Tožnika od toženca ne moreta zahtevati, da opravi natančno določena dejanja, ampak zgolj to, da vznemirjanje s prekomernim hrupom preneha. Izbira potrebnih zaščitnih ukrepov je prepuščena tožencu, kar je hkrati tudi njegova obveznost.
Iz določbe 79. člena ZZK-1 nedvomno izhaja, da je mogoče zaznambo spora pod pogoji, ki jih določa zakon, dovoliti le v primeru, da je spor v teku, ne pa po tem, ko se spor konča.
URS člen 72. OZ člen 133, 133/3, 179, 352, 352/1. ZPP člen 9, 11, 11/1, 154, 154/1, 155, 165, 165/1, 286, 286/1, 338, 338/1.
kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja – hrup - nepremoženjska škoda – sukcesivna škoda – zastaranje – višina odškodnine
Tožnik je utrpel nepremoženjsko škodo, in sicer duševne bolečine zaradi kršitve njegove pravice do zdravega življenjskega okolja, ki presega običajne meje (72. člen Ustave RS ter tretji odstavek 133. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ)). Na podlagi 179. člena OZ je tožnik kot oškodovanec upravičen do pravične denarne odškodnine.
razveza zakonske zveze – nevzdržnost zakonske zveze
Pojem nevzdržnosti zakonske zveze je z vidika svobode in dostojanstva posameznika treba razlagati tako, da nikogar proti njegovi volji ni mogoče siliti, naj ostaja v zakonski zvezi. Že samo dejstvo, da eden od zakoncev v zakonski zvezi več ne želi vtrajati (pri tem mora biti njegova volja resna in pristna), pomeni, da je zakonska zveza zanj nevzdržna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STATUSNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069443
OZ člen 190, 198, 618. ZPP člen 8, 213, 213/2.
izbris pravne osebe iz sodnega registra - prenehanje najemne pogodbe – pravni naslov – uporabnina – zavrnitev dokaznega predloga – dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave
Sodišče izda sodbo glede na dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave.
Prvostopenjsko sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov.
stiki – ravnovesje med koristmi in obremenitvijo življenja
Izvajanje stikov po naravi stvari predstavlja za življenje vseh vpletenih določeno obremenitev. Ker pa so stiki za otroka koristni (pomembna pa je tudi pravica staršev do stikov), je treba pri odločitvi o stikih najti ustrezno ravnovesje med koristmi in bremeni.
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnik z (sedaj že pravnomočno) odločitvijo na izstavitev zemljiškoknjižne listine pridobil (številne) nepremičnine od druge toženke s pogodbo, ravno v zameno, da (je) bo preživljal drugo toženko in njene otroke (tudi mld. S.), kar utemeljuje materialnopravni sklep, da na njegovi strani ni nastalo nikakršno prikrajšanje zaradi preživljanja S..
Poledenele stopnice (na prostem) ne predstavljajo nevarnosti, ki bi bila v zimskem času neobičajna, in tudi ne predstavljajo tako velikega dejavnika tveganja, da bi bilo mogoče hojo po njih ovrednotiti kot nevarno dejavnost. Če postanejo stopnice spolzke oziroma poledenele, ker so izpostavljene takšnim ali drugačnim vremenskim vplivom, tako ne moremo govoriti o učinkih nevarne stvari. Takšne stopnice postanejo nevarne zaradi opustitve njihovega imetnika.
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066600
EKČP člen 6, 6/3, 6/3-d. URS člen 29, 29-3. ZP-1 člen 2, 2/2, 68, 90, 90/1, 114, 114/4, 157, 157/3. ZVCP-1 člen 46, 46/7, 134, 234. ZPrCP člen 58, 58/7.
pravica do poštenega sojenja - pravna jamstva v kazenskem postopku - pravice obdolženca - zaslišanje obdolženca - obramba z zagovornikom - pravica do zaslišanja obremenilnih prič - načelo materialne resnice - prometna nesreča - povzročitev prometne nesreče - prednost na križišču - meje sankcioniranja prekrškov - časovna veljavnost zakona - milejši predpis - uporaba milejšega zakona
Sodelovanje pri procesnih dejanjih v postopku o prekršku je odvisno od tega, ali je obdolženec podal takšno zahtevo v smislu 1. odstavka 90. člena ZP-1.
Pritožbeno sodišče je po ugotovitvi, da so v ZPrCP za obravnavani prekršek za konkretnega storilca predpisane milejše sankcije, dejanje, kot je opisano v izreku sodbe sodišča prve stopnje, pravno opredelilo kot prekršek po 7. odstavku 58. člena ZPrCP ter zanj ob uporabi 2. odstavka 2. člena ZP-1 izreklo predpisani sankciji.
litispendenca – nepravdni postopek – združitev postopkov
V nepravdnem postopku se sodišče v primeru, da udeleženci hkrati vložijo predloge za ureditev (istega) razmerja med njimi v nepravdnem postopku, nevarnosti dvojnega, paralelnega obravnavanja izogne z združitvijo večih predlogov v enoten postopek, ne pa z zavrženjem kasnejšega predloga. V takšnem primeru zato uporaba določbe 3. odstavka 189. člena ZPP ne pride v poštev.
V postopku prisilne poravnave se ugotavljajo tiste terjatve upnikov, na katere prisilna poravnava učinkuje, in ki so posledično pomembne za ugotovitev deleža glasovalnih pravic. Na prednostne terjatve prisilna poravnava ne učinkuje, zato se v postopku prisilne poravnave ne ugotavljajo. Terjatev je ugotovljena v postopku prisilne poravnave, če ima značilnost navadne terjatve, je priznana v tem postopku in je upnik ni prenesel na dolžnika v postopku spremembe osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja. Ker se terjatve, ki imajo značilnost prednostne terjatve, v postopku prisilne poravnave ne ugotavljajo, potem tudi očitek pritožnika, da izpodbijani del sklepa ne vsebuje ugotovitve o priznanju upnikove terjatve, ki jo je prijavil kot prednostno, materialnopravno ni utemeljen.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0065978
ZKZ člen 20, 22, 22/1. OZ člen 15, 21.
kmetijsko zemljišče - prodajna pogodba - sprejem ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča - sklenitev pogodbe za nakup kmetijskega zemljišča
Med pravdnima strankama je bila s sprejemom ponudbe po 21. členu ZKZ in potekom 30-dnevnega roka sklenjena pogodba o prodaji kmetijskih zemljišč. Vendar pa do odobritve na upravni enoti pogodba nima učinka, ampak začne veljati šele, ko je odobrena. Odobrena pa je lahko le pogodba tistega sprejemnika ponudbe, ki je pravočasno vložil svojo zahtevo za odobritev pravnega posla.
Določba prvega odstavka 98. člena ZZK-1, pa določa, da se zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve na podlagi začasne odredbe opravi proti zemljiškoknjižnemu lastniku. Ker zemljiškoknjižno sodišče odloča zgolj o formalnih in materialnih pogojih za vpis v zemljiško knjigo, kot je bilo že obrazloženo, zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve ne more vpisati, če se ta ne glasi v breme zemljiškoknjižnega lastnika. Sklicevanje pritožbe na določila ZIZ so zato neutemeljena, ker mora sodišče v zemljiškoknjižnem postopku odločati v postopku in po pravilih, ki veljajo za ta postopek, torej po določilih ZZK-1.
vpis v zemljiško knjigo – vknjižba lastninske pravice -pogoji za vpis – načelo formalnosti postopka
V konkretnem primeru določbe 6. člena ZPPLPS ni mogoče uporabiti, ker je predlagana vknjižba lastninske pravice na podlagi prodajne pogodbe za poslovni prostor, ki ni bila sklenjena po določbah Stanovanjskega zakona in Uredbe o izvedbi privatizacije stanovanjskih hiš in stanovanj prevzetih od organov in organizacij bivše SFRJ in JLA.
Zavarovanje lastnika vozila proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam po ZOZP v primerih, ko lastnik vozila ni tudi zavarovalec, mora zavarovalec skleniti po pooblastilu ali z odobritvijo lastnika vozila.
zapuščinski postopek – prekluzija navedb v pritožbenem postopku
Pritožnik lahko v pritožbi zoper sklep o dedovanju navaja nova dejstva ter predlaga nove dokaze le, če jih brez svoje krivde ni mogel navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje.
Določitev prevzemnika zaščitene kmetije ni predhodno vprašanje za ta postopek, saj to že pojmovno ne more biti (ne gre za vprašanje, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje), prav tako pa od navedenega v ničemer ni odvisna utemeljenost zahtevkov po tožbah obeh pravdnih strank za izločitev dela nepremičnega premoženja iz zapuščine, zato sklep o prekinitvi pravdnega postopka ni utemeljen.
sklep o preizkusu terjatev – umik prijavljene terjatve – napotitev na pravdo – ločitvena pravica – akcesornost ločitvene pravice
Ker je pritožnik umaknil terjatev, zavarovano z ločitveno pravico na premoženju, ki je bila predmet izpodbijane napotitve pritožnika na drug postopek, se izkaže, da zgolj vztrajanje na ločitveni pravici, ne da bi se v predmetnem stečajnem postopku uveljavljala tudi terjatev, zavarovana s to ločitveno pravico, ne more imeti nobenih pravnih učinkov v tem postopku.