sklep o preizkusu terjatev – umik prijavljene terjatve – napotitev na pravdo – ločitvena pravica – akcesornost ločitvene pravice
Ker je pritožnik umaknil terjatev, zavarovano z ločitveno pravico na premoženju, ki je bila predmet izpodbijane napotitve pritožnika na drug postopek, se izkaže, da zgolj vztrajanje na ločitveni pravici, ne da bi se v predmetnem stečajnem postopku uveljavljala tudi terjatev, zavarovana s to ločitveno pravico, ne more imeti nobenih pravnih učinkov v tem postopku.
sodni depozit – sprejem sodnega depozita – položitev pri sodišču
Na podlagi prodajne pogodbe pogodbe bi bil predlagatelj dolžan plačati udeležencema znesek 48.010,00 EUR, udeleženca kot upnika pa tega zneska nista hotela prevzeti. Zato so podani vsi pogoji za dovolitev položitve tega zneska pri sodišču.
osebni stečaj – pravne posledice začetka postopka odpusta obveznosti – ponovno odločanje o začetku postopka odpusta obveznosti – začetek teka preizkusnega obdobja
Pravne posledice postopka odpusta obveznosti v postopku osebnega stečaja se začnejo z dnem izdaje sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti, katerega sestavni del je tudi določitev preizkusnega obdobja. ZFPPIPP v delu, v katerem ureja osebni stečaj, nima določbe o tem, da v primeru, če sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ponovno odloči o začetku postopka odpusta obveznosti, velja, da nastanejo pravne posledice začetka postopka odpusta obveznosti z dnem, ko je bil objavljen oklic o začetku postopka odpusta obveznosti na podlagi prvega sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti. Nenazadnje je navedeno stališče v skladu s pravico upnikov, da dolžini preizkusnega obdobja iz sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti lahko ugovarjajo v šestih mesecih po objavi oklica o začetku postopka odpusta obveznosti. V konkretnem primeru, ko je v primerjavi s prvim, na pritožbo dolžnika razveljavljenim sklepom, v drugem sklepu sodišče prve stopnje določilo krajše preizkusno obdobje, teče nedvomno ta rok od objave drugega sklepa, sicer bi bil upnikom z nezakonitim postopanjem sodišča odvzeta pravica do šestmesečnega roka za ugovor.
Določba prvega odstavka 98. člena ZZK-1, pa določa, da se zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve na podlagi začasne odredbe opravi proti zemljiškoknjižnemu lastniku. Ker zemljiškoknjižno sodišče odloča zgolj o formalnih in materialnih pogojih za vpis v zemljiško knjigo, kot je bilo že obrazloženo, zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve ne more vpisati, če se ta ne glasi v breme zemljiškoknjižnega lastnika. Sklicevanje pritožbe na določila ZIZ so zato neutemeljena, ker mora sodišče v zemljiškoknjižnem postopku odločati v postopku in po pravilih, ki veljajo za ta postopek, torej po določilih ZZK-1.
litispendenca – nepravdni postopek – združitev postopkov
V nepravdnem postopku se sodišče v primeru, da udeleženci hkrati vložijo predloge za ureditev (istega) razmerja med njimi v nepravdnem postopku, nevarnosti dvojnega, paralelnega obravnavanja izogne z združitvijo večih predlogov v enoten postopek, ne pa z zavrženjem kasnejšega predloga. V takšnem primeru zato uporaba določbe 3. odstavka 189. člena ZPP ne pride v poštev.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066601
URS člen 24. ZP-1 člen 22, 22/3, 22/4, 23, 23/5, 125, 156, 156-5. ZVCP-1 člen 23, 23/1, 23/1-66, 32, 32/7, 32/7-d, 235, 235/4. ZPrCP člen 26.
Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu člen 12, 15.
hitrost vožnje - merilniki hitrosti - meroslovne zahteve za merilnike hitrosti - kršitev materialnih določb zakona - sankcije za prekršek - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - prepoved vožnje motornega vozila - voznik začetnik - javnost sojenja - ustna obravnava
Glede javnosti sojenja so v skladu s 24. členom Ustave javne sodne obravnave, pri čemer je za razliko od kazenskega postopka v postopku zaradi prekrškov ustna obravnava in javna razglasitev odločitve bolj izjema kot pravilo.
Poleg kazenskih točk v cestnem prometu v številu, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljena, storilcu na podlagi določbe 5. odstavka 23. člena ZP-1 ni dopustno izreči tudi stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila, tudi če sodišče hkrati ne odloči o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Nova škoda je le takšna škoda, ko niti tožnik niti zavezanec za plačilo odškodnine zanjo nista mogla vedeti in tudi ne predvideti njenih posledic in zato tudi ni bila predmet plačila odškodnine.
V postopku delitve stvari v solastnini, stvari ni mogoče deliti na način, da se razdeli le deloma, v preostalem delu pa ne. Smisel delitve je v tem, da se nepremičnina razdeli v celoti in se s tem v celoti uredijo tudi razmerja med solastniki. Ta namen pa z med postopkom predlagano delitvijo zgolj zemljišča pod stavbami, ne pa tudi preostalega zemljišča okoli stavb, ne bo dosežen. V obravnavani zadevi gre za postopek delitve solastne nepremičnine v etažno lastnino po določbah ZNP, ne pa (zgolj) za vzpostavitev etažne lastnin.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0057815
ZPP člen 318. SPZ člen 48. OZ člen 190.
zamudna sodba – ugovor zastaranja
Ugovor zastaranja je ugovor dejanske narave, katerega bi pritožnice morale podati že v odgovoru na tožbo, hkrati pa je ta ugovor tudi sicer neupošteven, saj SPZ v tretjem odstavku 48. člena jasno določa, da zastaralni rok graditelja začne teči od dneva, ko je le-ta izgubil posest nepremičnine in v konkretnem primeru splošni petletni zastaralni rok še ni potekel.
tožba na ugotovitev očetovstva – dokazovanje očetovstva – izvedba dokaza z odvzemom vzorcev za DNK analizo
Vabilom Inštituta za sodno medicino v Ljubljani za odvzem biološkega materiala oziroma vzorcev za DNK analize se toženec brez upravičenega razloga ni odzival, s čemer je onemogočil izvedbo tega dokaza. Prvo sodišče iz navedenega razloga ni moglo izvesti tega dokaza, zato je ravnalo pravilno, ko je takšno toženčevo ravnanje ob dokazovanju očetovstva štelo tožencu v škodo ter odločilo ob upoštevanju ostalih dokazov in na podlagi uspeha celotnega postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0065932
SZ člen 117, 118. ZPP člen 319.
pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim – slamnati kupec – navidezna pogodba – subjektivne meje pravnomočnosti – ničnost – pridobitev lastninske pravice – tožba na ugotovitev lastninske pravice – lastninska tožba
Po določbi 118. člena SZ so s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe po tem zakonu, kupci prevzeli vse pravice in obveznosti, kot so jim imeli lastniki stanovanj, pri čemer je zakon izhajal iz dejstva, da večina stanovanj v času privatizacije še ni bila vpisana v zemljiški knjigi. S sklenitvijo prodajne pogodbe z dne 10. 12. 1991 je bil zato položaj toženke izenačen s položajem lastnika stanovanja.
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066600
EKČP člen 6, 6/3, 6/3-d. URS člen 29, 29-3. ZP-1 člen 2, 2/2, 68, 90, 90/1, 114, 114/4, 157, 157/3. ZVCP-1 člen 46, 46/7, 134, 234. ZPrCP člen 58, 58/7.
pravica do poštenega sojenja - pravna jamstva v kazenskem postopku - pravice obdolženca - zaslišanje obdolženca - obramba z zagovornikom - pravica do zaslišanja obremenilnih prič - načelo materialne resnice - prometna nesreča - povzročitev prometne nesreče - prednost na križišču - meje sankcioniranja prekrškov - časovna veljavnost zakona - milejši predpis - uporaba milejšega zakona
Sodelovanje pri procesnih dejanjih v postopku o prekršku je odvisno od tega, ali je obdolženec podal takšno zahtevo v smislu 1. odstavka 90. člena ZP-1.
Pritožbeno sodišče je po ugotovitvi, da so v ZPrCP za obravnavani prekršek za konkretnega storilca predpisane milejše sankcije, dejanje, kot je opisano v izreku sodbe sodišča prve stopnje, pravno opredelilo kot prekršek po 7. odstavku 58. člena ZPrCP ter zanj ob uporabi 2. odstavka 2. člena ZP-1 izreklo predpisani sankciji.
vpis v zemljiško knjigo – vknjižba lastninske pravice – načelo formalnosti – ovire za vpis – stanje zemljiške knjige
Zemljiškoknjižno sodišče presoja, ali je vpis dovoljen po stanju zemljiške knjige. Zemljiškoknjižno sodišče pa lahko zavrne zemljiškoknjižni predlog, če iz stanja zemljiške knjige izhaja kakšna ovira za vpis. Iz stanja zemljiške knjige ne izhaja, da je Občina Bled postala lastnik nepremičnine parc. št. 1144/26 k.o. X., na podlagi zakona. Ker to dejstvo ne izhaja iz stanja zemljiške knjige, ga zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o predlogu ne more upoštevati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE - OKOLJSKO PRAVO
VSM0021166
OZ člen 179. ZPP člen 9, 11, 11/1, 154, 154/1, 155, 165, 165/1, 338, 338/1, 339, 339/2, 353.
pravična denarna odškodnina - nematerialna škoda - škoda, ki presega običajne meje
Tožnik kot oškodovanec je upravičen do pravične denarne odškodnine po kriterijih iz 179. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), za telesne bolečine, duševne bolečine in za strah, ki izvirajo iz posega v njihovo pravico do zdravega življenjskega okolja, ki je ustavna pravica in pripada vsakomur, država pa jo mora zagotavljati, pri čemer tak poseg predstavlja v našem primeru imisija hrupa, nad tolerančno mero.
nagrada stečajnemu upravitelju – poplačilo zadnjega dela nagrade – preuranjeno odločanje
Odločanje o zadnjem delu izplačila nagrade upravitelju je preuranjeno, saj je odvisno od odločitve Vrhovnega sodišča RS o vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti.
Delno zamudno sodbo je mogoče izdati tudi, če je za odločanje zrel zahtevek le proti enemu tožencu.
Dejstvo, da je bilo stanovanje, ki je bilo predmet prodaje, prej skupno premoženje zakoncev (ob prodaji je bilo že razdeljeno), ne nudi podlage za enotno sosporništvo.