Sodišče prve stopnje bi se moralo dokazno opredeliti ne le do zadnje izpovedbe tožeče stranke, temveč tudi do njegovih drugačnih izpovedb pri predhodnih zaslišanjih. Ker tega ni storilo je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0057815
ZPP člen 318. SPZ člen 48. OZ člen 190.
zamudna sodba – ugovor zastaranja
Ugovor zastaranja je ugovor dejanske narave, katerega bi pritožnice morale podati že v odgovoru na tožbo, hkrati pa je ta ugovor tudi sicer neupošteven, saj SPZ v tretjem odstavku 48. člena jasno določa, da zastaralni rok graditelja začne teči od dneva, ko je le-ta izgubil posest nepremičnine in v konkretnem primeru splošni petletni zastaralni rok še ni potekel.
Pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja je podan le v dveh primerih: a) ko je dokazna ocena napačna in b) ko pritožnik uveljavlja dovoljeno pritožbeno novoto. V vseh ostalih primerih gre v resnici za pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka – te pa mora pritožnik uveljavljati v skladu s procesnimi standardi ZPP.
Temeljna razlika med institutom (ne)veljavnosti darilne pogodbe na eni ter vrnitve darila na drugi strani je, da se je treba pri prvem vprašati po tem, ali so bile v sklenitveni fazi pogodbe podane dejanske okoliščine, zaradi katerih pogodba ni veljavna, vrnitev darila pa je po drugi strani pravna posledica, ki izhaja iz dejanskih okoliščin, ki so nastopile kasneje – ko je bil posel že sklenjen, obveznosti pa izpolnjene. Te okoliščine ne pomenijo, da je bil posel neveljaven. Vrnitev darila je utemeljena na posebnih pravilih, ki splošno zgradbo pravnega posla presegajo. Pritožbene trdite, da bi morala tožnica na podlagi 84. člena ZZZDR uveljavljati ničnost oziroma neveljavnost darilne pogodbe, so zato pravno napačne.
V 3. odstavku 86. člena ZPP je določeno, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Navedena določba se ne nanaša le na izredna pravna sredstva pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije, temveč na postopke z vsemi izrednimi pravnimi sredstvi, kar je tudi obnova postopka.
Poledenele stopnice (na prostem) ne predstavljajo nevarnosti, ki bi bila v zimskem času neobičajna, in tudi ne predstavljajo tako velikega dejavnika tveganja, da bi bilo mogoče hojo po njih ovrednotiti kot nevarno dejavnost. Če postanejo stopnice spolzke oziroma poledenele, ker so izpostavljene takšnim ali drugačnim vremenskim vplivom, tako ne moremo govoriti o učinkih nevarne stvari. Takšne stopnice postanejo nevarne zaradi opustitve njihovega imetnika.
tožba na ugotovitev očetovstva – dokazovanje očetovstva – izvedba dokaza z odvzemom vzorcev za DNK analizo
Vabilom Inštituta za sodno medicino v Ljubljani za odvzem biološkega materiala oziroma vzorcev za DNK analize se toženec brez upravičenega razloga ni odzival, s čemer je onemogočil izvedbo tega dokaza. Prvo sodišče iz navedenega razloga ni moglo izvesti tega dokaza, zato je ravnalo pravilno, ko je takšno toženčevo ravnanje ob dokazovanju očetovstva štelo tožencu v škodo ter odločilo ob upoštevanju ostalih dokazov in na podlagi uspeha celotnega postopka.
Sodišče prve stopnje je svoj zaključek, da gre za nesklepčno tožbo, gradilo na ugotovitvi, da po umiku tožbe tožečih strank ni mogoče več ugotoviti, kateri so tisti meseci, ki jih, po trditvah tožečih strank, tožena stranka še ni plačala. Pritožbeno sodišče pa meni, da že načelno v konkretnem primeru ne gre za vsebinsko nesklepčnost tožbe, kvečjemu bi lahko šlo ob takšnem stališču prvostopnega sodišča za njeno formalno nesklepčnost (nepopolnost) tožbe kot vloge. V bistvu gre zaradi pomanjkljivega substanciranja v takšnih primerih za nedoločen tožbeni zahtevek.
vročanje pravni osebi – vročanje zakonitemu zastopniku pravne osebe – vrnitev v prejšnje stanje
Ker je objektivno izkazano, da je bil prvotoženi hkrati tudi zakoniti zastopnik drugotožene stranke in v kritičnem času odsoten, niti ni relevantno, ali je stranka morebiti sama zakrivila to okoliščino. Dokler stranka ni seznanjena s tem, da teče zoper njo ustrezen postopek, ji je priznan privilegij, da s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje lahko prepreči izdajo zamudne sodbe. Institut vrnitve v prejšnje stanje tako omili vročanje po 141. členu ZPP v primeru, ko stranka ni mogla pričakovati, da bo prejela sodno pošiljko s takšnimi učinki.
V tej zadevi je prišlo do spremembe tožbe, saj je tožeča stranka poleg svojega primarnega zahtevka, ki je temeljil na verodostojni listini (menici), uveljavljala še drug, podredeni odškodninski zahtevek. Za istovetnost denarnih zahtevkov je namreč pomembna tudi njihova dejanska podlaga. Čeprav je s kasnejšim podrednim zahtevkom tožeča stranka od tožencev terjala enak znesek denarja, ga je terjala na drugačni pravni in dejanski podlagi. Prvega je terjala na podlagi menice (gre za abstraktno obveznost), drugega pa na podlagi neposlovne, in sicer odškodninske zaveze, namreč povzročene ji škode zaradi kršitve pogodbe.
ZPP člen 30, 481, 481/1, 481/2, 482, 483, 484. ZFPPIPP člen 7, 7/7. ZOdvT člen 1.
spor o pristojnosti – gospodarski spor – odvetnik kot pravdna stranka – spor iz opravljanja odvetnikove dejavnosti
Tožeča stranka je odvetnik in ne odvetniška družba. Po 1. členu ZOdvt odvetnik svojo dejavnost opravlja kot svoboden poklic. Izrecno odvetnike kot zasebnike opredeljuje sedmi odstavek 7. člena ZFPPIPP. Kot zasebnik torej odvetnik ne sodi v krog oseb iz prvega odstavka 481. člena ZPP, niti ne gre po vsebini za spor iz drugega odstavka 481. člena in iz 482. do 484. člena ZPP, za katerega bi bilo treba uporabiti pravila o postopku v gospodarskih sporih.
V postopku prisilne poravnave se ugotavljajo tiste terjatve upnikov, na katere prisilna poravnava učinkuje, in ki so posledično pomembne za ugotovitev deleža glasovalnih pravic. Na prednostne terjatve prisilna poravnava ne učinkuje, zato se v postopku prisilne poravnave ne ugotavljajo. Terjatev je ugotovljena v postopku prisilne poravnave, če ima značilnost navadne terjatve, je priznana v tem postopku in je upnik ni prenesel na dolžnika v postopku spremembe osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja. Ker se terjatve, ki imajo značilnost prednostne terjatve, v postopku prisilne poravnave ne ugotavljajo, potem tudi očitek pritožnika, da izpodbijani del sklepa ne vsebuje ugotovitve o priznanju upnikove terjatve, ki jo je prijavil kot prednostno, materialnopravno ni utemeljen.
URS člen 72. OZ člen 133, 133/3, 179, 352, 352/1. ZPP člen 11, 11/1, 154, 154/1, 155, 165, 165/1, 286, 338, 338/1, 339, 339/2, 350, 350/2, 353.
kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja – hrup - nepremoženjska škoda – sukcesivna škoda – zastaranje – višina odškodnine
Tožnica je utrpela nepremoženjsko škodo, in sicer duševne bolečine zaradi kršitve njegove pravice do zdravega življenjskega okolja, ki presega običajne meje (72. člen Ustave RS ter tretji odstavek 133. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ)).
URS člen 72. OZ člen 133, 133/3, 179, 352, 352/1. ZPP člen 9, 11, 11/1, 154, 154/1, 155, 165, 165/1, 286, 286/1, 338, 338/1.
kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja – hrup - nepremoženjska škoda – sukcesivna škoda – zastaranje – višina odškodnine
Tožnik je utrpel nepremoženjsko škodo, in sicer duševne bolečine zaradi kršitve njegove pravice do zdravega življenjskega okolja, ki presega običajne meje (72. člen Ustave RS ter tretji odstavek 133. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ)). Na podlagi 179. člena OZ je tožnik kot oškodovanec upravičen do pravične denarne odškodnine.
razveza zakonske zveze – nevzdržnost zakonske zveze
Pojem nevzdržnosti zakonske zveze je z vidika svobode in dostojanstva posameznika treba razlagati tako, da nikogar proti njegovi volji ni mogoče siliti, naj ostaja v zakonski zvezi. Že samo dejstvo, da eden od zakoncev v zakonski zvezi več ne želi vtrajati (pri tem mora biti njegova volja resna in pristna), pomeni, da je zakonska zveza zanj nevzdržna.
odgovornost prodajalca za stvarne napake – škoda zaradi zaupanja - rok za sodno uveljavitev zahtevka
Za uveljavljanje odškodninskega zahtevka za škodo zaradi zaupanja mora biti izpolnjena med ostalim tudi predpostavka sodne uveljavitve zahtevka v enoletnem prekluzivnem roku.
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066600
EKČP člen 6, 6/3, 6/3-d. URS člen 29, 29-3. ZP-1 člen 2, 2/2, 68, 90, 90/1, 114, 114/4, 157, 157/3. ZVCP-1 člen 46, 46/7, 134, 234. ZPrCP člen 58, 58/7.
pravica do poštenega sojenja - pravna jamstva v kazenskem postopku - pravice obdolženca - zaslišanje obdolženca - obramba z zagovornikom - pravica do zaslišanja obremenilnih prič - načelo materialne resnice - prometna nesreča - povzročitev prometne nesreče - prednost na križišču - meje sankcioniranja prekrškov - časovna veljavnost zakona - milejši predpis - uporaba milejšega zakona
Sodelovanje pri procesnih dejanjih v postopku o prekršku je odvisno od tega, ali je obdolženec podal takšno zahtevo v smislu 1. odstavka 90. člena ZP-1.
Pritožbeno sodišče je po ugotovitvi, da so v ZPrCP za obravnavani prekršek za konkretnega storilca predpisane milejše sankcije, dejanje, kot je opisano v izreku sodbe sodišča prve stopnje, pravno opredelilo kot prekršek po 7. odstavku 58. člena ZPrCP ter zanj ob uporabi 2. odstavka 2. člena ZP-1 izreklo predpisani sankciji.
osebni stečaj – pravne posledice začetka postopka odpusta obveznosti – ponovno odločanje o začetku postopka odpusta obveznosti – začetek teka preizkusnega obdobja
Pravne posledice postopka odpusta obveznosti v postopku osebnega stečaja se začnejo z dnem izdaje sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti, katerega sestavni del je tudi določitev preizkusnega obdobja. ZFPPIPP v delu, v katerem ureja osebni stečaj, nima določbe o tem, da v primeru, če sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ponovno odloči o začetku postopka odpusta obveznosti, velja, da nastanejo pravne posledice začetka postopka odpusta obveznosti z dnem, ko je bil objavljen oklic o začetku postopka odpusta obveznosti na podlagi prvega sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti. Nenazadnje je navedeno stališče v skladu s pravico upnikov, da dolžini preizkusnega obdobja iz sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti lahko ugovarjajo v šestih mesecih po objavi oklica o začetku postopka odpusta obveznosti. V konkretnem primeru, ko je v primerjavi s prvim, na pritožbo dolžnika razveljavljenim sklepom, v drugem sklepu sodišče prve stopnje določilo krajše preizkusno obdobje, teče nedvomno ta rok od objave drugega sklepa, sicer bi bil upnikom z nezakonitim postopanjem sodišča odvzeta pravica do šestmesečnega roka za ugovor.
Opustitev imenovanja arbitra s strani nasprotnega udeleženca tudi ne predstavlja zakrivljenega ravnanja nasprotnega udeleženca, zaradi katerega bi moral nasprotni udeleženec predlagatelju povrniti stroške po krivdnem načelu. Nasprotni udeleženec je svoje ravnanje utemeljeval z razlago med pravdnima strankama spornega pogodbenega določila glede reševanja sporov med strankama, ki pa je sodišče prve stopnje ni sprejelo. Neutemeljeno upiranje nasprotnega udeleženca samo po sebi še ni zakrivljeno ravnanje.
Ni mogoče mimo dejstva, da je vzrok tožničinih poškodb, ki jih je utrpela pri padcu v notranjost vodovodnega jaška, ko je stopila na pokrov jaška, in v posledici katerih obtožuje odškodnino v obravnavani zadevi, nevzdrževanje pokrova vodovodnega jaška, v katerem se nahaja vodomer. Ker se le-ta nesporno nahaja na tožničinem vrtu ob njeni hiši, druga toženka ni dolžna vzdrževati jaška s pokrovom. Kolikor pa gre za nevarno stvar (zaradi dotrajanih nosilcev pokrova vodomernega jaška), pa druga toženka ni imetnica te nevarne stvari, temveč je to sama tožnica (saj se vodomerni jašek nesporno nahaja na njenem (oziroma formalno moževem) zemljišču).