Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku za plačilo odpravnine ugodilo v celoti, tožnici je prisodilo znesek, kot ga je zahtevala, ko je po prejemu izvedenskega mnenja skrčila tožbeni zahtevek. V postopku je imela možnosti izračun v izvedenskem mnenju preizkusiti in ni mogoče šteti, da je bila glede izračuna v zmoti. V pritožbenem postopku ne more uveljavljati, da bi bila upravičena do višje odpravnine, ker bi s prisojo višjega zneska prekoračili tožbeni zahtevek.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Nastanek poslovnega razloga je povezan z delom na delovnem mestu po obstoječi pogodbi o zaposlitvi (v tožničinem primeru pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto "kadrovski referent"), zaradi česar ni odločilno, katera dela je v okviru pogodbe o zaposlitvi tožnica še opravljala. Na podlagi ugotovitve, da je bilo njeno delovno mesto ukinjeno, je prenehala potreba po njenem delu po pogodbi o zaposlitvi, to pa predstavlja utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 83, 83/2, 83/3, 87, 110, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 135. ZPP člen 139, 139/6, 142, 144.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - vabilo na zagovor - vročanje
Tožnik se je v zvezi z očitanim ravnanjem zagovarjal pisno in ustno, pred zagovorom je bil seznanjen, kaj se mu očita, na zagovor se je lahko pripravil (saj ni predlagal njegove preložitve), zato kljub morebitnim nepravilnostim pri vročanju vabila na zagovor ni mogoče zaključiti, da mu je bila kršena pravica do zagovora.
V primeru, ko predujem ni založen, sodišče glede na vse okoliščine primera po svojem prepričanju presodi, kakšen pomen ima pasivnost stranke, na kateri je dokazno breme, na dokazovanje zatrjevanega dejstva.
Prvostopenjsko sodišče je glede na podatke iz bilance stanja na dan 31. 12. 2010, da ima tožnik za 842.568,00 EUR kratkoročnih obveznosti in za 172.389,00 EUR kratkoročnih sredstev, po presoji pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da bi takojšnje plačilo sodne takse lahko ogrozilo likvidnost tožnika.
pogodba o delu – odgovornost za napake – pregled izvršenih del – grajanje napak – odstop od pogodbe
Naročnik, ki ob prevzemu izvršenih del ni grajal napak, ki jih je mogoče opaziti pri običajnem pregledu, se ne more sklicevati na obstoj upravičenja glede odstopa od pogodbe, posledično pa je neutemeljen tudi njegov zahtevek za povračilo tistega, kar je podjemnik prejel na podlagi pogodbe ter za povračilo škode.
postopek osebnega stečaja – insolventnost – trajnejša nelikvidnost
V konkretnem primeru sodišče prve stopnje odločitve o začetku stečajnega postopka ni oprlo na položaj dolžničine dolgoročne plačilne nesposobnosti, pač pa na položaj trajnejše nelikvidnosti, zato pravilno dolžničinih trditev in dokazov, s katerimi je uveljavljala položaj svoje dolgoročne plačilne sposobnosti, ni obravnavalo kot relevantnih.
Zgolj diagnoza azbestna bolezen ne pomeni, da je pri tožniku podana invalidnost. Za ugotavljanje invalidnosti je bistveno, kako ta bolezen vpliva na njegovo delovno zmožnost. Ker pri tožniku zaenkrat azbestna bolezen oziroma zdravstvene težave s pljuči ne vplivajo na zmožnost opravljanja njegovega dela priučenega poklicnega delavca na delovnem mestu demontaže kolesnih dvojic, tožbeni zahtevek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja ni utemeljen.
ZGD-1 člen 516, 516/6. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 48.
predlog za vpis spremembe zastopnikov – podlaga za vpis spremembe zastopnikov – sprememba družbene pogodbe – sklep družbenikov
Vpisi, ki temeljijo na spremenjenih določbah družbene pogodbe, so dopustni šele, ko je sprememba družbene pogodbe vpisana v register.
V kolikor družbena pogodba v delu, kjer ureja zastopanje in predstavljanje, ni bila spremenjena, vpis spremembe načina zastopanja in omejitev pri namestniku direktorja, glede na to, da je le-ta do sedaj družbo zastopal samostojno, brez omejitev, brez sklepa družbenikov, ni mogoč.
Ker je tožeča stranka od pogodbe odstopila, ji izpolnitveni zahtevki po razvezani pogodbi ne gredo, gre pa ji pravica do vrnitve tistega, kar je toženi stranki dala.
oprostitev plačila sodne takse – taksa za napoved pritožbe
Okoliščina, da je bila sodna taksa tožencu (zaradi neplačane takse za napoved pritožbe in posledično izdanega sklepa o umiku napovedi pritožbe) ponovno odmerjena (opomin za plačilo sodne takse z dne 01. 07. 2011), in sicer v višini četrtine dolžne sodne takse za napoved pritožbe, na postopek za oprostitev plačila nima vpliva, saj je obveznost plačila sodne takse nastala z vložitvijo napovedi pritožbe, ne pa z opominom za plačilo sodne takse.
ZZVZZ člen 80, 81. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 138.
začasna nezmožnost za delo - zmožnost za delo
Glede na to, da lahko tožnik opravlja svoje delo le v okviru omejitev, ki veljajo za njegovo kronično zdravstveno stanje, ni pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je za delo zmožen.
ZPIZ-1 člen 276, 276/2, 277, 277/1. ZPPPAI člen 6, 7, 10.
starostna pokojnina - odmera pokojnine - pokojnina pod ugodnejšimi pogoji - azbestni zakon - odškodninska odgovornost zavoda - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti
Tožbeni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od že izplačanih mesečnih zneskov pokojnine ni utemeljen, saj tožena stranka ni bila v zamudi. V postopku, v katerem je bila tožniku priznana pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji po določbah ZPPPAI, tožena stranka ni bila stranka postopka (ampak je bila stranka Komisija za ugotavljanje pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji pri Vladi RS), od prejema te odločbe pa je tožena stranka odločbo o odmeri pokojnine izdala v enomesečnem roku.
dokazna ocena – dokazi in izvajanje dokazov – verodostojna listina
Listina, ki sicer predstavlja verodostojno listino po 23. členu ZIZ, ima specifičen pomen le v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine. V pravdnem postopku jo sodišče ocenjuje prosto kot vsak drug dokaz.
ZZK-1 člen 48, 48/1, 49, 49/1, 124, 148. SPZ člen 41. ZD člen 132.
predznamba lastninske pravice – intabulacijska klavzula – overjen podpis – zemljiškoknjižni lastnik umrl pred vložitvijo zemljiškoknjižnega predloga
Okoliščina, da je bil zemljiškoknjižni predlog vložen po smrti zemljiškoknjižnega lastnika, predstavlja bistveno oviro za vpis. S trenutkom prodajalčeve smrti so namreč postali lastniki nepremičnin, glede katerih se predlaga vpis, njegovi dediči. Pokojni prodajalec, ki je sklenil predloženo zasebno listino, ni mogel biti več udeleženec zemljiškoknjižnega postopka, za predlagani vpis pa so obstajale ovire iz prvega odstavka 150. člena ZZK-1.
izdaja sodbe na podlagi odpovedi v sporu majhne vrednosti – zahteva za izvedbo naroka v sporu majhne vrednosti
S 3. odstavkom 454. čl. ZPP predpisane posledice zaradi neudeležbe strank na naroku, katerega izvedbo so zahtevale, nastopijo le v primeru, ko je zahteva za izvedbo naroka v sporu majhne vrednosti jasno in nedvoumno izražena.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog – razlogi za ugovor – predlog za vpis spremembe poslovnega naslova v sodni register
Družba kljub pozivu sodišča predloga za vpis spremembe poslovnega naslova v sodni register ni dopolnila z vsemi potrebnimi listinami in tako ni uspela izpodbiti domneve o obstoju izbrisnega razloga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0061601
ZPP člen 3, 3/3, 188.
umik tožbe – javna priobčitev glasbenih del
Možnost umika tožbe je izraz načela dispozitivnosti v pravdnem postopku in ni dolžnost sodišča, da se spušča v to, zakaj je do umika prišlo. Sodišče umika tožbe niti s sklicevanjem na 3. odstavek 3. člena ZPP ne more preprečiti, saj ne gre za razpolaganje z zahtevkom.
odškodninska odgovornost države – objektivna odgovornost – protipravno ravnanje - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - vzorčni postopek
Samo dejstvo, da je sodni postopek na prvi stopnji trajal več kot štiri leta, ne zadošča za sklep o kršitvi tožnikove pravice do sojenja v razumnem roku. Razumen rok je relativen pojem, pri presoji katerega je treba upoštevati vse okoliščine primera. V obravnavanem primeru so za zastoj v postopku obstajali tehtni, utemeljeni in razumni razlogi in očitno ni šlo za sodni zaostanek.
zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve – stanje vpisov v zemljiški knjigi – lastnik nepremičnine – načelo vrstnega reda
Dolžnik v trenutku začetka postopka (še) ni bil vpisan kot lastnik nepremičnin, na katere se prepoved nanaša, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno sklenilo, da vpisa ni mogoče opraviti. Predlog za vknjižbo njegove (so)lastninske pravice na podlagi prodajne pogodbe z dne 31. 03. 2008 je bil namreč (skupaj s pogodbo v izvirniku) vložen kasneje.