odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - prispevki - bruto znesek - ustavna odločba - ugotovitvena odločba - neskladnost zakona z ustavo - pravna praznina
Tožnik sodnega spora (zaradi plačila odpravnine) do izdaje ustavne odločbe ni sprožil, kar pomeni, da o spornem razmerju še ni bilo pravnomočno odločeno. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko se je pri odločanju oprlo na to ustavno odločbo, ki je ugotovila neskladje tretjega odstavka 3. člena ZPSV z URS, in je posledično pravilno ugodilo tožnikovemu zahtevku. Ugotovilo je, da mu je tožena stranka pri izplačilu odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti brez pravne podlage (za ustrezno določbo ZPSV je bilo ugotovljeno, da je neustavna) odbila 22,10 % in ta znesek odvedla kot prispevek za socialno varnost, namesto, da bi mu izplačala celotno odpravnino (v bruto znesku).
odškodninska odgovornost države - prekomerne imisije - hrup - odmera odškodnine - ugovor zastaranja
Če nastane škoda pri opravljanju splošno koristne dejavnosti, za katero je izdal dovoljenje pristojni organ, lahko prizadeta oseba (oškodovanec) zahteva povrnitev škode, ki presega običajne meje. Pri določitvi višine odškodnine gre v skladu z ustaljeno sodno prakso odločilna teža ugotovitvama o oddaljenosti bivališča od vira emisij (ceste G1-3) in o obdobju izpostavljenosti, tako kumulativno gledano kot z vidika povprečne dnevne navzočnosti doma. Prav tako pa so pomembne tudi druge okoliščine, kot so npr. doživljanje zatrjevanih neugodnosti in s tem v zvezi duševno stanje oškodovanca, razporejenost prostorov v hiši ter s tem v zvezi, ali so bili spalni prostori oziroma prostori, v katerih se oškodovanec večino dneva zadržuje, obrnjeni na cesto, morebitni drugi zunanji vplivi, ki so povečevali hrup zaradi tovornih vozil (bližina semaforiziranega križišča, poškodovanost cestišča, avtobusna postaja) in podobno.
ZPP člen 279.b, 279.b/5. ZDR člen 109, 112, 112/2.
vzorčni postopek - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - delovnopravna kontinuiteta
V konkretnem delovnem sporu ni nobenih bistvenih posebnosti, ki bi vplivale na odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka oz. ki bi predstavljale razlog za drugačno odločitev od tiste, ki je bila sprejeta v vzorčni zadevi. Zato je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo odločitev v vzorčni zadevi in sprejelo enako odločitev glede tožbenega zahtevka za plačilo odpravnine ob izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca, pri čemer je upoštevalo delovno dobo tožeče stranke pri toženi stranki in pri pravnih prednikih oziroma upoštevajoč delovnopravno kontinuiteto.
ZGD-1 člen 516, 516/6. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 48.
predlog za vpis spremembe zastopnikov – podlaga za vpis spremembe zastopnikov – sprememba družbene pogodbe – sklep družbenikov
Vpisi, ki temeljijo na spremenjenih določbah družbene pogodbe, so dopustni šele, ko je sprememba družbene pogodbe vpisana v register.
V kolikor družbena pogodba v delu, kjer ureja zastopanje in predstavljanje, ni bila spremenjena, vpis spremembe načina zastopanja in omejitev pri namestniku direktorja, glede na to, da je le-ta do sedaj družbo zastopal samostojno, brez omejitev, brez sklepa družbenikov, ni mogoč.
pravica do zapuščine – pravilno postavljen zahtevek - dajatveni zahtevek – pravni interes za ugotovitveno tožbo
Tožnik ima zahtevek lastninsko pravne narave za delež, ki mu pripada na sporni nepremičnini kot dediču pokojne, takšen zahtevek pa je lahko le dajatveni. Ker pa že imamo pravnomočen sklep o dedovanju, gre za samostojni zahtevek, kateri pa mora nujno vsebovati dajatveni del, saj bo lahko tožnik svojo pravico uveljavljal zgolj v tem postopku, ne pa na podlagi sodbe pravdnega sodišča v zapuščinskem postopku, kot to sam napačno navaja.
dokazna ocena – dokazi in izvajanje dokazov – verodostojna listina
Listina, ki sicer predstavlja verodostojno listino po 23. členu ZIZ, ima specifičen pomen le v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine. V pravdnem postopku jo sodišče ocenjuje prosto kot vsak drug dokaz.
pravice na podlagi invalidnosti - invalid III. kategorije - invalidska pokojnina - delna invalidska pokojnina - sodno varstvo
Če bi sodišče prve stopnje odločalo o spremenjenem tožbenem zahtevku, s katerim je tožnik uveljavljal drugo (novo) pravico iz invalidskega zavarovanja (pravico do delne invalidske pokojnine), bi takšno tožbo moralo zavreči, saj tožnik te pravice ni predhodno uveljavljal v postopku pri toženi stranki.
pogodba o delu – odgovornost za napake – pregled izvršenih del – grajanje napak – odstop od pogodbe
Naročnik, ki ob prevzemu izvršenih del ni grajal napak, ki jih je mogoče opaziti pri običajnem pregledu, se ne more sklicevati na obstoj upravičenja glede odstopa od pogodbe, posledično pa je neutemeljen tudi njegov zahtevek za povračilo tistega, kar je podjemnik prejel na podlagi pogodbe ter za povračilo škode.
oprostitev plačila sodne takse – taksa za napoved pritožbe
Okoliščina, da je bila sodna taksa tožencu (zaradi neplačane takse za napoved pritožbe in posledično izdanega sklepa o umiku napovedi pritožbe) ponovno odmerjena (opomin za plačilo sodne takse z dne 01. 07. 2011), in sicer v višini četrtine dolžne sodne takse za napoved pritožbe, na postopek za oprostitev plačila nima vpliva, saj je obveznost plačila sodne takse nastala z vložitvijo napovedi pritožbe, ne pa z opominom za plačilo sodne takse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0061601
ZPP člen 3, 3/3, 188.
umik tožbe – javna priobčitev glasbenih del
Možnost umika tožbe je izraz načela dispozitivnosti v pravdnem postopku in ni dolžnost sodišča, da se spušča v to, zakaj je do umika prišlo. Sodišče umika tožbe niti s sklicevanjem na 3. odstavek 3. člena ZPP ne more preprečiti, saj ne gre za razpolaganje z zahtevkom.
ZZVZZ člen 80, 81. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 138.
začasna nezmožnost za delo - zmožnost za delo
Glede na to, da lahko tožnik opravlja svoje delo le v okviru omejitev, ki veljajo za njegovo kronično zdravstveno stanje, ni pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je za delo zmožen.
ZPIZ-1 člen 91, 91/2, 94, 101, 101/1, 101/3, 102, 262. ZDR člen 116, 199, 200.
nadomestilo za invalidnost - invalid III. kategorije - omejitve pri delu - pravica do premestitve
Ker delodajalec tožniku (invalidu III. kategorije invalidnosti) ni zagotovil dela skladno z novimi omejitvami iz dokončne odločbe tožene stranke, tožnik pa je po lastni volji opravljal delo v nasprotju z omejitvami (da ne sme delati ponoči), pogoj zaposlitve na drugem ustreznem delovnem mestu za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost ni izpolnjen.
stvarna pristojnost - opravljena storitev - civilna zadeva – upravna odločba CSD - plačilo storitev za institucionalno varstvo – aktivna legitimacija Doma starejših občanov
Upravna odločba Centra za socialno delo v konkretnem primeru, kot pravilno navaja pritožnik, predstavlja zgolj ugotovitev o višini oprostitve posameznega zavezanca, tudi toženca. Upravna odločba torej ne vsebuje obveznosti, da mora tožena stranka za institucionalno varstvo plačati določen znesek, temveč zgolj ugotavlja višino zneska, ki se pri plačilu storitev za institucionalno varstvo upošteva kot oprostitev. Na podlagi te upravne odločbe ne more zahtevati plačilo storitev Center za socialno delo, temveč je to šele stvar Doma starejših občanov, tožnika, ki nato zaračuna vrednost opravljene storitve. Zato je napačno stališče sodišča prve stopnje, da je bilo z navedeno upravno odločbo odločeno o obveznosti tožene stranke o (do)plačilu prispevka za institucionalno varstvo v višini 102,13 EUR.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog – razlogi za ugovor – predlog za vpis spremembe poslovnega naslova v sodni register
Družba kljub pozivu sodišča predloga za vpis spremembe poslovnega naslova v sodni register ni dopolnila z vsemi potrebnimi listinami in tako ni uspela izpodbiti domneve o obstoju izbrisnega razloga.
Zaradi pasivnosti tožene stranke, ki na tožbo ni odgovorila, se namreč štejejo zatrjevana dejstva za resnična in niso predmet dokazovanja. Tako je kot resnične potrebno šteti trditve tožeče stranke, da je toženo večkrat opozorila na izpolnjevanje njenih obveznosti, česar pa tožena stranka kljub opozorilom ni storila.
Določnost zahtevka je procesna predpostavka za njegovo meritorno obravnavo. Zakonska ureditev, v skladu s katero je v domeni sodišča, da presodi utemeljenost civilne kazni glede na vse okoliščine primera, pa tožeče stranke ne odvezuje procesne dolžnosti, da tudi v tem delu oblikuje ustrezen, konkretno opredeljen zahtevek, to pa v primeru denarne terjatve pomeni navedbo določenega zneska denarja.
izdaja sodbe na podlagi odpovedi v sporu majhne vrednosti – zahteva za izvedbo naroka v sporu majhne vrednosti
S 3. odstavkom 454. čl. ZPP predpisane posledice zaradi neudeležbe strank na naroku, katerega izvedbo so zahtevale, nastopijo le v primeru, ko je zahteva za izvedbo naroka v sporu majhne vrednosti jasno in nedvoumno izražena.
ZFPPIPP člen 435, 435/1, 435/1-2, 438, 438/1, 440, 442, 442/6, 442/7. ZIZ člen 56a.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenika – odgovornost za obveznosti izbrisane družbe – izbris iz sodnega registra brez likvidacije po začetku stečajnega postopka - aktivni družbenik
Eden od ugovornih razlogov, s katerimi je mogoče nasprotovati sklepu o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, je tudi okoliščina, da je bil nad družbo začet stečajni postopek. Registrsko sodišče na to okoliščino ne pazi po uradni dolžnosti.
V primeru, ko predujem ni založen, sodišče glede na vse okoliščine primera po svojem prepričanju presodi, kakšen pomen ima pasivnost stranke, na kateri je dokazno breme, na dokazovanje zatrjevanega dejstva.
ZZK-1 člen 48, 48/1, 49, 49/1, 124, 148. SPZ člen 41. ZD člen 132.
predznamba lastninske pravice – intabulacijska klavzula – overjen podpis – zemljiškoknjižni lastnik umrl pred vložitvijo zemljiškoknjižnega predloga
Okoliščina, da je bil zemljiškoknjižni predlog vložen po smrti zemljiškoknjižnega lastnika, predstavlja bistveno oviro za vpis. S trenutkom prodajalčeve smrti so namreč postali lastniki nepremičnin, glede katerih se predlaga vpis, njegovi dediči. Pokojni prodajalec, ki je sklenil predloženo zasebno listino, ni mogel biti več udeleženec zemljiškoknjižnega postopka, za predlagani vpis pa so obstajale ovire iz prvega odstavka 150. člena ZZK-1.