redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Nastanek poslovnega razloga je povezan z delom na delovnem mestu po obstoječi pogodbi o zaposlitvi (v tožničinem primeru pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto "kadrovski referent"), zaradi česar ni odločilno, katera dela je v okviru pogodbe o zaposlitvi tožnica še opravljala. Na podlagi ugotovitve, da je bilo njeno delovno mesto ukinjeno, je prenehala potreba po njenem delu po pogodbi o zaposlitvi, to pa predstavlja utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - prispevki - bruto znesek - ustavna odločba - ugotovitvena odločba - neskladnost zakona z ustavo - pravna praznina
Tožnik sodnega spora (zaradi plačila odpravnine) do izdaje ustavne odločbe ni sprožil, kar pomeni, da o spornem razmerju še ni bilo pravnomočno odločeno. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko se je pri odločanju oprlo na to ustavno odločbo, ki je ugotovila neskladje tretjega odstavka 3. člena ZPSV z URS, in je posledično pravilno ugodilo tožnikovemu zahtevku. Ugotovilo je, da mu je tožena stranka pri izplačilu odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti brez pravne podlage (za ustrezno določbo ZPSV je bilo ugotovljeno, da je neustavna) odbila 22,10 % in ta znesek odvedla kot prispevek za socialno varnost, namesto, da bi mu izplačala celotno odpravnino (v bruto znesku).
odškodninska odgovornost države - prekomerne imisije - hrup - odmera odškodnine - ugovor zastaranja
Če nastane škoda pri opravljanju splošno koristne dejavnosti, za katero je izdal dovoljenje pristojni organ, lahko prizadeta oseba (oškodovanec) zahteva povrnitev škode, ki presega običajne meje. Pri določitvi višine odškodnine gre v skladu z ustaljeno sodno prakso odločilna teža ugotovitvama o oddaljenosti bivališča od vira emisij (ceste G1-3) in o obdobju izpostavljenosti, tako kumulativno gledano kot z vidika povprečne dnevne navzočnosti doma. Prav tako pa so pomembne tudi druge okoliščine, kot so npr. doživljanje zatrjevanih neugodnosti in s tem v zvezi duševno stanje oškodovanca, razporejenost prostorov v hiši ter s tem v zvezi, ali so bili spalni prostori oziroma prostori, v katerih se oškodovanec večino dneva zadržuje, obrnjeni na cesto, morebitni drugi zunanji vplivi, ki so povečevali hrup zaradi tovornih vozil (bližina semaforiziranega križišča, poškodovanost cestišča, avtobusna postaja) in podobno.
dokazna ocena – dokazi in izvajanje dokazov – verodostojna listina
Listina, ki sicer predstavlja verodostojno listino po 23. členu ZIZ, ima specifičen pomen le v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine. V pravdnem postopku jo sodišče ocenjuje prosto kot vsak drug dokaz.
zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice – upravičeni predlagatelj
ZZK-1 v 69. čl. izrecno in nedvoumno določa, da se zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice dovoli (le) na podlagi predloga lastnika nepremičnine.
Sodišče mora za vsako (gospodujočo) nepremičnino posebej ugotoviti potek priposestvovalne dobe (začetek in konec) za služnost (hoje in vožnje z vsemi vozili) v breme služečih nepremičnin. Ugotoviti mora, na kakšen način (vrsta služnosti) so lastniki dejansko izvrševali služnost in tudi, v kakšnem obsegu (širina poti) so se služnosti priposestvovale. Pavšalni zaključki, ki zadevajo kar sklope nepremičnin, ki se med seboj posamično razlikujejo, za nastanek takšne pravne posledice ne zadoščajo.
Zgolj diagnoza azbestna bolezen ne pomeni, da je pri tožniku podana invalidnost. Za ugotavljanje invalidnosti je bistveno, kako ta bolezen vpliva na njegovo delovno zmožnost. Ker pri tožniku zaenkrat azbestna bolezen oziroma zdravstvene težave s pljuči ne vplivajo na zmožnost opravljanja njegovega dela priučenega poklicnega delavca na delovnem mestu demontaže kolesnih dvojic, tožbeni zahtevek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja ni utemeljen.
Ker je tožeča stranka od pogodbe odstopila, ji izpolnitveni zahtevki po razvezani pogodbi ne gredo, gre pa ji pravica do vrnitve tistega, kar je toženi stranki dala.
zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi – vknjižba hipoteke
Pri odločanju o vpisih, o katerih odloča po uradni dolžnosti, mora zemljiškoknjižno sodišče upoštevati pogoje za dovolitev vpisa iz 2. do 5. točke prvega odstavka 148. člena ZZK-1, med katerim je tudi pogoj, da je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen.
pogodba o delu – odgovornost za napake – pregled izvršenih del – grajanje napak – odstop od pogodbe
Naročnik, ki ob prevzemu izvršenih del ni grajal napak, ki jih je mogoče opaziti pri običajnem pregledu, se ne more sklicevati na obstoj upravičenja glede odstopa od pogodbe, posledično pa je neutemeljen tudi njegov zahtevek za povračilo tistega, kar je podjemnik prejel na podlagi pogodbe ter za povračilo škode.
Tožeča stranka v tej pravdi zahteva plačilo zakonskih zamudnih obresti od glavnice, ki je bila dogovorjena v sodni poravnavi (plačilo katerih je bilo tudi že dogovorjeno v sami sodni poravnavi). Glede na to, da so zamudne obresti stranska terjatev glavne obveznosti in je zanje značilna njihova akcesornost, t.j. odvisnost od glavne terjatve, gre za identično zadevo, o kateri je že bilo odločeno (res transacta), zato je treba takšen zahtevek zavreči.
objektivna odgovornost – vmesna sodba - delo paznika v zaporu
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnik ravnanja pripornika ni mogel ves čas nadzorovati in da je sam dogodek predstavljal povečano nevarnost, zato je podana objektivna odgovornost zavarovanca tožene stranke za nastalo škodo.
Posameznik se ima pravico zanesti na to, da bodo drugi pravni subjekti ravnali pravno. Če kdo v to njegovo zaupanje poseže z vlaganjem očitno neutemeljenih zemljiškoknjižnih predlogov in na ta način odločilno poseže v njegovo dejansko možnost upravljanja z lastnim premoženjem, gre za zlorabo pravice. Posledica takšne zlorabe je odškodninska odgovornost za škodo, ki jo je ta pri tem utrpel.
V primeru, ko predujem ni založen, sodišče glede na vse okoliščine primera po svojem prepričanju presodi, kakšen pomen ima pasivnost stranke, na kateri je dokazno breme, na dokazovanje zatrjevanega dejstva.
pravica do zapuščine – pravilno postavljen zahtevek - dajatveni zahtevek – pravni interes za ugotovitveno tožbo
Tožnik ima zahtevek lastninsko pravne narave za delež, ki mu pripada na sporni nepremičnini kot dediču pokojne, takšen zahtevek pa je lahko le dajatveni. Ker pa že imamo pravnomočen sklep o dedovanju, gre za samostojni zahtevek, kateri pa mora nujno vsebovati dajatveni del, saj bo lahko tožnik svojo pravico uveljavljal zgolj v tem postopku, ne pa na podlagi sodbe pravdnega sodišča v zapuščinskem postopku, kot to sam napačno navaja.
pravočasnost vložitve tožbe - poslano priporočeno na bencinskem servisu
Iz vhodne štampiljke na odgovoru na tožbo ter potrdila, ki ga tožena stranka prilaga pritožbi, izhaja, da je tožena stranka odgovor poslala priporočeno po pošti oziroma priporočeno na bencinskem servisu P. d.d. v Ljubljani, dne 09. 12. 2010. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da je tožena stranka vložila (obrazložen) odgovor na tožbo pravočasno, torej znotraj 30 dnevnega roka.
Ne gre torej za sporna določila v smislu, da bi potrebovala dodatno razlago, in tega tožeča stranka niti ni zatrjevala. Aneks je treba razlagati tako, kot se glasi, saj sta stranki s sestavo listine svojo voljo jasno izrazili.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – obstoj izbrisnega razloga - neposlovanje na poslovnem naslovu vpisanem v sodni register
Na podlagi obvestila izvršitelja, da je na v sodnem registru vpisanem poslovnem naslovu pritožnica neznana, je registrsko sodišče začelo postopek izbrisa pritožnice iz sodnega registra brez likvidacije. V izpodbijanem sklepu pa je registrsko sodišče na podlagi že navedenega obvestila izvršitelja in na podlagi sodišču vrnjenega sklepa o začetku postopka izbrisa z oznako pošte, da je družba naslovnik te sodne pošiljke na v sodnem registru navedenem poslovnem naslovu neznana, pravilno zaključilo, da je podana podlaga iz 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP za obstoj izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, torej da družba na v sodnem registru vpisanem poslovnem naslovu ne posluje. S predložitvijo najemne pogodbe je pritožnica uspela dokazati, da je na navedenem poslovnem prostoru upravičena poslovati. Vendar s tem ni dokazala, da na tem naslovu tudi dejansko posluje.
ZFPPIPP člen 302, 304, 308. ZN člen 4. ZIZ člen 20a.
sklep o preizkusu terjatev - preizkus terjatev in ločitvenih pravic - izvršljiv notarski zapis - izpodbijanje ločitvene pravice, ki je nastala na podlagi izvršilnega naslova - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu
ZFPPIPP določa posebno pravilo glede ugotovitve neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu. Navedeno torej velja tudi v primeru, ko je prijavljena zapadla terjatev, ki izhaja iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, saj ta predstavlja izvršilni naslov.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232. ZPIZ-1 člen 16.
začasna nezmožnost za delo - svoje delo
Za presojo odločb toženca o začasni nezmožnosti za delo je bistveno vprašanje, ali je bil tožnik sposoben opravljati svoje delo (to je delo kmeta, saj je bil za to delo vključen v obvezno zavarovanje) brez omejitev (ker pri njem ni bila ugotovljena invalidnost). Ob ugotovitvi, da tega ni bil sposoben, ker so bile pri njem poleg časovne razbremenitve potrebne še omejitve pri delu, se odločbi toženca odpravita in se ugotovi, da je bil tožnik v spornem obdobju začasno nezmožen za delo za poln delovni čas.