ZPP člen 279.b, 279.b/5. ZDR člen 109, 112, 112/2.
vzorčni postopek - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - delovnopravna kontinuiteta
V konkretnem delovnem sporu ni nobenih bistvenih posebnosti, ki bi vplivale na odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka oz. ki bi predstavljale razlog za drugačno odločitev od tiste, ki je bila sprejeta v vzorčni zadevi. Zato je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo odločitev v vzorčni zadevi in sprejelo enako odločitev glede tožbenega zahtevka za plačilo odpravnine ob izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca, pri čemer je upoštevalo delovno dobo tožeče stranke pri toženi stranki in pri pravnih prednikih oziroma upoštevajoč delovnopravno kontinuiteto.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1. ZVZD člen 5, 6.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - vmesna sodba
Ker prvotožena stranka ni izvajala dela v jarku v skladu s pravili, ki jih določajo podzakonski akti, in ker tudi ni zagotovila varnosti in zdravja delavcev s tem, ko je tožnika napotila v jarek, ki ni bil pravilno zavarovan in ob katerem je deloval bager, ki je pospešil zasutje, je krivdno odgovorna za škodo, ki jo je tožnik utrpel pri polaganju cevi za vodovod in kanalizacijo, ko se je nanj v jarku zrušila večja količina zemlje.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda
Upoštevaje tožnikove opekline, ki so obsegale skupno 45 % površine telesa, znaša primerna odškodnina za nepremoženjsko škodo 164.000,00 EUR (157 povprečnih mesečnih neto plač v času izdaje prvostopenjske sodbe – november 2010).
URS člen 15, 19, 35, 51. ZPP člen 70, 247. ZDZdr člen 46, 46/2.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru – izločitev izvedenca
Okoliščina, da je udeleženec videval izvedenca kot zdravnika na oddelku psihiatrične bolnišnice, ni okoliščina iz prvega odstavka 247. člena v zvezi s 70. členom ZPP, ki bi lahko pogojevala izvedenčevo izločitev.
Presoja pogojev za dopustnost zdravljenja osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njegove privolitve in concreto.
Sodišče mora za vsako (gospodujočo) nepremičnino posebej ugotoviti potek priposestvovalne dobe (začetek in konec) za služnost (hoje in vožnje z vsemi vozili) v breme služečih nepremičnin. Ugotoviti mora, na kakšen način (vrsta služnosti) so lastniki dejansko izvrševali služnost in tudi, v kakšnem obsegu (širina poti) so se služnosti priposestvovale. Pavšalni zaključki, ki zadevajo kar sklope nepremičnin, ki se med seboj posamično razlikujejo, za nastanek takšne pravne posledice ne zadoščajo.
Prvostopenjsko sodišče je glede na podatke iz bilance stanja na dan 31. 12. 2010, da ima tožnik za 842.568,00 EUR kratkoročnih obveznosti in za 172.389,00 EUR kratkoročnih sredstev, po presoji pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da bi takojšnje plačilo sodne takse lahko ogrozilo likvidnost tožnika.
ZPIZ-1 člen 91, 91/2, 94, 101, 101/1, 101/3, 102, 262. ZDR člen 116, 199, 200.
nadomestilo za invalidnost - invalid III. kategorije - omejitve pri delu - pravica do premestitve
Ker delodajalec tožniku (invalidu III. kategorije invalidnosti) ni zagotovil dela skladno z novimi omejitvami iz dokončne odločbe tožene stranke, tožnik pa je po lastni volji opravljal delo v nasprotju z omejitvami (da ne sme delati ponoči), pogoj zaposlitve na drugem ustreznem delovnem mestu za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost ni izpolnjen.
stvarna pristojnost - opravljena storitev - civilna zadeva – upravna odločba CSD - plačilo storitev za institucionalno varstvo – aktivna legitimacija Doma starejših občanov
Upravna odločba Centra za socialno delo v konkretnem primeru, kot pravilno navaja pritožnik, predstavlja zgolj ugotovitev o višini oprostitve posameznega zavezanca, tudi toženca. Upravna odločba torej ne vsebuje obveznosti, da mora tožena stranka za institucionalno varstvo plačati določen znesek, temveč zgolj ugotavlja višino zneska, ki se pri plačilu storitev za institucionalno varstvo upošteva kot oprostitev. Na podlagi te upravne odločbe ne more zahtevati plačilo storitev Center za socialno delo, temveč je to šele stvar Doma starejših občanov, tožnika, ki nato zaračuna vrednost opravljene storitve. Zato je napačno stališče sodišča prve stopnje, da je bilo z navedeno upravno odločbo odločeno o obveznosti tožene stranke o (do)plačilu prispevka za institucionalno varstvo v višini 102,13 EUR.
ZZVZZ člen 80, 81, 85. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 138.
začasna nezmožnost za delo - invalid III. kategorije
Za presojo zakonitosti dokončnih odločb tožene stranke (s katerimi je bila ugotovljena začasna nezmožnost za delo v skrajšanem delovnem času oz., da je tožnica (delno) zmožna za delo) je bistveno, ali je bila tožeča stranka v spornem obdobju glede na zdravstveno stanje kot invalid III. kategorije invalidnosti zmožna za delo z omejitvami s polnim delovnim časom.
Utemeljenost tožbenega zahtevka je odvisna od dejstev, ki jih sodišče prve stopnje ni ugotavljalo in sicer, ali je bila uporaba solastne stvari med solastnike razdeljena, ali gre za enodružinsko ali večstanovanjsko hišo in ali je mogoče, da oba solastnika uporabljata hišo za stanovanjske namene.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0061601
ZPP člen 3, 3/3, 188.
umik tožbe – javna priobčitev glasbenih del
Možnost umika tožbe je izraz načela dispozitivnosti v pravdnem postopku in ni dolžnost sodišča, da se spušča v to, zakaj je do umika prišlo. Sodišče umika tožbe niti s sklicevanjem na 3. odstavek 3. člena ZPP ne more preprečiti, saj ne gre za razpolaganje z zahtevkom.
nepopolna tožba – poziv na dopolnitev tožbe – nepodpisana tožba – zavrženje tožbe
Pri vpisu tožbe pod opr. št. VIII Pg 17/2011 dne 07. 01. 2011 je šlo za pomoten vpis tožbe, saj ni šlo za novo tožbo, temveč le za dopolnitev tožbe z dne 04. 11. 2010 na podlagi sklepa sodišča prve stopnje z dne 13. 12. 2010. Tožeča stranka pri popravi tožbe sicer ni navedla opravilne številke zadeve, kar pa še ne pomeni, da je bila tožba, ki jo je sodišče prejelo dne 07. 01. 2011, nova tožba. Ker je tožeča stranka ravnala, kot ji je bilo naloženo s sklepom o dopolnitvi tožbe z dne 13. 12. 2010 in sodišču dne 06. 01. 2011 dopolnjeno tožbo poslala, je drugačna ugotovitev sodišča prve stopnje, napačna.
Zaradi pasivnosti tožene stranke, ki na tožbo ni odgovorila, se namreč štejejo zatrjevana dejstva za resnična in niso predmet dokazovanja. Tako je kot resnične potrebno šteti trditve tožeče stranke, da je toženo večkrat opozorila na izpolnjevanje njenih obveznosti, česar pa tožena stranka kljub opozorilom ni storila.
Določnost zahtevka je procesna predpostavka za njegovo meritorno obravnavo. Zakonska ureditev, v skladu s katero je v domeni sodišča, da presodi utemeljenost civilne kazni glede na vse okoliščine primera, pa tožeče stranke ne odvezuje procesne dolžnosti, da tudi v tem delu oblikuje ustrezen, konkretno opredeljen zahtevek, to pa v primeru denarne terjatve pomeni navedbo določenega zneska denarja.
nasilje v družini – prepustitev stanovanja v izključno uporabo – časovna omejenost ukrepa - prepoved približevanja zaradi nasilnih dejanj
Res je moč dejanja nasprotnega udeleženca opredeliti kot nasilje v družini, vendar je prvostopno sodišče pravilno odločilo, ko je zavrnilo predlog žrtve za prepustitev stanovanja v skupni rabi ravno iz razloga koristi mladoletnih otrok, ki po ZPND uživajo posebno varstvo pred nasiljem. Otrok je namreč žrtev nasilja tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja. Prepustitev stanovanja predlagateljici bi pomenilo selitev tožnika in z njim zelo verjetno tudi obeh otrok, zato bi bil izrek takega ukrepa v škodo mladoletnih otrok.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4. ZFPPIPP člen 251, 282, 282/3.
vročitev – stečajni postopek – prekinitev postopka
Sodišče prve stopnje bi moralo skladno z določilom 4. točke 205. člena ZPP pravdni postopek zaradi začetka stečajnega postopka s tem dnem prekiniti in vsa pisanja, ki jih je treba vročiti stečajnemu dolžniku kot stranki, vročiti upravitelju na njegov naslov ter upravitelja pozvati naj prevzame pravdo.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja – dobra vera
Pravni prednik tožnika je imel najmanj od pravnomočnosti sodbe v letu 1976 v dobri veri, da ima veljaven pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, ki jo je imel v posesti od sklenitve pogodbe. Ne glede na to, ali je celotno kupnino po pogodbi plačal ali ne, je razpolagal s pravnomočno sodbo, iz katere je izhajalo, da je pogodba veljavna, kot tudi pravnomočno sodbo, na podlagi katere mu je bil pravni prednik toženke dolžan izročiti ustrezno listino za vknjižbo v zemljiško knjigo.
postopek osebnega stečaja – insolventnost – trajnejša nelikvidnost
V konkretnem primeru sodišče prve stopnje odločitve o začetku stečajnega postopka ni oprlo na položaj dolžničine dolgoročne plačilne nesposobnosti, pač pa na položaj trajnejše nelikvidnosti, zato pravilno dolžničinih trditev in dokazov, s katerimi je uveljavljala položaj svoje dolgoročne plačilne sposobnosti, ni obravnavalo kot relevantnih.