pogodba o upravljanju – pasivna legitimacija – plačilo stroškov obratovanja in upravljanja – soglasje za sklenitev pogodbe o upravljanju – pogodba o medsebojnih razmerjih
Pravilno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da je predmetna pogodba o upravljanju veljavna, ker za sklenitev zadošča večina solastnikov, saj ne gre za pogodbo o medsebojnih razmerjih v smislu 22. člena SZ.
ZPP člen 279.b, 279.b/5. ZDR člen 109, 112, 112/2.
vzorčni postopek - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - delovnopravna kontinuiteta
V konkretnem delovnem sporu ni nobenih bistvenih posebnosti, ki bi vplivale na odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka oz. ki bi predstavljale razlog za drugačno odločitev od tiste, ki je bila sprejeta v vzorčni zadevi. Zato je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo odločitev v vzorčni zadevi in sprejelo enako odločitev glede tožbenega zahtevka za plačilo odpravnine ob izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca, pri čemer je upoštevalo delovno dobo tožeče stranke pri toženi stranki in pri pravnih prednikih oziroma upoštevajoč delovnopravno kontinuiteto.
ZDR člen 83, 83/2, 83/3, 87, 110, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 135. ZPP člen 139, 139/6, 142, 144.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - vabilo na zagovor - vročanje
Tožnik se je v zvezi z očitanim ravnanjem zagovarjal pisno in ustno, pred zagovorom je bil seznanjen, kaj se mu očita, na zagovor se je lahko pripravil (saj ni predlagal njegove preložitve), zato kljub morebitnim nepravilnostim pri vročanju vabila na zagovor ni mogoče zaključiti, da mu je bila kršena pravica do zagovora.
postopek osebnega stečaja – insolventnost – trajnejša nelikvidnost
V konkretnem primeru sodišče prve stopnje odločitve o začetku stečajnega postopka ni oprlo na položaj dolžničine dolgoročne plačilne nesposobnosti, pač pa na položaj trajnejše nelikvidnosti, zato pravilno dolžničinih trditev in dokazov, s katerimi je uveljavljala položaj svoje dolgoročne plačilne sposobnosti, ni obravnavalo kot relevantnih.
Tožeča stranka v tej pravdi zahteva plačilo zakonskih zamudnih obresti od glavnice, ki je bila dogovorjena v sodni poravnavi (plačilo katerih je bilo tudi že dogovorjeno v sami sodni poravnavi). Glede na to, da so zamudne obresti stranska terjatev glavne obveznosti in je zanje značilna njihova akcesornost, t.j. odvisnost od glavne terjatve, gre za identično zadevo, o kateri je že bilo odločeno (res transacta), zato je treba takšen zahtevek zavreči.
Ne gre torej za sporna določila v smislu, da bi potrebovala dodatno razlago, in tega tožeča stranka niti ni zatrjevala. Aneks je treba razlagati tako, kot se glasi, saj sta stranki s sestavo listine svojo voljo jasno izrazili.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja – dobra vera
Pravni prednik tožnika je imel najmanj od pravnomočnosti sodbe v letu 1976 v dobri veri, da ima veljaven pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, ki jo je imel v posesti od sklenitve pogodbe. Ne glede na to, ali je celotno kupnino po pogodbi plačal ali ne, je razpolagal s pravnomočno sodbo, iz katere je izhajalo, da je pogodba veljavna, kot tudi pravnomočno sodbo, na podlagi katere mu je bil pravni prednik toženke dolžan izročiti ustrezno listino za vknjižbo v zemljiško knjigo.
ZGD-1 člen 516, 516/6. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 48.
predlog za vpis spremembe zastopnikov – podlaga za vpis spremembe zastopnikov – sprememba družbene pogodbe – sklep družbenikov
Vpisi, ki temeljijo na spremenjenih določbah družbene pogodbe, so dopustni šele, ko je sprememba družbene pogodbe vpisana v register.
V kolikor družbena pogodba v delu, kjer ureja zastopanje in predstavljanje, ni bila spremenjena, vpis spremembe načina zastopanja in omejitev pri namestniku direktorja, glede na to, da je le-ta do sedaj družbo zastopal samostojno, brez omejitev, brez sklepa družbenikov, ni mogoč.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4. ZFPPIPP člen 251, 282, 282/3.
vročitev – stečajni postopek – prekinitev postopka
Sodišče prve stopnje bi moralo skladno z določilom 4. točke 205. člena ZPP pravdni postopek zaradi začetka stečajnega postopka s tem dnem prekiniti in vsa pisanja, ki jih je treba vročiti stečajnemu dolžniku kot stranki, vročiti upravitelju na njegov naslov ter upravitelja pozvati naj prevzame pravdo.
odškodninska odgovornost države – objektivna odgovornost – protipravno ravnanje - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - vzorčni postopek
Samo dejstvo, da je sodni postopek na prvi stopnji trajal več kot štiri leta, ne zadošča za sklep o kršitvi tožnikove pravice do sojenja v razumnem roku. Razumen rok je relativen pojem, pri presoji katerega je treba upoštevati vse okoliščine primera. V obravnavanem primeru so za zastoj v postopku obstajali tehtni, utemeljeni in razumni razlogi in očitno ni šlo za sodni zaostanek.
nepopolna tožba – poziv na dopolnitev tožbe – nepodpisana tožba – zavrženje tožbe
Pri vpisu tožbe pod opr. št. VIII Pg 17/2011 dne 07. 01. 2011 je šlo za pomoten vpis tožbe, saj ni šlo za novo tožbo, temveč le za dopolnitev tožbe z dne 04. 11. 2010 na podlagi sklepa sodišča prve stopnje z dne 13. 12. 2010. Tožeča stranka pri popravi tožbe sicer ni navedla opravilne številke zadeve, kar pa še ne pomeni, da je bila tožba, ki jo je sodišče prejelo dne 07. 01. 2011, nova tožba. Ker je tožeča stranka ravnala, kot ji je bilo naloženo s sklepom o dopolnitvi tožbe z dne 13. 12. 2010 in sodišču dne 06. 01. 2011 dopolnjeno tožbo poslala, je drugačna ugotovitev sodišča prve stopnje, napačna.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO
VSL0062662
OZ člen 147, 147/2, 179, 180. ZMed člen 18.
razžalitev v tisku – povrnitev nepremoženjske škode – svoboda izražanja – poročanje o kazenskem postopku - pravica do dobrega imena in časti – posredni oškodovanec –odškodninska odgovornost urednika – pravica do zasebnosti
Določba 18. člena ZMed ne predpisuje odgovornosti odgovornega urednika za škodo, nastalo z objavo informacije, ki predstavlja nedopusten poseg v osebnostne pravice posameznika.
ZFPPIPP člen 302, 304, 308. ZN člen 4. ZIZ člen 20a.
sklep o preizkusu terjatev - preizkus terjatev in ločitvenih pravic - izvršljiv notarski zapis - izpodbijanje ločitvene pravice, ki je nastala na podlagi izvršilnega naslova - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu
ZFPPIPP določa posebno pravilo glede ugotovitve neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu. Navedeno torej velja tudi v primeru, ko je prijavljena zapadla terjatev, ki izhaja iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, saj ta predstavlja izvršilni naslov.
ZZK-1 člen 48, 48/1, 49, 49/1, 124, 148. SPZ člen 41. ZD člen 132.
predznamba lastninske pravice – intabulacijska klavzula – overjen podpis – zemljiškoknjižni lastnik umrl pred vložitvijo zemljiškoknjižnega predloga
Okoliščina, da je bil zemljiškoknjižni predlog vložen po smrti zemljiškoknjižnega lastnika, predstavlja bistveno oviro za vpis. S trenutkom prodajalčeve smrti so namreč postali lastniki nepremičnin, glede katerih se predlaga vpis, njegovi dediči. Pokojni prodajalec, ki je sklenil predloženo zasebno listino, ni mogel biti več udeleženec zemljiškoknjižnega postopka, za predlagani vpis pa so obstajale ovire iz prvega odstavka 150. člena ZZK-1.
Prvostopenjsko sodišče je glede na podatke iz bilance stanja na dan 31. 12. 2010, da ima tožnik za 842.568,00 EUR kratkoročnih obveznosti in za 172.389,00 EUR kratkoročnih sredstev, po presoji pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da bi takojšnje plačilo sodne takse lahko ogrozilo likvidnost tožnika.
Sodišče mora za vsako (gospodujočo) nepremičnino posebej ugotoviti potek priposestvovalne dobe (začetek in konec) za služnost (hoje in vožnje z vsemi vozili) v breme služečih nepremičnin. Ugotoviti mora, na kakšen način (vrsta služnosti) so lastniki dejansko izvrševali služnost in tudi, v kakšnem obsegu (širina poti) so se služnosti priposestvovale. Pavšalni zaključki, ki zadevajo kar sklope nepremičnin, ki se med seboj posamično razlikujejo, za nastanek takšne pravne posledice ne zadoščajo.