redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Nastanek poslovnega razloga je povezan z delom na delovnem mestu po obstoječi pogodbi o zaposlitvi (v tožničinem primeru pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto "kadrovski referent"), zaradi česar ni odločilno, katera dela je v okviru pogodbe o zaposlitvi tožnica še opravljala. Na podlagi ugotovitve, da je bilo njeno delovno mesto ukinjeno, je prenehala potreba po njenem delu po pogodbi o zaposlitvi, to pa predstavlja utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZPP člen 279.b, 279.b/5. ZDR člen 109, 112, 112/2.
vzorčni postopek - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - delovnopravna kontinuiteta
V konkretnem delovnem sporu ni nobenih bistvenih posebnosti, ki bi vplivale na odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka oz. ki bi predstavljale razlog za drugačno odločitev od tiste, ki je bila sprejeta v vzorčni zadevi. Zato je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo odločitev v vzorčni zadevi in sprejelo enako odločitev glede tožbenega zahtevka za plačilo odpravnine ob izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca, pri čemer je upoštevalo delovno dobo tožeče stranke pri toženi stranki in pri pravnih prednikih oziroma upoštevajoč delovnopravno kontinuiteto.
Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku za plačilo odpravnine ugodilo v celoti, tožnici je prisodilo znesek, kot ga je zahtevala, ko je po prejemu izvedenskega mnenja skrčila tožbeni zahtevek. V postopku je imela možnosti izračun v izvedenskem mnenju preizkusiti in ni mogoče šteti, da je bila glede izračuna v zmoti. V pritožbenem postopku ne more uveljavljati, da bi bila upravičena do višje odpravnine, ker bi s prisojo višjega zneska prekoračili tožbeni zahtevek.
V primeru, ko predujem ni založen, sodišče glede na vse okoliščine primera po svojem prepričanju presodi, kakšen pomen ima pasivnost stranke, na kateri je dokazno breme, na dokazovanje zatrjevanega dejstva.
Zgolj diagnoza azbestna bolezen ne pomeni, da je pri tožniku podana invalidnost. Za ugotavljanje invalidnosti je bistveno, kako ta bolezen vpliva na njegovo delovno zmožnost. Ker pri tožniku zaenkrat azbestna bolezen oziroma zdravstvene težave s pljuči ne vplivajo na zmožnost opravljanja njegovega dela priučenega poklicnega delavca na delovnem mestu demontaže kolesnih dvojic, tožbeni zahtevek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja ni utemeljen.
ZDSS-1 člen 28, 28/1. ZPP člen 142, 142/1, 280, 280/2.
sklep o ustavitvi postopka - izostanek z naroka - preložitev naroka - fikcija umika tožbe
Sodišče prve stopnje utemeljeno ni ugodilo tožnikovi prošnji za preložitev poravnalnega oz. prvega naroka za glavno obravnavo, ker v prošnji ni navedel in izkazal upravičenega razloga za izostanek (zdravniškega opravičila, izdanega na obrazcu, skladno z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo). Ker tožnik kljub dejstvu, da narok ni bil preložen, na narok ni pristopil, je nastopila fikcija umika tožbe.
dokazna ocena – dokazi in izvajanje dokazov – verodostojna listina
Listina, ki sicer predstavlja verodostojno listino po 23. členu ZIZ, ima specifičen pomen le v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine. V pravdnem postopku jo sodišče ocenjuje prosto kot vsak drug dokaz.
pogodba o delu – odgovornost za napake – pregled izvršenih del – grajanje napak – odstop od pogodbe
Naročnik, ki ob prevzemu izvršenih del ni grajal napak, ki jih je mogoče opaziti pri običajnem pregledu, se ne more sklicevati na obstoj upravičenja glede odstopa od pogodbe, posledično pa je neutemeljen tudi njegov zahtevek za povračilo tistega, kar je podjemnik prejel na podlagi pogodbe ter za povračilo škode.
zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice – upravičeni predlagatelj
ZZK-1 v 69. čl. izrecno in nedvoumno določa, da se zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice dovoli (le) na podlagi predloga lastnika nepremičnine.
Sodišče mora za vsako (gospodujočo) nepremičnino posebej ugotoviti potek priposestvovalne dobe (začetek in konec) za služnost (hoje in vožnje z vsemi vozili) v breme služečih nepremičnin. Ugotoviti mora, na kakšen način (vrsta služnosti) so lastniki dejansko izvrševali služnost in tudi, v kakšnem obsegu (širina poti) so se služnosti priposestvovale. Pavšalni zaključki, ki zadevajo kar sklope nepremičnin, ki se med seboj posamično razlikujejo, za nastanek takšne pravne posledice ne zadoščajo.
Prvostopenjsko sodišče je glede na podatke iz bilance stanja na dan 31. 12. 2010, da ima tožnik za 842.568,00 EUR kratkoročnih obveznosti in za 172.389,00 EUR kratkoročnih sredstev, po presoji pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da bi takojšnje plačilo sodne takse lahko ogrozilo likvidnost tožnika.
oprostitev plačila sodne takse – taksa za napoved pritožbe
Okoliščina, da je bila sodna taksa tožencu (zaradi neplačane takse za napoved pritožbe in posledično izdanega sklepa o umiku napovedi pritožbe) ponovno odmerjena (opomin za plačilo sodne takse z dne 01. 07. 2011), in sicer v višini četrtine dolžne sodne takse za napoved pritožbe, na postopek za oprostitev plačila nima vpliva, saj je obveznost plačila sodne takse nastala z vložitvijo napovedi pritožbe, ne pa z opominom za plačilo sodne takse.
ZZVZZ člen 80, 81. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 138.
začasna nezmožnost za delo - zmožnost za delo
Glede na to, da lahko tožnik opravlja svoje delo le v okviru omejitev, ki veljajo za njegovo kronično zdravstveno stanje, ni pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je za delo zmožen.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO
VSL0062662
OZ člen 147, 147/2, 179, 180. ZMed člen 18.
razžalitev v tisku – povrnitev nepremoženjske škode – svoboda izražanja – poročanje o kazenskem postopku - pravica do dobrega imena in časti – posredni oškodovanec –odškodninska odgovornost urednika – pravica do zasebnosti
Določba 18. člena ZMed ne predpisuje odgovornosti odgovornega urednika za škodo, nastalo z objavo informacije, ki predstavlja nedopusten poseg v osebnostne pravice posameznika.
Zaradi pasivnosti tožene stranke, ki na tožbo ni odgovorila, se namreč štejejo zatrjevana dejstva za resnična in niso predmet dokazovanja. Tako je kot resnične potrebno šteti trditve tožeče stranke, da je toženo večkrat opozorila na izpolnjevanje njenih obveznosti, česar pa tožena stranka kljub opozorilom ni storila.
Določnost zahtevka je procesna predpostavka za njegovo meritorno obravnavo. Zakonska ureditev, v skladu s katero je v domeni sodišča, da presodi utemeljenost civilne kazni glede na vse okoliščine primera, pa tožeče stranke ne odvezuje procesne dolžnosti, da tudi v tem delu oblikuje ustrezen, konkretno opredeljen zahtevek, to pa v primeru denarne terjatve pomeni navedbo določenega zneska denarja.
Stranke zapuščinskega postopka so dediči, volilojemniki in druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine, torej vse osebe, ki jim na dednopravni podlagi pripada dedna pravica ali pravica iz volila. Med druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine v smislu 175. člena ZD, se štejejo osebe, ki poleg dedičev in volilojemnikov uveljavljajo zahtevke iz naslova dedovanja, o katerih se odloča v zapuščinskem postopku. Takega zahtevka pritožnica ne uveljavlja. Priglasila je namreč terjatev iz naslova skupnega premoženja, ustvarjenega z enim od dedičev in ne iz naslova dedovanja po zapustnici.
Upniki v zapuščinskem postopku niso stranke, čeprav sklep o dedovanju posega v njihove pravne interese. Udeleženci oziroma stranke v zapuščinskem postopku so le, kadar na podlagi 143. člena ZD zahtevajo ločitev zapuščine od premoženja dedičev. Tudi tega pritožnica ni zahtevala.