ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 257, 257/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - huda malomarnost - rok za podajo odpovedi
Delavec, ki ravna skrajno nepazljivo in zanemarja tisto pazljivost in skrbnost, ki se pričakuje od povprečnega delavca, ravna hudo malomarno. Tudi tožnik je spornega dne ravnal hudo malomarno, kot policist zoper voznika, ki je v naselju prekoračil hitrost za 42 km/h, ni podal obdolžilnega predloga na sodišče, kar bi glede na veljavna zakonska določila moral storiti, temveč mu je izdal le plačilni nalog. S takšno opustitvijo je vozniku omogočil, da se izogne sodnemu postopku in s tem višji globi ter kazenskim točkam kot stranski sankciji, s tem pa je tudi kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja (njegova kršitev pa ima vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic).
ZDR člen 6.a, 45. ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/1-14.
odškodninska odgovornost - trpinčenje na delovnem mestu - dokazno breme - obrazložitev sodbe - razlogi o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 14. člena ZPP, ker obrazložitev izpodbijane sodbe ne vsebuje razlogov o vseh odločilnih dejstvih. Sodišče prve stopnje je namreč tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu zavrnilo, ne da bi pojasnilo, zakaj je verjelo določenim pričam (tožene stranke, ki so izpovedale, da trpinčenja ni bilo), poleg tega pa se ni opredelilo do vseh odločilnih dokazov, ki jih je v potrditev svojih nasprotnih trditev predlagal tožnik, niti ni izvedlo dokaza z zaslišanjem strank, ki ga je predlagal tožnik.
ZDR člen 83, 83/2, 83/3, 87, 110, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 135. ZPP člen 139, 139/6, 142, 144.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - vabilo na zagovor - vročanje
Tožnik se je v zvezi z očitanim ravnanjem zagovarjal pisno in ustno, pred zagovorom je bil seznanjen, kaj se mu očita, na zagovor se je lahko pripravil (saj ni predlagal njegove preložitve), zato kljub morebitnim nepravilnostim pri vročanju vabila na zagovor ni mogoče zaključiti, da mu je bila kršena pravica do zagovora.
postopek osebnega stečaja – insolventnost – trajnejša nelikvidnost
V konkretnem primeru sodišče prve stopnje odločitve o začetku stečajnega postopka ni oprlo na položaj dolžničine dolgoročne plačilne nesposobnosti, pač pa na položaj trajnejše nelikvidnosti, zato pravilno dolžničinih trditev in dokazov, s katerimi je uveljavljala položaj svoje dolgoročne plačilne sposobnosti, ni obravnavalo kot relevantnih.
URS člen 15, 19, 35, 51. ZPP člen 70, 247. ZDZdr člen 46, 46/2.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru – izločitev izvedenca
Okoliščina, da je udeleženec videval izvedenca kot zdravnika na oddelku psihiatrične bolnišnice, ni okoliščina iz prvega odstavka 247. člena v zvezi s 70. členom ZPP, ki bi lahko pogojevala izvedenčevo izločitev.
Presoja pogojev za dopustnost zdravljenja osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njegove privolitve in concreto.
ZFPPIPP člen 432, 432-4, 435/1, 442, 442/6, 442/7.
izbris družbe brez likvidacije - status udeleženca v postopku - bivši družbenik
Glede na pravne posledice izbrisa družbe na odgovornost njenih družbenikov iz šestega odstavka v zvezi s sedmim odstavkom 442. člena ZFPPIPP, da za neplačane obveznosti družbe, ki so nastale do takrat, ko je aktivnemu družbeniku prenehal položaj družbenika, odgovarja tudi tak (bivši) družbenik, je evidentno, da je pritožniku treba priznati status zainteresiranega udeleženca v tem postopku po 4. točki 432. člena ZFPPIPP.
Predlagatelj je sicer izkazal nizke družinske mesečne prejemke, vendar je lastnik premoženja (nepremičnine v skupni vrednosti 28.000,00 EUR in osebno vozilo znamke Renault, letnik 2005, v vrednosti 2.500,00 EUR), ki že brez upoštevanja vrednosti nepremičnine, v kateri živi (12.000,00 EUR), in vrednosti solastniškega deleža nepremičnine, ki je predmet tega delitvenega postopka (160.000,00 EUR), bistveno presega 60-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka.
Ne gre torej za sporna določila v smislu, da bi potrebovala dodatno razlago, in tega tožeča stranka niti ni zatrjevala. Aneks je treba razlagati tako, kot se glasi, saj sta stranki s sestavo listine svojo voljo jasno izrazili.
Tožeča stranka v tej pravdi zahteva plačilo zakonskih zamudnih obresti od glavnice, ki je bila dogovorjena v sodni poravnavi (plačilo katerih je bilo tudi že dogovorjeno v sami sodni poravnavi). Glede na to, da so zamudne obresti stranska terjatev glavne obveznosti in je zanje značilna njihova akcesornost, t.j. odvisnost od glavne terjatve, gre za identično zadevo, o kateri je že bilo odločeno (res transacta), zato je treba takšen zahtevek zavreči.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO
VSL0062662
OZ člen 147, 147/2, 179, 180. ZMed člen 18.
razžalitev v tisku – povrnitev nepremoženjske škode – svoboda izražanja – poročanje o kazenskem postopku - pravica do dobrega imena in časti – posredni oškodovanec –odškodninska odgovornost urednika – pravica do zasebnosti
Določba 18. člena ZMed ne predpisuje odgovornosti odgovornega urednika za škodo, nastalo z objavo informacije, ki predstavlja nedopusten poseg v osebnostne pravice posameznika.
ugotovitvena tožba – tožba po posebnem predpisu – neveljavnost oporoke
Ugotovitvena tožba pa je dopustna tudi „če je to določeno s posebnim predpisom“. Pravnega interesa v tem primeru ni treba dokazovati oziroma izkazovati, saj je ta podan že s tem, da je zakon takšno tožbo predvidel in dopustil. Ena „vrst posebnih predpisov“, ki dopuščajo ugotovitveno tožbo so določeni predpisi procesno-pravne narave, ki pooblaščajo sodišče, da stranko napoti na pravdo (v zapuščinskem, nepravdnem, izvršilnem... postopku).
OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0065985
ZN člen 5, 47, 47-3, 129. ZD člen 106.
oblika notarskega zapisa – obličnost - pogodba o preužitku – profesionalna skrbnost - notar
Prvo sodišče je zavzelo pravilno stališče, da tudi po uveljavitvi ZN (in do uveljavitve OZ 1. 1. 2002) preužitkarske pogodbe ni bilo potrebno sklepati v obliki notarskega zapisa, ampak je za veljavnost take pogodbe (glede na to, da je bil njen predmet tudi prenos lastninske pravice na preužitkarjevih nepremičninah na prevzemnika) zadoščalo, da je bila sklenjena v pisni obliki, zaradi zemljiškoknjižnega prenosa lastninske pravice pa je bila potrebna tudi overitev preužitkarjevega podpisa.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja – dobra vera
Pravni prednik tožnika je imel najmanj od pravnomočnosti sodbe v letu 1976 v dobri veri, da ima veljaven pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, ki jo je imel v posesti od sklenitve pogodbe. Ne glede na to, ali je celotno kupnino po pogodbi plačal ali ne, je razpolagal s pravnomočno sodbo, iz katere je izhajalo, da je pogodba veljavna, kot tudi pravnomočno sodbo, na podlagi katere mu je bil pravni prednik toženke dolžan izročiti ustrezno listino za vknjižbo v zemljiško knjigo.
Zaradi pasivnosti tožene stranke, ki na tožbo ni odgovorila, se namreč štejejo zatrjevana dejstva za resnična in niso predmet dokazovanja. Tako je kot resnične potrebno šteti trditve tožeče stranke, da je toženo večkrat opozorila na izpolnjevanje njenih obveznosti, česar pa tožena stranka kljub opozorilom ni storila.
Določnost zahtevka je procesna predpostavka za njegovo meritorno obravnavo. Zakonska ureditev, v skladu s katero je v domeni sodišča, da presodi utemeljenost civilne kazni glede na vse okoliščine primera, pa tožeče stranke ne odvezuje procesne dolžnosti, da tudi v tem delu oblikuje ustrezen, konkretno opredeljen zahtevek, to pa v primeru denarne terjatve pomeni navedbo določenega zneska denarja.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232. ZPIZ-1 člen 16.
začasna nezmožnost za delo - svoje delo
Za presojo odločb toženca o začasni nezmožnosti za delo je bistveno vprašanje, ali je bil tožnik sposoben opravljati svoje delo (to je delo kmeta, saj je bil za to delo vključen v obvezno zavarovanje) brez omejitev (ker pri njem ni bila ugotovljena invalidnost). Ob ugotovitvi, da tega ni bil sposoben, ker so bile pri njem poleg časovne razbremenitve potrebne še omejitve pri delu, se odločbi toženca odpravita in se ugotovi, da je bil tožnik v spornem obdobju začasno nezmožen za delo za poln delovni čas.
Stranke zapuščinskega postopka so dediči, volilojemniki in druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine, torej vse osebe, ki jim na dednopravni podlagi pripada dedna pravica ali pravica iz volila. Med druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine v smislu 175. člena ZD, se štejejo osebe, ki poleg dedičev in volilojemnikov uveljavljajo zahtevke iz naslova dedovanja, o katerih se odloča v zapuščinskem postopku. Takega zahtevka pritožnica ne uveljavlja. Priglasila je namreč terjatev iz naslova skupnega premoženja, ustvarjenega z enim od dedičev in ne iz naslova dedovanja po zapustnici.
Upniki v zapuščinskem postopku niso stranke, čeprav sklep o dedovanju posega v njihove pravne interese. Udeleženci oziroma stranke v zapuščinskem postopku so le, kadar na podlagi 143. člena ZD zahtevajo ločitev zapuščine od premoženja dedičev. Tudi tega pritožnica ni zahtevala.
IZVRŠILNO PRAVO – DAVKI - UPRAVNI POSTOPEK - CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0055506
ZIZ člen 38, 38/5, 55, 55/1, 55/1-2. ZDavP-2 člen 145, 208, 208-1. ZGD-1 člen 425, 425/2. ZDPra člen 16.
davčna izvršba – sklep o davčni izvršbi – izvršilni naslov – seznam izvršilnih naslovov – nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe – pravočasnost predloga – zastaranje terjatve – relativni zastaralni rok – utesnitev izvršbe – neobrazložena vloga – stroški, potrebni za izvršbo
Ker se sme izvršba za izterjavo denarnih terjatev, ki jih ima upnica do iz sodnega registra izbrisanega prvotnega dolžnika, začeti oziroma nadaljevati zoper družbenika v enem letu od objave izbrisa, je treba v konkretnem primeru ravno zaradi navedenega, v okviru uradnega preizkusa pravočasnosti vložitve predloga za izvršbo, preveriti, ali se prekrivajo posamični izvršilni naslovi, ki sestavljajo izvršilna naslova v predmetnem postopku, s tistimi, ki so bili podlaga davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva.
Seznam izvršilnih naslovov je sicer samostojen izvršilni naslov, vendar pa s tem ni odvzeta lastnost izvršilnega naslova posamičnim izvršilnim naslovom, ki so sestavni del seznama. Seznam izvršilnih naslovov namreč ni odločba v smislu Zakona o splošnem upravnem postopku, saj z njo ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe, pač pa gre le za dolgovni seznam kot zbir že izdanih izvršilnih naslovov, ki niso bili izvršeni.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog – razlogi za ugovor – predlog za vpis spremembe poslovnega naslova v sodni register
Družba kljub pozivu sodišča predloga za vpis spremembe poslovnega naslova v sodni register ni dopolnila z vsemi potrebnimi listinami in tako ni uspela izpodbiti domneve o obstoju izbrisnega razloga.
Zgolj diagnoza azbestna bolezen ne pomeni, da je pri tožniku podana invalidnost. Za ugotavljanje invalidnosti je bistveno, kako ta bolezen vpliva na njegovo delovno zmožnost. Ker pri tožniku zaenkrat azbestna bolezen oziroma zdravstvene težave s pljuči ne vplivajo na zmožnost opravljanja njegovega dela priučenega poklicnega delavca na delovnem mestu demontaže kolesnih dvojic, tožbeni zahtevek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja ni utemeljen.
V primeru, ko predujem ni založen, sodišče glede na vse okoliščine primera po svojem prepričanju presodi, kakšen pomen ima pasivnost stranke, na kateri je dokazno breme, na dokazovanje zatrjevanega dejstva.