pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - razlog za sklenitev - uvajanje novih programov
Razlog za sklenitev (druge) pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni bil utemeljen, saj je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena s tožnico, ker je pri delu še vedno delala določene napake in ker dela ni opravljala v skladu s pričakovanji delodajalca. Preverjanje kvalitete dela in odnosa do dela ne ustreza nobenemu izmed zakonitih razlogov za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas (tudi ne razlogu, ki ga je navajala tožena stranka - uvajanja novih programov, nove tehnologije, tehničnih izboljšav, usposabljanja delavca).
Zaključek, da se šteje pritožba dolžnikov za umaknjeno, je pravilen, saj dolžniki ob njeni vložitvi in tudi po pozivu prvostopnega sodišča zanjo niso plačali sodne takse, pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks pa niso podani.
Iz sodne prakse sicer izhaja, da se je v določenem obdobju zahtevek za plačilo neizkoriščenega letnega dopusta obravnaval kot klasični odškodninski zahtevek po določbah ZOR oz. OZ z ugotavljanjem vseh elementov t.i. civilnega delikta (nedopustno ravnanje, škoda, vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo, odgovornost na strani povzročitelja škode), vendar je prišlo na tem področju do spremembe sodne prakse. Dotedanja interpretacija 166. člena ZDR namreč ni bila skladna z evropskim pravom in sodno prakso SES. Upoštevaje Direktivo 2003/88/ES in sodno prakso SES je treba zahtevek za plačilo neizkoriščenega letnega dopusta razlagati kot nadomestilo in ne kot odškodnino po splošnih pravilih civilnega prava. To pa pomeni, da za utemeljenost tega zahtevka ni treba ugotavljati vseh elementov odškodnine odgovornosti.
ZZVZZ člen 80, 81, 85. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 138.
začasna nezmožnost za delo - invalid III. kategorije
Za presojo zakonitosti dokončnih odločb tožene stranke (s katerimi je bila ugotovljena začasna nezmožnost za delo v skrajšanem delovnem času oz., da je tožnica (delno) zmožna za delo) je bistveno, ali je bila tožeča stranka v spornem obdobju glede na zdravstveno stanje kot invalid III. kategorije invalidnosti zmožna za delo z omejitvami s polnim delovnim časom.
zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve – stanje vpisov v zemljiški knjigi – lastnik nepremičnine – načelo vrstnega reda
Dolžnik v trenutku začetka postopka (še) ni bil vpisan kot lastnik nepremičnin, na katere se prepoved nanaša, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno sklenilo, da vpisa ni mogoče opraviti. Predlog za vknjižbo njegove (so)lastninske pravice na podlagi prodajne pogodbe z dne 31. 03. 2008 je bil namreč (skupaj s pogodbo v izvirniku) vložen kasneje.
pogodba o delu – odgovornost za napake – pregled izvršenih del – grajanje napak – odstop od pogodbe
Naročnik, ki ob prevzemu izvršenih del ni grajal napak, ki jih je mogoče opaziti pri običajnem pregledu, se ne more sklicevati na obstoj upravičenja glede odstopa od pogodbe, posledično pa je neutemeljen tudi njegov zahtevek za povračilo tistega, kar je podjemnik prejel na podlagi pogodbe ter za povračilo škode.
dokazna ocena – dokazi in izvajanje dokazov – verodostojna listina
Listina, ki sicer predstavlja verodostojno listino po 23. členu ZIZ, ima specifičen pomen le v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine. V pravdnem postopku jo sodišče ocenjuje prosto kot vsak drug dokaz.
pravice na podlagi invalidnosti - invalid III. kategorije - invalidska pokojnina - delna invalidska pokojnina - sodno varstvo
Če bi sodišče prve stopnje odločalo o spremenjenem tožbenem zahtevku, s katerim je tožnik uveljavljal drugo (novo) pravico iz invalidskega zavarovanja (pravico do delne invalidske pokojnine), bi takšno tožbo moralo zavreči, saj tožnik te pravice ni predhodno uveljavljal v postopku pri toženi stranki.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog – razlogi za ugovor – predlog za vpis spremembe poslovnega naslova v sodni register
Družba kljub pozivu sodišča predloga za vpis spremembe poslovnega naslova v sodni register ni dopolnila z vsemi potrebnimi listinami in tako ni uspela izpodbiti domneve o obstoju izbrisnega razloga.
postopek osebnega stečaja – insolventnost – trajnejša nelikvidnost
V konkretnem primeru sodišče prve stopnje odločitve o začetku stečajnega postopka ni oprlo na položaj dolžničine dolgoročne plačilne nesposobnosti, pač pa na položaj trajnejše nelikvidnosti, zato pravilno dolžničinih trditev in dokazov, s katerimi je uveljavljala položaj svoje dolgoročne plačilne sposobnosti, ni obravnavalo kot relevantnih.
V primeru, ko predujem ni založen, sodišče glede na vse okoliščine primera po svojem prepričanju presodi, kakšen pomen ima pasivnost stranke, na kateri je dokazno breme, na dokazovanje zatrjevanega dejstva.
Sodišče mora za vsako (gospodujočo) nepremičnino posebej ugotoviti potek priposestvovalne dobe (začetek in konec) za služnost (hoje in vožnje z vsemi vozili) v breme služečih nepremičnin. Ugotoviti mora, na kakšen način (vrsta služnosti) so lastniki dejansko izvrševali služnost in tudi, v kakšnem obsegu (širina poti) so se služnosti priposestvovale. Pavšalni zaključki, ki zadevajo kar sklope nepremičnin, ki se med seboj posamično razlikujejo, za nastanek takšne pravne posledice ne zadoščajo.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(1).
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog – poslovni naslov
Za presojo obstoja domneve iz prve alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP je odločilno, ali družba na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register ne sprejema katerihkoli uradnih pošiljk in ne le pošiljk v tem postopku izbrisa.
IZVRŠILNO PRAVO – DAVKI - UPRAVNI POSTOPEK - CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0055506
ZIZ člen 38, 38/5, 55, 55/1, 55/1-2. ZDavP-2 člen 145, 208, 208-1. ZGD-1 člen 425, 425/2. ZDPra člen 16.
davčna izvršba – sklep o davčni izvršbi – izvršilni naslov – seznam izvršilnih naslovov – nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe – pravočasnost predloga – zastaranje terjatve – relativni zastaralni rok – utesnitev izvršbe – neobrazložena vloga – stroški, potrebni za izvršbo
Ker se sme izvršba za izterjavo denarnih terjatev, ki jih ima upnica do iz sodnega registra izbrisanega prvotnega dolžnika, začeti oziroma nadaljevati zoper družbenika v enem letu od objave izbrisa, je treba v konkretnem primeru ravno zaradi navedenega, v okviru uradnega preizkusa pravočasnosti vložitve predloga za izvršbo, preveriti, ali se prekrivajo posamični izvršilni naslovi, ki sestavljajo izvršilna naslova v predmetnem postopku, s tistimi, ki so bili podlaga davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva.
Seznam izvršilnih naslovov je sicer samostojen izvršilni naslov, vendar pa s tem ni odvzeta lastnost izvršilnega naslova posamičnim izvršilnim naslovom, ki so sestavni del seznama. Seznam izvršilnih naslovov namreč ni odločba v smislu Zakona o splošnem upravnem postopku, saj z njo ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe, pač pa gre le za dolgovni seznam kot zbir že izdanih izvršilnih naslovov, ki niso bili izvršeni.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – obstoj izbrisnega razloga - neposlovanje na poslovnem naslovu vpisanem v sodni register
Na podlagi obvestila izvršitelja, da je na v sodnem registru vpisanem poslovnem naslovu pritožnica neznana, je registrsko sodišče začelo postopek izbrisa pritožnice iz sodnega registra brez likvidacije. V izpodbijanem sklepu pa je registrsko sodišče na podlagi že navedenega obvestila izvršitelja in na podlagi sodišču vrnjenega sklepa o začetku postopka izbrisa z oznako pošte, da je družba naslovnik te sodne pošiljke na v sodnem registru navedenem poslovnem naslovu neznana, pravilno zaključilo, da je podana podlaga iz 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP za obstoj izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, torej da družba na v sodnem registru vpisanem poslovnem naslovu ne posluje. S predložitvijo najemne pogodbe je pritožnica uspela dokazati, da je na navedenem poslovnem prostoru upravičena poslovati. Vendar s tem ni dokazala, da na tem naslovu tudi dejansko posluje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0061601
ZPP člen 3, 3/3, 188.
umik tožbe – javna priobčitev glasbenih del
Možnost umika tožbe je izraz načela dispozitivnosti v pravdnem postopku in ni dolžnost sodišča, da se spušča v to, zakaj je do umika prišlo. Sodišče umika tožbe niti s sklicevanjem na 3. odstavek 3. člena ZPP ne more preprečiti, saj ne gre za razpolaganje z zahtevkom.
Tožeča stranka v tej pravdi zahteva plačilo zakonskih zamudnih obresti od glavnice, ki je bila dogovorjena v sodni poravnavi (plačilo katerih je bilo tudi že dogovorjeno v sami sodni poravnavi). Glede na to, da so zamudne obresti stranska terjatev glavne obveznosti in je zanje značilna njihova akcesornost, t.j. odvisnost od glavne terjatve, gre za identično zadevo, o kateri je že bilo odločeno (res transacta), zato je treba takšen zahtevek zavreči.