ZDR člen 83, 83/2, 83/3, 87, 110, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 135. ZPP člen 139, 139/6, 142, 144.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - vabilo na zagovor - vročanje
Tožnik se je v zvezi z očitanim ravnanjem zagovarjal pisno in ustno, pred zagovorom je bil seznanjen, kaj se mu očita, na zagovor se je lahko pripravil (saj ni predlagal njegove preložitve), zato kljub morebitnim nepravilnostim pri vročanju vabila na zagovor ni mogoče zaključiti, da mu je bila kršena pravica do zagovora.
Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku za plačilo odpravnine ugodilo v celoti, tožnici je prisodilo znesek, kot ga je zahtevala, ko je po prejemu izvedenskega mnenja skrčila tožbeni zahtevek. V postopku je imela možnosti izračun v izvedenskem mnenju preizkusiti in ni mogoče šteti, da je bila glede izračuna v zmoti. V pritožbenem postopku ne more uveljavljati, da bi bila upravičena do višje odpravnine, ker bi s prisojo višjega zneska prekoračili tožbeni zahtevek.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Nastanek poslovnega razloga je povezan z delom na delovnem mestu po obstoječi pogodbi o zaposlitvi (v tožničinem primeru pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto "kadrovski referent"), zaradi česar ni odločilno, katera dela je v okviru pogodbe o zaposlitvi tožnica še opravljala. Na podlagi ugotovitve, da je bilo njeno delovno mesto ukinjeno, je prenehala potreba po njenem delu po pogodbi o zaposlitvi, to pa predstavlja utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
pravice na podlagi invalidnosti - invalid III. kategorije - invalidska pokojnina - delna invalidska pokojnina - sodno varstvo
Če bi sodišče prve stopnje odločalo o spremenjenem tožbenem zahtevku, s katerim je tožnik uveljavljal drugo (novo) pravico iz invalidskega zavarovanja (pravico do delne invalidske pokojnine), bi takšno tožbo moralo zavreči, saj tožnik te pravice ni predhodno uveljavljal v postopku pri toženi stranki.
ZZK-1 člen 48, 48/1, 49, 49/1, 124, 148. SPZ člen 41. ZD člen 132.
predznamba lastninske pravice – intabulacijska klavzula – overjen podpis – zemljiškoknjižni lastnik umrl pred vložitvijo zemljiškoknjižnega predloga
Okoliščina, da je bil zemljiškoknjižni predlog vložen po smrti zemljiškoknjižnega lastnika, predstavlja bistveno oviro za vpis. S trenutkom prodajalčeve smrti so namreč postali lastniki nepremičnin, glede katerih se predlaga vpis, njegovi dediči. Pokojni prodajalec, ki je sklenil predloženo zasebno listino, ni mogel biti več udeleženec zemljiškoknjižnega postopka, za predlagani vpis pa so obstajale ovire iz prvega odstavka 150. člena ZZK-1.
nasilje v družini – prepustitev stanovanja v izključno uporabo – časovna omejenost ukrepa - prepoved približevanja zaradi nasilnih dejanj
Res je moč dejanja nasprotnega udeleženca opredeliti kot nasilje v družini, vendar je prvostopno sodišče pravilno odločilo, ko je zavrnilo predlog žrtve za prepustitev stanovanja v skupni rabi ravno iz razloga koristi mladoletnih otrok, ki po ZPND uživajo posebno varstvo pred nasiljem. Otrok je namreč žrtev nasilja tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja. Prepustitev stanovanja predlagateljici bi pomenilo selitev tožnika in z njim zelo verjetno tudi obeh otrok, zato bi bil izrek takega ukrepa v škodo mladoletnih otrok.
Sodišče mora za vsako (gospodujočo) nepremičnino posebej ugotoviti potek priposestvovalne dobe (začetek in konec) za služnost (hoje in vožnje z vsemi vozili) v breme služečih nepremičnin. Ugotoviti mora, na kakšen način (vrsta služnosti) so lastniki dejansko izvrševali služnost in tudi, v kakšnem obsegu (širina poti) so se služnosti priposestvovale. Pavšalni zaključki, ki zadevajo kar sklope nepremičnin, ki se med seboj posamično razlikujejo, za nastanek takšne pravne posledice ne zadoščajo.
oprostitev plačila sodne takse – taksa za napoved pritožbe
Okoliščina, da je bila sodna taksa tožencu (zaradi neplačane takse za napoved pritožbe in posledično izdanega sklepa o umiku napovedi pritožbe) ponovno odmerjena (opomin za plačilo sodne takse z dne 01. 07. 2011), in sicer v višini četrtine dolžne sodne takse za napoved pritožbe, na postopek za oprostitev plačila nima vpliva, saj je obveznost plačila sodne takse nastala z vložitvijo napovedi pritožbe, ne pa z opominom za plačilo sodne takse.
Stranke zapuščinskega postopka so dediči, volilojemniki in druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine, torej vse osebe, ki jim na dednopravni podlagi pripada dedna pravica ali pravica iz volila. Med druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine v smislu 175. člena ZD, se štejejo osebe, ki poleg dedičev in volilojemnikov uveljavljajo zahtevke iz naslova dedovanja, o katerih se odloča v zapuščinskem postopku. Takega zahtevka pritožnica ne uveljavlja. Priglasila je namreč terjatev iz naslova skupnega premoženja, ustvarjenega z enim od dedičev in ne iz naslova dedovanja po zapustnici.
Upniki v zapuščinskem postopku niso stranke, čeprav sklep o dedovanju posega v njihove pravne interese. Udeleženci oziroma stranke v zapuščinskem postopku so le, kadar na podlagi 143. člena ZD zahtevajo ločitev zapuščine od premoženja dedičev. Tudi tega pritožnica ni zahtevala.
zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi – vknjižba hipoteke
Pri odločanju o vpisih, o katerih odloča po uradni dolžnosti, mora zemljiškoknjižno sodišče upoštevati pogoje za dovolitev vpisa iz 2. do 5. točke prvega odstavka 148. člena ZZK-1, med katerim je tudi pogoj, da je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen.
objektivna odgovornost – vmesna sodba - delo paznika v zaporu
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnik ravnanja pripornika ni mogel ves čas nadzorovati in da je sam dogodek predstavljal povečano nevarnost, zato je podana objektivna odgovornost zavarovanca tožene stranke za nastalo škodo.
Posameznik se ima pravico zanesti na to, da bodo drugi pravni subjekti ravnali pravno. Če kdo v to njegovo zaupanje poseže z vlaganjem očitno neutemeljenih zemljiškoknjižnih predlogov in na ta način odločilno poseže v njegovo dejansko možnost upravljanja z lastnim premoženjem, gre za zlorabo pravice. Posledica takšne zlorabe je odškodninska odgovornost za škodo, ki jo je ta pri tem utrpel.
ZFPPIPP člen 432, 432-4, 435/1, 442, 442/6, 442/7.
izbris družbe brez likvidacije - status udeleženca v postopku - bivši družbenik
Glede na pravne posledice izbrisa družbe na odgovornost njenih družbenikov iz šestega odstavka v zvezi s sedmim odstavkom 442. člena ZFPPIPP, da za neplačane obveznosti družbe, ki so nastale do takrat, ko je aktivnemu družbeniku prenehal položaj družbenika, odgovarja tudi tak (bivši) družbenik, je evidentno, da je pritožniku treba priznati status zainteresiranega udeleženca v tem postopku po 4. točki 432. člena ZFPPIPP.
Predlagatelj je sicer izkazal nizke družinske mesečne prejemke, vendar je lastnik premoženja (nepremičnine v skupni vrednosti 28.000,00 EUR in osebno vozilo znamke Renault, letnik 2005, v vrednosti 2.500,00 EUR), ki že brez upoštevanja vrednosti nepremičnine, v kateri živi (12.000,00 EUR), in vrednosti solastniškega deleža nepremičnine, ki je predmet tega delitvenega postopka (160.000,00 EUR), bistveno presega 60-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(1).
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog – poslovni naslov
Za presojo obstoja domneve iz prve alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP je odločilno, ali družba na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register ne sprejema katerihkoli uradnih pošiljk in ne le pošiljk v tem postopku izbrisa.
novo najdeno premoženje - dedovanje zaščitene kmetije – vprašanje zaščitene kmetije - vezanost na upravno odločbo
Iz dokončne odločbe upravne enote izhaja, da kmetija zapustnika ne izpolnjuje pogojev za zaščiteno kmetijo, pa tudi, da predmetni parceli ne sodita v sklop zaščitene kmetije. Zapuščinsko sodišče je na tako odločbo vezano. Poleg tega je v tem primeru potrebno upoštevati načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 27. 06. 1988, da mora biti kmetija zaščitena ves čas postopka, če naj se uporabijo določbe zakona, ki ureja dedovanje zaščitenih kmetij, torej ob uvedbi dedovanja in ob odločitvi v zapuščinskem postopku. V trenutku odločanja v zapuščinskem postopku zaščitena kmetija sploh ne obstaja, zato pri odločitvi v zapuščinskem postopku upoštevaje navedeno načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS ni mogoče uporabiti določb ZDKG, temveč določbe ZD.
pravica do zapuščine – pravilno postavljen zahtevek - dajatveni zahtevek – pravni interes za ugotovitveno tožbo
Tožnik ima zahtevek lastninsko pravne narave za delež, ki mu pripada na sporni nepremičnini kot dediču pokojne, takšen zahtevek pa je lahko le dajatveni. Ker pa že imamo pravnomočen sklep o dedovanju, gre za samostojni zahtevek, kateri pa mora nujno vsebovati dajatveni del, saj bo lahko tožnik svojo pravico uveljavljal zgolj v tem postopku, ne pa na podlagi sodbe pravdnega sodišča v zapuščinskem postopku, kot to sam napačno navaja.