ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 257, 257/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - huda malomarnost - rok za podajo odpovedi
Delavec, ki ravna skrajno nepazljivo in zanemarja tisto pazljivost in skrbnost, ki se pričakuje od povprečnega delavca, ravna hudo malomarno. Tudi tožnik je spornega dne ravnal hudo malomarno, kot policist zoper voznika, ki je v naselju prekoračil hitrost za 42 km/h, ni podal obdolžilnega predloga na sodišče, kar bi glede na veljavna zakonska določila moral storiti, temveč mu je izdal le plačilni nalog. S takšno opustitvijo je vozniku omogočil, da se izogne sodnemu postopku in s tem višji globi ter kazenskim točkam kot stranski sankciji, s tem pa je tudi kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja (njegova kršitev pa ima vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe - vročanje - fikcija vročitve - odklonitev sprejema
Tožniku je bila po opravljenem zagovoru izrečena izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, listino z natipkano odpovedjo mu je prebrala prokuristka tožene stranke, ki je tožnika tudi obvestila o pravici do sodnega varstva. Četudi tožnik potrdila o sprejemu odpovedi ni hotel podpisati in odpovedi sprejeti, je tega dne nastopila fikcija vročitve (saj je sprejem odklonil brez razloga) in je začel teči rok za sodno varstvo.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1. ZVZD člen 5, 6.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - vmesna sodba
Ker prvotožena stranka ni izvajala dela v jarku v skladu s pravili, ki jih določajo podzakonski akti, in ker tudi ni zagotovila varnosti in zdravja delavcev s tem, ko je tožnika napotila v jarek, ki ni bil pravilno zavarovan in ob katerem je deloval bager, ki je pospešil zasutje, je krivdno odgovorna za škodo, ki jo je tožnik utrpel pri polaganju cevi za vodovod in kanalizacijo, ko se je nanj v jarku zrušila večja količina zemlje.
objektivna odgovornost – vmesna sodba - delo paznika v zaporu
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnik ravnanja pripornika ni mogel ves čas nadzorovati in da je sam dogodek predstavljal povečano nevarnost, zato je podana objektivna odgovornost zavarovanca tožene stranke za nastalo škodo.
dokazna ocena – dokazi in izvajanje dokazov – verodostojna listina
Listina, ki sicer predstavlja verodostojno listino po 23. členu ZIZ, ima specifičen pomen le v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine. V pravdnem postopku jo sodišče ocenjuje prosto kot vsak drug dokaz.
Utemeljenost tožbenega zahtevka je odvisna od dejstev, ki jih sodišče prve stopnje ni ugotavljalo in sicer, ali je bila uporaba solastne stvari med solastnike razdeljena, ali gre za enodružinsko ali večstanovanjsko hišo in ali je mogoče, da oba solastnika uporabljata hišo za stanovanjske namene.
Posameznik se ima pravico zanesti na to, da bodo drugi pravni subjekti ravnali pravno. Če kdo v to njegovo zaupanje poseže z vlaganjem očitno neutemeljenih zemljiškoknjižnih predlogov in na ta način odločilno poseže v njegovo dejansko možnost upravljanja z lastnim premoženjem, gre za zlorabo pravice. Posledica takšne zlorabe je odškodninska odgovornost za škodo, ki jo je ta pri tem utrpel.
oprostitev plačila sodne takse – taksa za napoved pritožbe
Okoliščina, da je bila sodna taksa tožencu (zaradi neplačane takse za napoved pritožbe in posledično izdanega sklepa o umiku napovedi pritožbe) ponovno odmerjena (opomin za plačilo sodne takse z dne 01. 07. 2011), in sicer v višini četrtine dolžne sodne takse za napoved pritožbe, na postopek za oprostitev plačila nima vpliva, saj je obveznost plačila sodne takse nastala z vložitvijo napovedi pritožbe, ne pa z opominom za plačilo sodne takse.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0065985
ZN člen 5, 47, 47-3, 129. ZD člen 106.
oblika notarskega zapisa – obličnost - pogodba o preužitku – profesionalna skrbnost - notar
Prvo sodišče je zavzelo pravilno stališče, da tudi po uveljavitvi ZN (in do uveljavitve OZ 1. 1. 2002) preužitkarske pogodbe ni bilo potrebno sklepati v obliki notarskega zapisa, ampak je za veljavnost take pogodbe (glede na to, da je bil njen predmet tudi prenos lastninske pravice na preužitkarjevih nepremičninah na prevzemnika) zadoščalo, da je bila sklenjena v pisni obliki, zaradi zemljiškoknjižnega prenosa lastninske pravice pa je bila potrebna tudi overitev preužitkarjevega podpisa.
Prvostopenjsko sodišče je glede na podatke iz bilance stanja na dan 31. 12. 2010, da ima tožnik za 842.568,00 EUR kratkoročnih obveznosti in za 172.389,00 EUR kratkoročnih sredstev, po presoji pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da bi takojšnje plačilo sodne takse lahko ogrozilo likvidnost tožnika.
pravice na podlagi invalidnosti - invalid III. kategorije - invalidska pokojnina - delna invalidska pokojnina - sodno varstvo
Če bi sodišče prve stopnje odločalo o spremenjenem tožbenem zahtevku, s katerim je tožnik uveljavljal drugo (novo) pravico iz invalidskega zavarovanja (pravico do delne invalidske pokojnine), bi takšno tožbo moralo zavreči, saj tožnik te pravice ni predhodno uveljavljal v postopku pri toženi stranki.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4. ZFPPIPP člen 251, 282, 282/3.
vročitev – stečajni postopek – prekinitev postopka
Sodišče prve stopnje bi moralo skladno z določilom 4. točke 205. člena ZPP pravdni postopek zaradi začetka stečajnega postopka s tem dnem prekiniti in vsa pisanja, ki jih je treba vročiti stečajnemu dolžniku kot stranki, vročiti upravitelju na njegov naslov ter upravitelja pozvati naj prevzame pravdo.
Zaradi pasivnosti tožene stranke, ki na tožbo ni odgovorila, se namreč štejejo zatrjevana dejstva za resnična in niso predmet dokazovanja. Tako je kot resnične potrebno šteti trditve tožeče stranke, da je toženo večkrat opozorila na izpolnjevanje njenih obveznosti, česar pa tožena stranka kljub opozorilom ni storila.
Določnost zahtevka je procesna predpostavka za njegovo meritorno obravnavo. Zakonska ureditev, v skladu s katero je v domeni sodišča, da presodi utemeljenost civilne kazni glede na vse okoliščine primera, pa tožeče stranke ne odvezuje procesne dolžnosti, da tudi v tem delu oblikuje ustrezen, konkretno opredeljen zahtevek, to pa v primeru denarne terjatve pomeni navedbo določenega zneska denarja.
ZFPPIPP člen 435, 435/1, 435/1-2, 438, 438/1, 440, 442, 442/6, 442/7. ZIZ člen 56a.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenika – odgovornost za obveznosti izbrisane družbe – izbris iz sodnega registra brez likvidacije po začetku stečajnega postopka - aktivni družbenik
Eden od ugovornih razlogov, s katerimi je mogoče nasprotovati sklepu o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, je tudi okoliščina, da je bil nad družbo začet stečajni postopek. Registrsko sodišče na to okoliščino ne pazi po uradni dolžnosti.
ZZVZZ člen 80, 81. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 138.
začasna nezmožnost za delo - zmožnost za delo
Glede na to, da lahko tožnik opravlja svoje delo le v okviru omejitev, ki veljajo za njegovo kronično zdravstveno stanje, ni pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je za delo zmožen.
Zgolj diagnoza azbestna bolezen ne pomeni, da je pri tožniku podana invalidnost. Za ugotavljanje invalidnosti je bistveno, kako ta bolezen vpliva na njegovo delovno zmožnost. Ker pri tožniku zaenkrat azbestna bolezen oziroma zdravstvene težave s pljuči ne vplivajo na zmožnost opravljanja njegovega dela priučenega poklicnega delavca na delovnem mestu demontaže kolesnih dvojic, tožbeni zahtevek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja ni utemeljen.
pravica do zapuščine – pravilno postavljen zahtevek - dajatveni zahtevek – pravni interes za ugotovitveno tožbo
Tožnik ima zahtevek lastninsko pravne narave za delež, ki mu pripada na sporni nepremičnini kot dediču pokojne, takšen zahtevek pa je lahko le dajatveni. Ker pa že imamo pravnomočen sklep o dedovanju, gre za samostojni zahtevek, kateri pa mora nujno vsebovati dajatveni del, saj bo lahko tožnik svojo pravico uveljavljal zgolj v tem postopku, ne pa na podlagi sodbe pravdnega sodišča v zapuščinskem postopku, kot to sam napačno navaja.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – obstoj izbrisnega razloga - neposlovanje na poslovnem naslovu vpisanem v sodni register
Na podlagi obvestila izvršitelja, da je na v sodnem registru vpisanem poslovnem naslovu pritožnica neznana, je registrsko sodišče začelo postopek izbrisa pritožnice iz sodnega registra brez likvidacije. V izpodbijanem sklepu pa je registrsko sodišče na podlagi že navedenega obvestila izvršitelja in na podlagi sodišču vrnjenega sklepa o začetku postopka izbrisa z oznako pošte, da je družba naslovnik te sodne pošiljke na v sodnem registru navedenem poslovnem naslovu neznana, pravilno zaključilo, da je podana podlaga iz 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP za obstoj izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, torej da družba na v sodnem registru vpisanem poslovnem naslovu ne posluje. S predložitvijo najemne pogodbe je pritožnica uspela dokazati, da je na navedenem poslovnem prostoru upravičena poslovati. Vendar s tem ni dokazala, da na tem naslovu tudi dejansko posluje.
nasilje v družini – prepustitev stanovanja v izključno uporabo – časovna omejenost ukrepa - prepoved približevanja zaradi nasilnih dejanj
Res je moč dejanja nasprotnega udeleženca opredeliti kot nasilje v družini, vendar je prvostopno sodišče pravilno odločilo, ko je zavrnilo predlog žrtve za prepustitev stanovanja v skupni rabi ravno iz razloga koristi mladoletnih otrok, ki po ZPND uživajo posebno varstvo pred nasiljem. Otrok je namreč žrtev nasilja tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja. Prepustitev stanovanja predlagateljici bi pomenilo selitev tožnika in z njim zelo verjetno tudi obeh otrok, zato bi bil izrek takega ukrepa v škodo mladoletnih otrok.
Sodišče mora za vsako (gospodujočo) nepremičnino posebej ugotoviti potek priposestvovalne dobe (začetek in konec) za služnost (hoje in vožnje z vsemi vozili) v breme služečih nepremičnin. Ugotoviti mora, na kakšen način (vrsta služnosti) so lastniki dejansko izvrševali služnost in tudi, v kakšnem obsegu (širina poti) so se služnosti priposestvovale. Pavšalni zaključki, ki zadevajo kar sklope nepremičnin, ki se med seboj posamično razlikujejo, za nastanek takšne pravne posledice ne zadoščajo.