ZPP člen 279.b, 279.b/5. ZDR člen 109, 112, 112/2.
vzorčni postopek - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - delovnopravna kontinuiteta
V konkretnem delovnem sporu ni nobenih bistvenih posebnosti, ki bi vplivale na odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka oz. ki bi predstavljale razlog za drugačno odločitev od tiste, ki je bila sprejeta v vzorčni zadevi. Zato je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo odločitev v vzorčni zadevi in sprejelo enako odločitev glede tožbenega zahtevka za plačilo odpravnine ob izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca, pri čemer je upoštevalo delovno dobo tožeče stranke pri toženi stranki in pri pravnih prednikih oziroma upoštevajoč delovnopravno kontinuiteto.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda
Upoštevaje tožnikove opekline, ki so obsegale skupno 45 % površine telesa, znaša primerna odškodnina za nepremoženjsko škodo 164.000,00 EUR (157 povprečnih mesečnih neto plač v času izdaje prvostopenjske sodbe – november 2010).
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 257, 257/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - huda malomarnost - rok za podajo odpovedi
Delavec, ki ravna skrajno nepazljivo in zanemarja tisto pazljivost in skrbnost, ki se pričakuje od povprečnega delavca, ravna hudo malomarno. Tudi tožnik je spornega dne ravnal hudo malomarno, kot policist zoper voznika, ki je v naselju prekoračil hitrost za 42 km/h, ni podal obdolžilnega predloga na sodišče, kar bi glede na veljavna zakonska določila moral storiti, temveč mu je izdal le plačilni nalog. S takšno opustitvijo je vozniku omogočil, da se izogne sodnemu postopku in s tem višji globi ter kazenskim točkam kot stranski sankciji, s tem pa je tudi kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja (njegova kršitev pa ima vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic).
zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice – upravičeni predlagatelj
ZZK-1 v 69. čl. izrecno in nedvoumno določa, da se zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice dovoli (le) na podlagi predloga lastnika nepremičnine.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO
VSL0062662
OZ člen 147, 147/2, 179, 180. ZMed člen 18.
razžalitev v tisku – povrnitev nepremoženjske škode – svoboda izražanja – poročanje o kazenskem postopku - pravica do dobrega imena in časti – posredni oškodovanec –odškodninska odgovornost urednika – pravica do zasebnosti
Določba 18. člena ZMed ne predpisuje odgovornosti odgovornega urednika za škodo, nastalo z objavo informacije, ki predstavlja nedopusten poseg v osebnostne pravice posameznika.
zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi – vknjižba hipoteke
Pri odločanju o vpisih, o katerih odloča po uradni dolžnosti, mora zemljiškoknjižno sodišče upoštevati pogoje za dovolitev vpisa iz 2. do 5. točke prvega odstavka 148. člena ZZK-1, med katerim je tudi pogoj, da je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen.
Tožeča stranka v tej pravdi zahteva plačilo zakonskih zamudnih obresti od glavnice, ki je bila dogovorjena v sodni poravnavi (plačilo katerih je bilo tudi že dogovorjeno v sami sodni poravnavi). Glede na to, da so zamudne obresti stranska terjatev glavne obveznosti in je zanje značilna njihova akcesornost, t.j. odvisnost od glavne terjatve, gre za identično zadevo, o kateri je že bilo odločeno (res transacta), zato je treba takšen zahtevek zavreči.
Ne gre torej za sporna določila v smislu, da bi potrebovala dodatno razlago, in tega tožeča stranka niti ni zatrjevala. Aneks je treba razlagati tako, kot se glasi, saj sta stranki s sestavo listine svojo voljo jasno izrazili.
ZFPPIPP člen 432, 432-4, 435/1, 442, 442/6, 442/7.
izbris družbe brez likvidacije - status udeleženca v postopku - bivši družbenik
Glede na pravne posledice izbrisa družbe na odgovornost njenih družbenikov iz šestega odstavka v zvezi s sedmim odstavkom 442. člena ZFPPIPP, da za neplačane obveznosti družbe, ki so nastale do takrat, ko je aktivnemu družbeniku prenehal položaj družbenika, odgovarja tudi tak (bivši) družbenik, je evidentno, da je pritožniku treba priznati status zainteresiranega udeleženca v tem postopku po 4. točki 432. člena ZFPPIPP.
Predlagatelj je sicer izkazal nizke družinske mesečne prejemke, vendar je lastnik premoženja (nepremičnine v skupni vrednosti 28.000,00 EUR in osebno vozilo znamke Renault, letnik 2005, v vrednosti 2.500,00 EUR), ki že brez upoštevanja vrednosti nepremičnine, v kateri živi (12.000,00 EUR), in vrednosti solastniškega deleža nepremičnine, ki je predmet tega delitvenega postopka (160.000,00 EUR), bistveno presega 60-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja – dobra vera
Pravni prednik tožnika je imel najmanj od pravnomočnosti sodbe v letu 1976 v dobri veri, da ima veljaven pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, ki jo je imel v posesti od sklenitve pogodbe. Ne glede na to, ali je celotno kupnino po pogodbi plačal ali ne, je razpolagal s pravnomočno sodbo, iz katere je izhajalo, da je pogodba veljavna, kot tudi pravnomočno sodbo, na podlagi katere mu je bil pravni prednik toženke dolžan izročiti ustrezno listino za vknjižbo v zemljiško knjigo.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232. ZPIZ-1 člen 16.
začasna nezmožnost za delo - svoje delo
Za presojo odločb toženca o začasni nezmožnosti za delo je bistveno vprašanje, ali je bil tožnik sposoben opravljati svoje delo (to je delo kmeta, saj je bil za to delo vključen v obvezno zavarovanje) brez omejitev (ker pri njem ni bila ugotovljena invalidnost). Ob ugotovitvi, da tega ni bil sposoben, ker so bile pri njem poleg časovne razbremenitve potrebne še omejitve pri delu, se odločbi toženca odpravita in se ugotovi, da je bil tožnik v spornem obdobju začasno nezmožen za delo za poln delovni čas.
odškodninska odgovornost države – objektivna odgovornost – protipravno ravnanje - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - vzorčni postopek
Samo dejstvo, da je sodni postopek na prvi stopnji trajal več kot štiri leta, ne zadošča za sklep o kršitvi tožnikove pravice do sojenja v razumnem roku. Razumen rok je relativen pojem, pri presoji katerega je treba upoštevati vse okoliščine primera. V obravnavanem primeru so za zastoj v postopku obstajali tehtni, utemeljeni in razumni razlogi in očitno ni šlo za sodni zaostanek.
IZVRŠILNO PRAVO – DAVKI - UPRAVNI POSTOPEK - CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0055506
ZIZ člen 38, 38/5, 55, 55/1, 55/1-2. ZDavP-2 člen 145, 208, 208-1. ZGD-1 člen 425, 425/2. ZDPra člen 16.
davčna izvršba – sklep o davčni izvršbi – izvršilni naslov – seznam izvršilnih naslovov – nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe – pravočasnost predloga – zastaranje terjatve – relativni zastaralni rok – utesnitev izvršbe – neobrazložena vloga – stroški, potrebni za izvršbo
Ker se sme izvršba za izterjavo denarnih terjatev, ki jih ima upnica do iz sodnega registra izbrisanega prvotnega dolžnika, začeti oziroma nadaljevati zoper družbenika v enem letu od objave izbrisa, je treba v konkretnem primeru ravno zaradi navedenega, v okviru uradnega preizkusa pravočasnosti vložitve predloga za izvršbo, preveriti, ali se prekrivajo posamični izvršilni naslovi, ki sestavljajo izvršilna naslova v predmetnem postopku, s tistimi, ki so bili podlaga davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva.
Seznam izvršilnih naslovov je sicer samostojen izvršilni naslov, vendar pa s tem ni odvzeta lastnost izvršilnega naslova posamičnim izvršilnim naslovom, ki so sestavni del seznama. Seznam izvršilnih naslovov namreč ni odločba v smislu Zakona o splošnem upravnem postopku, saj z njo ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe, pač pa gre le za dolgovni seznam kot zbir že izdanih izvršilnih naslovov, ki niso bili izvršeni.
ZPIZ-1 člen 91, 91/2, 94, 101, 101/1, 101/3, 102, 262. ZDR člen 116, 199, 200.
nadomestilo za invalidnost - invalid III. kategorije - omejitve pri delu - pravica do premestitve
Ker delodajalec tožniku (invalidu III. kategorije invalidnosti) ni zagotovil dela skladno z novimi omejitvami iz dokončne odločbe tožene stranke, tožnik pa je po lastni volji opravljal delo v nasprotju z omejitvami (da ne sme delati ponoči), pogoj zaposlitve na drugem ustreznem delovnem mestu za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost ni izpolnjen.
stvarna pristojnost - opravljena storitev - civilna zadeva – upravna odločba CSD - plačilo storitev za institucionalno varstvo – aktivna legitimacija Doma starejših občanov
Upravna odločba Centra za socialno delo v konkretnem primeru, kot pravilno navaja pritožnik, predstavlja zgolj ugotovitev o višini oprostitve posameznega zavezanca, tudi toženca. Upravna odločba torej ne vsebuje obveznosti, da mora tožena stranka za institucionalno varstvo plačati določen znesek, temveč zgolj ugotavlja višino zneska, ki se pri plačilu storitev za institucionalno varstvo upošteva kot oprostitev. Na podlagi te upravne odločbe ne more zahtevati plačilo storitev Center za socialno delo, temveč je to šele stvar Doma starejših občanov, tožnika, ki nato zaračuna vrednost opravljene storitve. Zato je napačno stališče sodišča prve stopnje, da je bilo z navedeno upravno odločbo odločeno o obveznosti tožene stranke o (do)plačilu prispevka za institucionalno varstvo v višini 102,13 EUR.
ZDSS-1 člen 28, 28/1. ZPP člen 142, 142/1, 280, 280/2.
sklep o ustavitvi postopka - izostanek z naroka - preložitev naroka - fikcija umika tožbe
Sodišče prve stopnje utemeljeno ni ugodilo tožnikovi prošnji za preložitev poravnalnega oz. prvega naroka za glavno obravnavo, ker v prošnji ni navedel in izkazal upravičenega razloga za izostanek (zdravniškega opravičila, izdanega na obrazcu, skladno z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo). Ker tožnik kljub dejstvu, da narok ni bil preložen, na narok ni pristopil, je nastopila fikcija umika tožbe.