ZPIZ-1 člen 34, 34/2, 39, 53, 53/3, 156, 157, 187, 203, 203/1, 259. ZMEPIZ člen 5, 5/1, 8, 57. Temeljni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1964) člen 22, 125, 126, 126/1, 129, 129/3. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1957) člen 27, 49.
Posledica izpolnitve vseh pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine ni avtomatična pridobitev pravice, pač pa je ta pogojena s predhodno vloženo zahtevo za pridobitev pravice. Do dneva prenehanja zavarovanja se ugotavljajo tožnikova pokojninska doba in vsi ostali pogoji, določeni v 36. členu ZPIZ-1 za priznanje pravice do starostne pokojnine. Datum uveljavljanja pravice do pokojnine pa je relevanten pri ugotavljanju, katero najugodnejše povprečje plač se upošteva pri izračunu pokojninske osnove.
ZDR člen 130. Kolektivna pogodba za gostinstvo in turizem Slovenije člen 68.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Ker tožena stranka ni dokazala, da je tožnica v spornem obdobju živela v Ljubljani in se iz Ljubljane vozila na delo, je tožnici dolžna povrniti stroške prevoza na delo in z dela do Nove Gorice (kjer je tožnica po lastnih navedbah prebivala in kjer je imela prijavljeno stalno prebivališče).
prekinitev zapuščinske obravnave – spor med dediči – sporen obseg zapuščine
Določba člena 212 ZD nalaga zapuščinskemu sodišču prekinitev zapuščinske obravnave in napotitev na pravdo zaradi spornega obsega zapuščine le v primeru takšnega spora med dediči. Če takšen spor ni med dediči, prekinitev zapuščinske obravnave in napotitev strank na pravdo ni potrebna.
dodatek za pomoč in postrežbo- pogoji za priznanje pravice - poslabšanje zdravstvenega stanja
Pri tožnici zaenkrat še ni podano stanje, da bi kot težji psihiatrični bolnik v domači negi potrebovala stalno nadzorstvo. Iz tega razloga do dodatka za pomoč in postrežbo (zaenkrat) ni upravičena, ker je za odločitev bistveno zdravstveno stanje, kakršno je obstajalo v času do izdaje izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke. V primeru kasneje ugotovljenega poslabšanja zdravstvenega stanja pa ima tožnica možnost, da sama oziroma preko svojega osebnega zdravnika pri toženi stranki začne nov postopek za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo.
invalid I. kategorije - invalidska pokojnina - gostota pokojninske dobe
Pri tožnici je podana shizotipska motnja, zaradi te motnje tožnica ni več zmožna opravljati organiziranega pridobitnega dela. Iz tega razloga je pravilna razvrstitev tožnice v I. kategorijo invalidnosti, poleg tega ji je pravilno priznana tudi pravica do invalidske pokojnine, saj za to pravico tožnica izpolnjuje vse v zakonu določene pogoje (gostota pokojninske dobe).
posojilna pogodba - stanovanjski kredit - skupno premoženje zakoncev - odgovornost za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da najetje posojila v predmetni pravdni zadevi za gradnjo stanovanjske hiše za potrebe družine predstavlja upravljanje skupnega premoženja, kot to določa drugi odstavek 52. člena ZZZDR. Upnik zato lahko terja plačilo celotnega dolga od enega ali drugega zakonca ne glede na to, kdo od njiju je konkretno obveznost prevzel, glede na to, da po citirani določbi drugega odstavka 56. člena navedenega zakona zakonca odgovarjata za obveznosti nastale v zvezi s skupnim premoženjem nerazdelno in sicer tako s skupnim kot tudi s posebnim premoženjem.
odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov – neplačilo najemnine in stroškov – opomin pred tožbo - nova dejstva in dokazi v pritožbi
Za obstoj krivdnega odpovednega razloga iz 4. točke prvega odstavka 103. čl. SZ-1 je odločilno, da kršitev v roku iz opomina pred tožbo, sestavljenega v skladu s tretjim odstavkom čl. 103 SZ-1, ni bila odpravljena.
delna invalidska pokojnina - prenehanje delovnega razmerja - reparacija - pravica do dela s krajšim delovnim časom - brezposelna oseba
Za obdobje, ko je bilo tožnici za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja s sodno odločbo priznano delovno razmerje, tožnica ni upravičena do prejemanja delne invalidske pokojnine, saj je izplačilo delne invalidske pokojnine vezano na čas, ko zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, krajšim od polnega.
nagrada stečajnemu upravitelju – poplačilo zadnjega dela nagrade – preuranjeno odločanje
Odločanje o zadnjem delu izplačila nagrade upravitelju je preuranjeno, saj je odvisno od odločitve Vrhovnega sodišča RS o vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE - OKOLJSKO PRAVO
VSM0021166
OZ člen 179. ZPP člen 9, 11, 11/1, 154, 154/1, 155, 165, 165/1, 338, 338/1, 339, 339/2, 353.
pravična denarna odškodnina - nematerialna škoda - škoda, ki presega običajne meje
Tožnik kot oškodovanec je upravičen do pravične denarne odškodnine po kriterijih iz 179. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), za telesne bolečine, duševne bolečine in za strah, ki izvirajo iz posega v njihovo pravico do zdravega življenjskega okolja, ki je ustavna pravica in pripada vsakomur, država pa jo mora zagotavljati, pri čemer tak poseg predstavlja v našem primeru imisija hrupa, nad tolerančno mero.
STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM0021167
SPZ člen 267, 267/2. ZNP člen 37. ZPP člen 338, 365, 365/1, 365/1-2. ZZK-1 člen 13, 13/2, 41, 98, 161, 161/3, 161/3-2.
imetnik stanovanjske pravice - obligacijska pravica - prepoved odsvojitve in obremenitve - družbeno stanovanje
Določila 117 do 122. člena SZ v poglavju o privatizaciji stanovanj in stanovanjskih hiš je novim lastnikom prej družbenih stanovanj določil obveznost sklenitve prodajne pogodbe s prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice, hkrati pa določil vsebino take prodajne pogodbe, med drugim s prepovedjo kupčeve možnost, da bi še pred končnim plačilom pogodbene cene stanovanja, le-to odtujil, kar se vknjiži v zemljiško knjigo (122. člen SZ). Nastanek te prepovedi se veže na sklenitev prodajne pogodbe. Tako je taka prepoved odtujitve in obremenitve obligacijska pravica, nastanek katere je pogojen s sklenitvijo prodajne pogodbe med pogodbenima strankama. Zato je vpis v zemljiško knjigo te prepovedi mogoč le v primeru, če je prepoved pogodbeno dogovorjena in vsebuje overjen podpis kupca na pogodbi (41. člena ZZK-1).
Določba prvega odstavka 98. člena ZZK-1, pa določa, da se zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve na podlagi začasne odredbe opravi proti zemljiškoknjižnemu lastniku. Ker zemljiškoknjižno sodišče odloča zgolj o formalnih in materialnih pogojih za vpis v zemljiško knjigo, kot je bilo že obrazloženo, zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve ne more vpisati, če se ta ne glasi v breme zemljiškoknjižnega lastnika. Sklicevanje pritožbe na določila ZIZ so zato neutemeljena, ker mora sodišče v zemljiškoknjižnem postopku odločati v postopku in po pravilih, ki veljajo za ta postopek, torej po določilih ZZK-1.
ZPP člen 30, 481, 481/1, 481/2, 482, 483, 484. ZFPPIPP člen 7, 7/7. ZOdvT člen 1.
spor o pristojnosti – gospodarski spor – odvetnik kot pravdna stranka – spor iz opravljanja odvetnikove dejavnosti
Tožeča stranka je odvetnik in ne odvetniška družba. Po 1. členu ZOdvt odvetnik svojo dejavnost opravlja kot svoboden poklic. Izrecno odvetnike kot zasebnike opredeljuje sedmi odstavek 7. člena ZFPPIPP. Kot zasebnik torej odvetnik ne sodi v krog oseb iz prvega odstavka 481. člena ZPP, niti ne gre po vsebini za spor iz drugega odstavka 481. člena in iz 482. do 484. člena ZPP, za katerega bi bilo treba uporabiti pravila o postopku v gospodarskih sporih.
Tožnika od toženca ne moreta zahtevati, da opravi natančno določena dejanja, ampak zgolj to, da vznemirjanje s prekomernim hrupom preneha. Izbira potrebnih zaščitnih ukrepov je prepuščena tožencu, kar je hkrati tudi njegova obveznost.
vročanje pravni osebi – vročanje zakonitemu zastopniku pravne osebe – vrnitev v prejšnje stanje
Ker je objektivno izkazano, da je bil prvotoženi hkrati tudi zakoniti zastopnik drugotožene stranke in v kritičnem času odsoten, niti ni relevantno, ali je stranka morebiti sama zakrivila to okoliščino. Dokler stranka ni seznanjena s tem, da teče zoper njo ustrezen postopek, ji je priznan privilegij, da s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje lahko prepreči izdajo zamudne sodbe. Institut vrnitve v prejšnje stanje tako omili vročanje po 141. členu ZPP v primeru, ko stranka ni mogla pričakovati, da bo prejela sodno pošiljko s takšnimi učinki.
V tej zadevi je prišlo do spremembe tožbe, saj je tožeča stranka poleg svojega primarnega zahtevka, ki je temeljil na verodostojni listini (menici), uveljavljala še drug, podredeni odškodninski zahtevek. Za istovetnost denarnih zahtevkov je namreč pomembna tudi njihova dejanska podlaga. Čeprav je s kasnejšim podrednim zahtevkom tožeča stranka od tožencev terjala enak znesek denarja, ga je terjala na drugačni pravni in dejanski podlagi. Prvega je terjala na podlagi menice (gre za abstraktno obveznost), drugega pa na podlagi neposlovne, in sicer odškodninske zaveze, namreč povzročene ji škode zaradi kršitve pogodbe.
Nova škoda je le takšna škoda, ko niti tožnik niti zavezanec za plačilo odškodnine zanjo nista mogla vedeti in tudi ne predvideti njenih posledic in zato tudi ni bila predmet plačila odškodnine.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0065978
ZKZ člen 20, 22, 22/1. OZ člen 15, 21.
kmetijsko zemljišče - prodajna pogodba - sprejem ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča - sklenitev pogodbe za nakup kmetijskega zemljišča
Med pravdnima strankama je bila s sprejemom ponudbe po 21. členu ZKZ in potekom 30-dnevnega roka sklenjena pogodba o prodaji kmetijskih zemljišč. Vendar pa do odobritve na upravni enoti pogodba nima učinka, ampak začne veljati šele, ko je odobrena. Odobrena pa je lahko le pogodba tistega sprejemnika ponudbe, ki je pravočasno vložil svojo zahtevo za odobritev pravnega posla.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0065934
OZ člen 165, 179, 299, 299/1.
zamuda – zapadlost – rok za izpolnitev obveznosti
Tožeča stranka je v predpravdnem zahtevku za plačilo odškodnine zahtevala plačilo zakonskih zamudnih obresti šele od poteka roka iz 943. člena OZ. Ker je tožnik toženi stranki postavil rok, v katerem mu mora izplačati zahtevano odškodnino, je prišla tožena stranka v zamudo šele z njegovim potekom.