plačilo za delo - gotovinsko izplačilo - posojilna pogodba
Tožnik je znesek, ki ga vtožuje (in tudi ostale, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno), prejel ter prejem gotovine potrdil z lastnoročnim podpisom. Prejeti zneski ustrezajo ustnemu dogovoru glede plačila 10 % od prometa v posameznem mesecu. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je tožbeni zahtevek iz tega naslova neutemeljen
Materialnopravne predpostavke za neposredni zahtevek, ki ga ima podizvajalec do naročnika so, da obstaja odprt dolg naročnika do podjemnika, in da je v razmerju med podjemnikom in podizvajalcem podizvajalčeva terjatev pripoznana. Ena od predpostavk za neposredno zahtevo je torej, da obstaja v razmerju med naročnikom in podjemnikom dospela podjemnikova terjatev.
V delu predlagane začasne odredbe, s katerim tožeča stranka predlaga uničenje predmetov kršitev, gre za predlog, ki presega dopustne oblike zavarovanja v smislu 5. odst. 123. čl. ZIL-1, saj bi sodišče na ta način že z začasno odredbo še pred pravnomočnostjo odločitve v pravdi ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke, pri čemer pa ob morebitni kasnejši zavrnitvi tožbenega zahtevka posledic takšne začasne odredbe ne bi bilo mogoče odpraviti. Ravno zaradi tega ZIL-1 v primeroma opredeljenih načinih zavarovanja v b) točki 5. odstavka 123. člena ZIL dopušča zgolj zaseg oziroma izključitev iz prometa in shrambo predmetov kršitev, ne pa tudi samo uničenje teh predmetov, kar imetniki pravic sicer lahko uveljavljajo v smislu tožbenega zahtevka po 121. člena ZIL-1.
delna invalidska pokojnina - prenehanje delovnega razmerja - reparacija - pravica do dela s krajšim delovnim časom - brezposelna oseba
Za obdobje, ko je bilo tožnici za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja s sodno odločbo priznano delovno razmerje, tožnica ni upravičena do prejemanja delne invalidske pokojnine, saj je izplačilo delne invalidske pokojnine vezano na čas, ko zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, krajšim od polnega.
služnostna pravica – imisije – splošno znano dejstvo – krajevni običaji – padanje snega s strehe – prepoved vznemirjanja
Ob splošni določbi o prepovedi medsebojnega vznemirjanja (73. čl. SPZ) je v 87. čl. SPZ posebej urejeno odtekanje meteornih padavin, ki zajema tudi padanje snega s strehe. Gre za direktno imisijo, ki je prepovedana, razen kadar se ta izvaja na podlagi pravnega naslova.
denarna socialna pomoč - enostarševska družina - dodatek za enostarševsko družino - zaporna kazen
Tožnica, katere mož je odsoten zaradi prestajanja zaporne kazni, ni upravičena do dodatka za enostarševsko družino, saj se ta prizna samo v primeru dejanskega obstoja takšne družine.
ZPIZ-1 člen 34, 34/2, 39, 53, 53/3, 156, 157, 187, 203, 203/1, 259. ZMEPIZ člen 5, 5/1, 8, 57. Temeljni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1964) člen 22, 125, 126, 126/1, 129, 129/3. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1957) člen 27, 49.
Posledica izpolnitve vseh pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine ni avtomatična pridobitev pravice, pač pa je ta pogojena s predhodno vloženo zahtevo za pridobitev pravice. Do dneva prenehanja zavarovanja se ugotavljajo tožnikova pokojninska doba in vsi ostali pogoji, določeni v 36. členu ZPIZ-1 za priznanje pravice do starostne pokojnine. Datum uveljavljanja pravice do pokojnine pa je relevanten pri ugotavljanju, katero najugodnejše povprečje plač se upošteva pri izračunu pokojninske osnove.
vpis po uradni dolžnosti - stanje vpisov – začetek zemljiškoknjižnega postopka – nedovoljenost vpisa
Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem odloča o vpisu, če zakon za posamezne vrste vpisov ne določa drugače.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov
Glede na to, da je imel tožnik možnosti enakega operativnega obravnavanja v Sloveniji, njegova odločitev za zdravljenje v tujini ni bila medicinsko utemeljena. Iz tega razloga je tožena stranka pravilno odločila, da se tožniku ne odobri zdravljenje v tujini oz. da se ne povrnejo stroški za že izvršene zdravstvene storitve v tujini.
Sodišče je natančno obrazložilo, kakšne so bile stopnice, da so bile obložene s PVC materialom, brez ograje, strme, na vrhu slabo osvetljene. Sodišče pa je tudi prepričljivo ugotovilo, da je v času, ko je bila tožnica na obisku pri K. R., Š. K. te stopnice umila, zato so bile mokre in spolzke. Vse to pa je sodišče zaključilo tudi po opravljenem ogledu, na takšne zaključke, ki izhajajo tudi iz zapisnika o ogledu, pa tožena stranka ni imela pripomb.
vpis v zemljiško knjigo – vknjižba lastninske pravice – načelo formalnosti – ovire za vpis – stanje zemljiške knjige
Zemljiškoknjižno sodišče presoja, ali je vpis dovoljen po stanju zemljiške knjige. Zemljiškoknjižno sodišče pa lahko zavrne zemljiškoknjižni predlog, če iz stanja zemljiške knjige izhaja kakšna ovira za vpis. Iz stanja zemljiške knjige ne izhaja, da je Občina Bled postala lastnik nepremičnine parc. št. 1144/26 k.o. X., na podlagi zakona. Ker to dejstvo ne izhaja iz stanja zemljiške knjige, ga zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o predlogu ne more upoštevati.
vročanje pravni osebi – vročanje zakonitemu zastopniku pravne osebe – vrnitev v prejšnje stanje
Ker je objektivno izkazano, da je bil prvotoženi hkrati tudi zakoniti zastopnik drugotožene stranke in v kritičnem času odsoten, niti ni relevantno, ali je stranka morebiti sama zakrivila to okoliščino. Dokler stranka ni seznanjena s tem, da teče zoper njo ustrezen postopek, ji je priznan privilegij, da s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje lahko prepreči izdajo zamudne sodbe. Institut vrnitve v prejšnje stanje tako omili vročanje po 141. členu ZPP v primeru, ko stranka ni mogla pričakovati, da bo prejela sodno pošiljko s takšnimi učinki.
tožba zaradi vpisa lastninske pravice na dolžnika - vezanost sodišča na tožbeni predlog
Sodišče je odločalo v mejah postavljenega tožbenega zahtevka, tožeči stranki ni prisodilo niti več niti kaj drugega, kot je s tožbo zahtevala. Tožbenemu zahtevku je namreč le delno ugodilo, in sicer v tistem delu, za katerega je ocenilo, da vsebuje vse potrebne prvine oblikovalnega zahtevka s konstitutivnim učinkom glede na določbo 5. odstavka 168. člena ZIZ, torej na dovolitev takšne zemljiškoknjižne spremembe pri nepremičnini, da bo v zemljiški knjigi spremenjeno razmerje glede lastništva nepremičnine med vpisanim zemljiškoknjižnim lastnikom in dolžnikom.
dobava plina za ogrevanje – skupna kotlovnica - zakonska dolžnost – stroški uporabe skupne stvari - sporazum o drugačni porazdelitvi stroškov ogrevanja
Tožena stranka je v danem primeru lastnik nepremičnine – etažne lastnine, vključno z ustreznim deležem solastnine na skupnih prostorih in napravah v večstanovanjski stavbi in zato je, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, v skladu z določbo 68. člena SPZ, dolžna nositi stroške uporabe, upravljanja in druga bremena skupne stvari, ki se nanašajo na celo stvar, v sorazmerju z velikostjo svojega idealnega deleža. Posamezni etažni lastnik na takšno zakonsko obveznost z enostranskim ravnanjem (izjavo) ne more vplivati, ne glede na to, ali je ogrevanje dejansko uporabljal ali ne, sploh glede na dejstvo, da skupni sistem ogrevanja v konkretnem primeru ni omogočal merjenja individualne porabe plina za ogrevanje posamezne nepremičnine.
tožba na ugotovitev očetovstva – dokazovanje očetovstva – izvedba dokaza z odvzemom vzorcev za DNK analizo
Vabilom Inštituta za sodno medicino v Ljubljani za odvzem biološkega materiala oziroma vzorcev za DNK analize se toženec brez upravičenega razloga ni odzival, s čemer je onemogočil izvedbo tega dokaza. Prvo sodišče iz navedenega razloga ni moglo izvesti tega dokaza, zato je ravnalo pravilno, ko je takšno toženčevo ravnanje ob dokazovanju očetovstva štelo tožencu v škodo ter odločilo ob upoštevanju ostalih dokazov in na podlagi uspeha celotnega postopka.
stiki – ravnovesje med koristmi in obremenitvijo življenja
Izvajanje stikov po naravi stvari predstavlja za življenje vseh vpletenih določeno obremenitev. Ker pa so stiki za otroka koristni (pomembna pa je tudi pravica staršev do stikov), je treba pri odločitvi o stikih najti ustrezno ravnovesje med koristmi in bremeni.
URS člen 72. OZ člen 133, 133/3, 179, 352, 352/1. ZPP člen 9, 11, 11/1, 154, 154/1, 155, 165, 165/1, 286, 286/1, 338, 338/1.
kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja – hrup - nepremoženjska škoda – sukcesivna škoda – zastaranje – višina odškodnine
Tožnik je utrpel nepremoženjsko škodo, in sicer duševne bolečine zaradi kršitve njegove pravice do zdravega življenjskega okolja, ki presega običajne meje (72. člen Ustave RS ter tretji odstavek 133. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ)). Na podlagi 179. člena OZ je tožnik kot oškodovanec upravičen do pravične denarne odškodnine.
razveza zakonske zveze – nevzdržnost zakonske zveze
Pojem nevzdržnosti zakonske zveze je z vidika svobode in dostojanstva posameznika treba razlagati tako, da nikogar proti njegovi volji ni mogoče siliti, naj ostaja v zakonski zvezi. Že samo dejstvo, da eden od zakoncev v zakonski zvezi več ne želi vtrajati (pri tem mora biti njegova volja resna in pristna), pomeni, da je zakonska zveza zanj nevzdržna.
skupno premoženje – delitev skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – posebno premoženje – darilo sorodnikov
Darilo sorodnikov in prijateljev se šteje kot prispevek, dan obema zakoncema po enakih delih. V tem primeru so darila posebno premoženje vsakega od njiju. Če pa zakonec dokaže, da je bilo darilo v času daritve namenjeno le njemu, potem je to njegovo posebno premoženje.
O deležih na skupnem premoženju se odloča na podlagi celovite presoje razmerij med bivšima zakoncema oziroma zunajzakonskima partnerjema v celotnem obdobju, ki je pomembno za nastanek skupnega premoženja.