začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – nevarnost za uveljavitev terjatve – verjetno izkazana terjatev
Nastanek insolventnosti ne predstavlja tistih ravnanj, o katerih govori drugi odstavek 270. člen ZIZ. To pa ne pomeni, da posamezna ravnanja tožene stranke, ki so usmerjena v zniževanje izgube, istočasno ne predstavljajo nevarnosti za uveljavitev terjatve. V situaciji, ko je prihodek iz poslovanja edino premoženje, iz katerega se lahko poplača terjatev tožeče stranke, je zavestna ustavitev poslovanja s posledičnim zmanjševanjem osnovnega kapitala, prerazporeditvijo delavcev ter izstopom vseh (razen enega) družbenikov tisto ravnanje, ki pomeni „drugačno razpolaganje s premoženjem, zaradi katerega obstoji nevarnost, da bo terjatev tožeče stranke onemogočena ali precej otežena“.
Tožnik se kljub temu, da je vabilo prejel in da je bil opozorjen na posledice, brez opravičila ni odzval na vabilo in se ni udeležil informativno motivacijskega seminarja. Zaradi takega ravnanja ga je tožena stranka utemeljeno prenehala voditi v evidenci brezposelnih oseb.
plačilo za delo - gotovinsko izplačilo - posojilna pogodba
Tožnik je znesek, ki ga vtožuje (in tudi ostale, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno), prejel ter prejem gotovine potrdil z lastnoročnim podpisom. Prejeti zneski ustrezajo ustnemu dogovoru glede plačila 10 % od prometa v posameznem mesecu. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je tožbeni zahtevek iz tega naslova neutemeljen
vpis po uradni dolžnosti - stanje vpisov – začetek zemljiškoknjižnega postopka – nedovoljenost vpisa
Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem odloča o vpisu, če zakon za posamezne vrste vpisov ne določa drugače.
Predlagatelj zahteva ugotovitev, da je vknjižba lastninske pravice v korist nasprotnega udeleženca neveljavna, da se tako zemljiško stanje izbriše in vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje. Gre torej za izbrisno tožbo, ki je po določbi 245. člena ZZK-1 podlaga za zaznambo izbrisne tožbe v zemljiški knjigi.
denarna socialna pomoč - enostarševska družina - dodatek za enostarševsko družino - zaporna kazen
Tožnica, katere mož je odsoten zaradi prestajanja zaporne kazni, ni upravičena do dodatka za enostarševsko družino, saj se ta prizna samo v primeru dejanskega obstoja takšne družine.
predlog za obnovo postopka - obnova postopka - pravdna sposobnost
Za odločitev o utemeljenosti predloga za obnovo postopka iz razloga po 4. točki prvega odstavka 394. člena ZPP je bistveno, ali je bila tožena stranka v času, ko je tekel postopek pred sodiščem prve in druge stopnje, pravdno (ne)sposobna. Ker glede tega iz izvedeniškega mnenja, ki je bilo izdelano za potrebe drugega (kazenskega) postopka izhaja, da tožena stranka trpi zaradi depresivne bipolarne motnje in da gre za dolgotrajno bolezen, bi moralo sodišče prve stopnje pred odločitvijo, da predlog za obnovo postopka ni utemeljen, zaslišati izvedenca in preučiti celotno dokumentacijo v spisu.
Poledenele stopnice (na prostem) ne predstavljajo nevarnosti, ki bi bila v zimskem času neobičajna, in tudi ne predstavljajo tako velikega dejavnika tveganja, da bi bilo mogoče hojo po njih ovrednotiti kot nevarno dejavnost. Če postanejo stopnice spolzke oziroma poledenele, ker so izpostavljene takšnim ali drugačnim vremenskim vplivom, tako ne moremo govoriti o učinkih nevarne stvari. Takšne stopnice postanejo nevarne zaradi opustitve njihovega imetnika.
stiki – ravnovesje med koristmi in obremenitvijo življenja
Izvajanje stikov po naravi stvari predstavlja za življenje vseh vpletenih določeno obremenitev. Ker pa so stiki za otroka koristni (pomembna pa je tudi pravica staršev do stikov), je treba pri odločitvi o stikih najti ustrezno ravnovesje med koristmi in bremeni.
dobava plina za ogrevanje – skupna kotlovnica - zakonska dolžnost – stroški uporabe skupne stvari - sporazum o drugačni porazdelitvi stroškov ogrevanja
Tožena stranka je v danem primeru lastnik nepremičnine – etažne lastnine, vključno z ustreznim deležem solastnine na skupnih prostorih in napravah v večstanovanjski stavbi in zato je, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, v skladu z določbo 68. člena SPZ, dolžna nositi stroške uporabe, upravljanja in druga bremena skupne stvari, ki se nanašajo na celo stvar, v sorazmerju z velikostjo svojega idealnega deleža. Posamezni etažni lastnik na takšno zakonsko obveznost z enostranskim ravnanjem (izjavo) ne more vplivati, ne glede na to, ali je ogrevanje dejansko uporabljal ali ne, sploh glede na dejstvo, da skupni sistem ogrevanja v konkretnem primeru ni omogočal merjenja individualne porabe plina za ogrevanje posamezne nepremičnine.
vpis v zemljiško knjigo – vknjižba lastninske pravice – pogoji za vpis – vknjižba spremembe solastniških deležev
V konkretnem primeru je bil vpis dovoljen na podlagi sodne poravnave, sklenjene pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani in je v celoti skladen z vsebino sodne poravnave.
Pritožiteljica bo, če bo želela vzpostaviti prejšnje zemljiškoknjižno stanje, morala izposlovati to v postopku, v katerem je bila sklenjena sodna poravnava, ki predstavlja listino, primerno za vpis spremembe lastninskega stanja v zemljiški knjigi.
odgovornost prodajalca za stvarne napake – škoda zaradi zaupanja - rok za sodno uveljavitev zahtevka
Za uveljavljanje odškodninskega zahtevka za škodo zaradi zaupanja mora biti izpolnjena med ostalim tudi predpostavka sodne uveljavitve zahtevka v enoletnem prekluzivnem roku.
URS člen 72. OZ člen 133, 133/3, 179, 352, 352/1. ZPP člen 11, 11/1, 154, 154/1, 155, 165, 165/1, 286, 338, 338/1, 339, 339/2, 350, 350/2, 353.
kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja – hrup - nepremoženjska škoda – sukcesivna škoda – zastaranje – višina odškodnine
Tožnica je utrpela nepremoženjsko škodo, in sicer duševne bolečine zaradi kršitve njegove pravice do zdravega življenjskega okolja, ki presega običajne meje (72. člen Ustave RS ter tretji odstavek 133. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ)).
ZPP člen 318, 318/3. OZ člen 190, 193, 480, 480/1.
zamudna sodba – sklepčnost tožbe – rok za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka – neupravičena pridobitev
V postopku za izdajo zamudne sodbe sodišče za podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi, v kolikor ni v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.
OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZVZD člen 5. ZGO-1 člen 82, 85.
objektivna odškodninska odgovornost – krivdna odškodninska odgovornost – nevarna stvar – odškodninska odgovornost delodajalca - odgovorna oseba za varnost in zdravje pri delu
Aluminijasta cev, četudi meri v raztegnjenem stanju 5 metrov, sama po sebi ni nevarna stvar. Nevarna v smislu drugega odstavka 131. člena OZ tako ni stvar, ki bi taka postala šele z nepravilno uporabo.
Pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja je podan le v dveh primerih: a) ko je dokazna ocena napačna in b) ko pritožnik uveljavlja dovoljeno pritožbeno novoto. V vseh ostalih primerih gre v resnici za pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka – te pa mora pritožnik uveljavljati v skladu s procesnimi standardi ZPP.
Temeljna razlika med institutom (ne)veljavnosti darilne pogodbe na eni ter vrnitve darila na drugi strani je, da se je treba pri prvem vprašati po tem, ali so bile v sklenitveni fazi pogodbe podane dejanske okoliščine, zaradi katerih pogodba ni veljavna, vrnitev darila pa je po drugi strani pravna posledica, ki izhaja iz dejanskih okoliščin, ki so nastopile kasneje – ko je bil posel že sklenjen, obveznosti pa izpolnjene. Te okoliščine ne pomenijo, da je bil posel neveljaven. Vrnitev darila je utemeljena na posebnih pravilih, ki splošno zgradbo pravnega posla presegajo. Pritožbene trdite, da bi morala tožnica na podlagi 84. člena ZZZDR uveljavljati ničnost oziroma neveljavnost darilne pogodbe, so zato pravno napačne.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0067771
ZZK-1 člen 13. SPZ člen 38, 38/4. OZ člen 126, 129.
prepoved odtujitve in obremenitve – izročilna pogodba – pogodba v korist tretjega
V obravnavanem primeru je bila pravica prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine ustanovljena z izročilno pogodbo, zato je sodišče prve stopnje dovoljenost predlaganega vpisa pravilno presojalo po pogojih, ki jih predpisuje SPZ. Ker lahko lastnik omeji svojo lastninsko pravico z absolutnim učinkom le v korist upravičencev, ki so našteti v četrtem odstavku 38. člena SPZ, je predlog za vknjižbo sporne prepovedi utemeljeno zavrnilo.
Dolžnik je solastnik do ½ navedenih nepremičnin. Sodišče prve stopnje je tako v skladu z 2. odstavkom 16. člena ZZK-1 pravilno vknjižilo hipoteko upnice na dolžnikovem idealnem deležu nepremičnin.