KZ člen 176, 300, 300/1. KZ-1 člen 165, 297. ZKP člen 370, 370/2, 371, 371/2, 371/2-11, 372, 372/1. URS člen 14, 63.
kaznivo dejanje vzbujanja sovraštva, razdora ali nestrpnosti, ki temelji na kršitvi načela enakosti - narodnost
Sodišče mora KZ razlagati ustavno skladno, to je, da v okviru uveljavljenih metod razlage poišče takšno, katere rezultat je skladen z Ustavo RS. Zato je potrebno pri razlagi določil 1. odstavka 300. člena KZ upoštevati 63. in 14. čl. Ustave RS in sprejete mednarodne akte in pojem „narodnostno“ razlagati tako, da zajema (obsega) tudi skupnosti, ki v sociološkem pomenu še ne dosegajo vseh atributov narodnosti in so opredeljene kot etične skupnosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - večje število delavcev - kriteriji za izbiro
V kolikor delodajalec določi kriterije, po katerih ocenjuje delavce, je dolžan te kriterije enako upoštevati pri vseh primerljivih delavcih. Ta pogoj za zakonito odpoved je bil v presojani zadevi izpolnjen, tako da je ob upoštevanju, da toženo stranko kriteriji iz 100. čl. ZDR niso zavezovali, ker ni šlo za večje število delavcev, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila podana tožniku, zakonita.
zdravstveni zavod - odgovornost za opustitev pregleda zdravstvenih pripomočkov - odgovornost za pravilno izbiro zdravstvenih pripomočkov - odgovornost strokovnjaka
Zaradi opustitve dolžnega pregleda zdravstvenih pripomočkov tožena stranka odgovarja za škodo, ki je tožniku nastala zaradi padca. Tožena stranka kot strokovnjak na svojem področju odgovarja tudi za pravilno izbiro pripomočkov, ki jih daje pacientom.
Sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ker listin, ki jih je samo zahtevalo in za katere je tožničinemu pooblaščencu tudi omogočilo, da jih vpogleda, ni vključilo v dokazni sklep: Teh listin tudi ni popisalo in vložilo v spis, tako da niti ni jasno, ali jih je vrnilo toženi stranki. Ker brez podatkov v teh listinah ni mogoče presoditi resničnosti očitkov v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
plača - obstoj delovnega razmerja - odškodnina za neizrabljen letni dopust - regres za letni dopust
Za obdobje, za katero tožnica ni zahtevala ugotovitve obstoja delovnega razmerja, tožbeni zahtevek za priznanje pravic iz delovnega razmerja (plačilo plače) ni utemeljen.
Ravnanje tožene stranke, ki je tožniku zaključila delovno knjižico in ga za nazaj odjavila iz socialnih zavarovanj, ne da bi pred tem opravila kakršen koli postopek oz. da bi za odpoved pogodbe o zaposlitvi navedla kakršne koli razloge, ni zakonito.
Vrednotna in resna družbena kritika medijske krajine, ki primeroma vključuje tudi oddaje tožene stranke, le-te ne upravičuje do objave popravka.
Predmet kritike je javni prostor, ki je javno dostopen (ni skrit, nasprotno, je hoteno razkrit, kar je navsezadnje celo smoter njegovega obstoja), zato takšna družbena kritika o nečem javno dostopnem, tistega, ki je kritiziran, ne upravičuje do objave popravka.
Pravica osebnosti vsebuje med drugim tudi prvino, da se posameznik v družbi in v javnosti prikazuje tak kot je in ne v izkrivljeni, očitno neresnični osebnosti podobi. V pravico osebnosti seveda ne bo poseženo, če je oseba, ki nastopa v javnem življenju, predmet (tudi vrednotnih, mnenjskih) kritik. Je pa v osebnostno pravico (vključujoč v pravico do dobrega imena) poseženo, če se o posamezniku dejstveno trdi nekaj, kar je vrednotno slabo ali celo zavržno, pa dejstvo, ki se mu pripisuje, ni resnično.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ustrezna zaposlitev
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je zakonita, saj je tožena stranka dokazala, da je dejansko izvedla reorganizacijo, tako da ni več potrebovala dela po tožnikovi pogodbi o zaposlitvi. Tudi možnosti za zaposlitev pod spremenjenimi pogoji ni bilo, tožena stranka je le sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas z enim delavcem (takšna pogodba za tožnika ne predstavlja ustrezne zaposlitve), z enim "delavcem" pa je sodelovala le poslovno (ne da bi z njim sklenila pogodbo o zaposlitvi).
Podjetniška kolektivna pogodba sicer lahko določa širši obseg pravic kot zakon, vendar pri tem ne sme diskriminirati delavcev (na primer glede na članstvo v sindikatu). Diskriminatorna je določba o dodatnem dnevu letnega dopusta za člane sindikata (saj članstvo v sindikatu ne pomeni fizične ali psihične obremenitve, ki bi opravičevala več dni dopusta). Tožnik je bil kot nečlan sindikata diskriminiran in je posledično upravičen do enakega števila dni letnega dopusta, kot bi jih imel, če bi bil član sindikata.
invalid I. kategorije - invalidska pokojnina - gostota pokojninske dobe
Pri tožnici je podana shizotipska motnja, zaradi te motnje tožnica ni več zmožna opravljati organiziranega pridobitnega dela. Iz tega razloga je pravilna razvrstitev tožnice v I. kategorijo invalidnosti, poleg tega ji je pravilno priznana tudi pravica do invalidske pokojnine, saj za to pravico tožnica izpolnjuje vse v zakonu določene pogoje (gostota pokojninske dobe).
Namen sodnih taks kot ene izmed obveznih dajatev, s katerimi država pridobiva sredstva za uresničevanje svojih funkcij je tudi v tem, da stranke delno krijejo stroške, ki nastanejo z delom sodišča. Iz tega sledi, da so takse predpisane (1) ne le zaradi zagotavljanja procesne discipline, ampak (2) tudi iz fiskalnih razlogov. Zato pravočasno plačilo predpisane takse na račun sodišča, ki je sprva bilo pristojno za odločitev o sporu, kasneje pa je postalo pristojno drugo sodišče, ne daje podlage za uporabo 3. odstavka 105.a člena ZPP.
dodatek za pomoč in postrežbo- pogoji za priznanje pravice - poslabšanje zdravstvenega stanja
Pri tožnici zaenkrat še ni podano stanje, da bi kot težji psihiatrični bolnik v domači negi potrebovala stalno nadzorstvo. Iz tega razloga do dodatka za pomoč in postrežbo (zaenkrat) ni upravičena, ker je za odločitev bistveno zdravstveno stanje, kakršno je obstajalo v času do izdaje izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke. V primeru kasneje ugotovljenega poslabšanja zdravstvenega stanja pa ima tožnica možnost, da sama oziroma preko svojega osebnega zdravnika pri toženi stranki začne nov postopek za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov
Glede na to, da je imel tožnik možnosti enakega operativnega obravnavanja v Sloveniji, njegova odločitev za zdravljenje v tujini ni bila medicinsko utemeljena. Iz tega razloga je tožena stranka pravilno odločila, da se tožniku ne odobri zdravljenje v tujini oz. da se ne povrnejo stroški za že izvršene zdravstvene storitve v tujini.
Ker pri tožniku ni ugotoviti takšnim sprememb v zdravstvenem stanju, ki bi zmanjševale njegovo zmožnost za zagotovitev oz. ohranitev delovnega mesta oz. za poklicno napredovanje (pri tožniku ugotovljena azbestna bolezen je stabilna, potrebno je le spremljanje bolezni), je tožbeni zahtevek za razvrstitev tožnika v III. kategorijo invalidnosti neutemeljen.
odškodninska odgovornost države – odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna odgovornost - več vzrokov za škodo
Škoda je nastala tožeči stranki zaradi kumulativnega delovanja dveh vzrokov: opustitve vpisa plombe in zamolčanja dejstva obremenitve nepremičnine s hipoteko. Tako opustitev vpisa plombe s strani delavcev tožene stranke kot tudi zamolčana obremenitev nepremičnine dolžnika S. K. sta pravno relevantna vzroka škode, nastale tožeči stranki oziroma je škoda adekvatna posledica obojega. Tisti, ki so škodo povzročili, delali pa neodvisno drug od drugega, po določbi 3. odstavka 186. člena OZ odgovarjajo solidarno, če ni mogoče ugotoviti njihovih deležev pri povzročeni škodi. V obravnavani zadevi je podana prav taka situacija: škodo sta povzročili dve osebi, vendar povzročitev škode ni bila njun skupni cilj, njunih deležev pri povzročitvi škode pa ni mogoče določiti.