Namen instituta odpusta dolga namreč ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov, pač pa vrnitev takšnih oseb v premoženjske razmere, ki jim omogočajo normalno življenje, vendar šele po tem, ko jih kljub njihovi aktivni angažiranosti ni uspelo poplačati svojih upnikov. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje preizkusno obdobje v izpodbijanem sklepu torej določilo v okviru omejitev preizkusne dobe iz navedenega zakonskega določila.
plača - obstoj delovnega razmerja - odškodnina za neizrabljen letni dopust - regres za letni dopust
Za obdobje, za katero tožnica ni zahtevala ugotovitve obstoja delovnega razmerja, tožbeni zahtevek za priznanje pravic iz delovnega razmerja (plačilo plače) ni utemeljen.
Sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ker listin, ki jih je samo zahtevalo in za katere je tožničinemu pooblaščencu tudi omogočilo, da jih vpogleda, ni vključilo v dokazni sklep: Teh listin tudi ni popisalo in vložilo v spis, tako da niti ni jasno, ali jih je vrnilo toženi stranki. Ker brez podatkov v teh listinah ni mogoče presoditi resničnosti očitkov v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Ravnanje tožene stranke, ki je tožniku zaključila delovno knjižico in ga za nazaj odjavila iz socialnih zavarovanj, ne da bi pred tem opravila kakršen koli postopek oz. da bi za odpoved pogodbe o zaposlitvi navedla kakršne koli razloge, ni zakonito.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - večje število delavcev - kriteriji za izbiro
V kolikor delodajalec določi kriterije, po katerih ocenjuje delavce, je dolžan te kriterije enako upoštevati pri vseh primerljivih delavcih. Ta pogoj za zakonito odpoved je bil v presojani zadevi izpolnjen, tako da je ob upoštevanju, da toženo stranko kriteriji iz 100. čl. ZDR niso zavezovali, ker ni šlo za večje število delavcev, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila podana tožniku, zakonita.
zdravstveni zavod - odgovornost za opustitev pregleda zdravstvenih pripomočkov - odgovornost za pravilno izbiro zdravstvenih pripomočkov - odgovornost strokovnjaka
Zaradi opustitve dolžnega pregleda zdravstvenih pripomočkov tožena stranka odgovarja za škodo, ki je tožniku nastala zaradi padca. Tožena stranka kot strokovnjak na svojem področju odgovarja tudi za pravilno izbiro pripomočkov, ki jih daje pacientom.
Vrednotna in resna družbena kritika medijske krajine, ki primeroma vključuje tudi oddaje tožene stranke, le-te ne upravičuje do objave popravka.
Predmet kritike je javni prostor, ki je javno dostopen (ni skrit, nasprotno, je hoteno razkrit, kar je navsezadnje celo smoter njegovega obstoja), zato takšna družbena kritika o nečem javno dostopnem, tistega, ki je kritiziran, ne upravičuje do objave popravka.
Pravica osebnosti vsebuje med drugim tudi prvino, da se posameznik v družbi in v javnosti prikazuje tak kot je in ne v izkrivljeni, očitno neresnični osebnosti podobi. V pravico osebnosti seveda ne bo poseženo, če je oseba, ki nastopa v javnem življenju, predmet (tudi vrednotnih, mnenjskih) kritik. Je pa v osebnostno pravico (vključujoč v pravico do dobrega imena) poseženo, če se o posamezniku dejstveno trdi nekaj, kar je vrednotno slabo ali celo zavržno, pa dejstvo, ki se mu pripisuje, ni resnično.
Podjetniška kolektivna pogodba sicer lahko določa širši obseg pravic kot zakon, vendar pri tem ne sme diskriminirati delavcev (na primer glede na članstvo v sindikatu). Diskriminatorna je določba o dodatnem dnevu letnega dopusta za člane sindikata (saj članstvo v sindikatu ne pomeni fizične ali psihične obremenitve, ki bi opravičevala več dni dopusta). Tožnik je bil kot nečlan sindikata diskriminiran in je posledično upravičen do enakega števila dni letnega dopusta, kot bi jih imel, če bi bil član sindikata.
ZDR člen 130. Kolektivna pogodba za gostinstvo in turizem Slovenije člen 68.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Ker tožena stranka ni dokazala, da je tožnica v spornem obdobju živela v Ljubljani in se iz Ljubljane vozila na delo, je tožnici dolžna povrniti stroške prevoza na delo in z dela do Nove Gorice (kjer je tožnica po lastnih navedbah prebivala in kjer je imela prijavljeno stalno prebivališče).
Materialnopravne predpostavke za neposredni zahtevek, ki ga ima podizvajalec do naročnika so, da obstaja odprt dolg naročnika do podjemnika, in da je v razmerju med podjemnikom in podizvajalcem podizvajalčeva terjatev pripoznana. Ena od predpostavk za neposredno zahtevo je torej, da obstaja v razmerju med naročnikom in podjemnikom dospela podjemnikova terjatev.
dodatek za pomoč in postrežbo- pogoji za priznanje pravice - poslabšanje zdravstvenega stanja
Pri tožnici zaenkrat še ni podano stanje, da bi kot težji psihiatrični bolnik v domači negi potrebovala stalno nadzorstvo. Iz tega razloga do dodatka za pomoč in postrežbo (zaenkrat) ni upravičena, ker je za odločitev bistveno zdravstveno stanje, kakršno je obstajalo v času do izdaje izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke. V primeru kasneje ugotovljenega poslabšanja zdravstvenega stanja pa ima tožnica možnost, da sama oziroma preko svojega osebnega zdravnika pri toženi stranki začne nov postopek za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo.
predlog za obnovo postopka - obnova postopka - pravdna sposobnost
Za odločitev o utemeljenosti predloga za obnovo postopka iz razloga po 4. točki prvega odstavka 394. člena ZPP je bistveno, ali je bila tožena stranka v času, ko je tekel postopek pred sodiščem prve in druge stopnje, pravdno (ne)sposobna. Ker glede tega iz izvedeniškega mnenja, ki je bilo izdelano za potrebe drugega (kazenskega) postopka izhaja, da tožena stranka trpi zaradi depresivne bipolarne motnje in da gre za dolgotrajno bolezen, bi moralo sodišče prve stopnje pred odločitvijo, da predlog za obnovo postopka ni utemeljen, zaslišati izvedenca in preučiti celotno dokumentacijo v spisu.
Tožba na izbris znamke, ki predmetne blagovne znamke v tožbenem zahtevku ne imenuje oziroma ne opiše, namesto tega pa navaja le zaporedno številko „mednarodno registrirane znamke“, nima določenega zahtevka.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov
Glede na to, da je imel tožnik možnosti enakega operativnega obravnavanja v Sloveniji, njegova odločitev za zdravljenje v tujini ni bila medicinsko utemeljena. Iz tega razloga je tožena stranka pravilno odločila, da se tožniku ne odobri zdravljenje v tujini oz. da se ne povrnejo stroški za že izvršene zdravstvene storitve v tujini.
prekinitev zapuščinske obravnave – spor med dediči – sporen obseg zapuščine
Določba člena 212 ZD nalaga zapuščinskemu sodišču prekinitev zapuščinske obravnave in napotitev na pravdo zaradi spornega obsega zapuščine le v primeru takšnega spora med dediči. Če takšen spor ni med dediči, prekinitev zapuščinske obravnave in napotitev strank na pravdo ni potrebna.
Namen sodnih taks kot ene izmed obveznih dajatev, s katerimi država pridobiva sredstva za uresničevanje svojih funkcij je tudi v tem, da stranke delno krijejo stroške, ki nastanejo z delom sodišča. Iz tega sledi, da so takse predpisane (1) ne le zaradi zagotavljanja procesne discipline, ampak (2) tudi iz fiskalnih razlogov. Zato pravočasno plačilo predpisane takse na račun sodišča, ki je sprva bilo pristojno za odločitev o sporu, kasneje pa je postalo pristojno drugo sodišče, ne daje podlage za uporabo 3. odstavka 105.a člena ZPP.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – nevarnost za uveljavitev terjatve – verjetno izkazana terjatev
Nastanek insolventnosti ne predstavlja tistih ravnanj, o katerih govori drugi odstavek 270. člen ZIZ. To pa ne pomeni, da posamezna ravnanja tožene stranke, ki so usmerjena v zniževanje izgube, istočasno ne predstavljajo nevarnosti za uveljavitev terjatve. V situaciji, ko je prihodek iz poslovanja edino premoženje, iz katerega se lahko poplača terjatev tožeče stranke, je zavestna ustavitev poslovanja s posledičnim zmanjševanjem osnovnega kapitala, prerazporeditvijo delavcev ter izstopom vseh (razen enega) družbenikov tisto ravnanje, ki pomeni „drugačno razpolaganje s premoženjem, zaradi katerega obstoji nevarnost, da bo terjatev tožeče stranke onemogočena ali precej otežena“.