Upnik je v vseh treh predhodnih izvršilnih zadevah, na katere se sklicuje, zoper dolžnico na podlagi izvršilnih naslovov, dveh pravnomočnih in izvršljivih odločb iz leta 1999 in ene iz leta 2000, povzročil s tem, ko ni plačal predujma za izvršilne stroške, da je prišlo do ustavitve izvršilnih postopkov. To pa ob pravilni razlagi določbe prvega odstavka 366. člena OZ, po kateri se šteje, da zastaranje ni pretrgano, če upnik umakne tožbo ali odstopi od takega dejanja, pomeni, da zastaranje ni bilo pretrgano.
Ravnanje tožene stranke, ki je tožniku zaključila delovno knjižico in ga za nazaj odjavila iz socialnih zavarovanj, ne da bi pred tem opravila kakršen koli postopek oz. da bi za odpoved pogodbe o zaposlitvi navedla kakršne koli razloge, ni zakonito.
plača - obstoj delovnega razmerja - odškodnina za neizrabljen letni dopust - regres za letni dopust
Za obdobje, za katero tožnica ni zahtevala ugotovitve obstoja delovnega razmerja, tožbeni zahtevek za priznanje pravic iz delovnega razmerja (plačilo plače) ni utemeljen.
Sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ker listin, ki jih je samo zahtevalo in za katere je tožničinemu pooblaščencu tudi omogočilo, da jih vpogleda, ni vključilo v dokazni sklep: Teh listin tudi ni popisalo in vložilo v spis, tako da niti ni jasno, ali jih je vrnilo toženi stranki. Ker brez podatkov v teh listinah ni mogoče presoditi resničnosti očitkov v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
zdravstveni zavod - odgovornost za opustitev pregleda zdravstvenih pripomočkov - odgovornost za pravilno izbiro zdravstvenih pripomočkov - odgovornost strokovnjaka
Zaradi opustitve dolžnega pregleda zdravstvenih pripomočkov tožena stranka odgovarja za škodo, ki je tožniku nastala zaradi padca. Tožena stranka kot strokovnjak na svojem področju odgovarja tudi za pravilno izbiro pripomočkov, ki jih daje pacientom.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - večje število delavcev - kriteriji za izbiro
V kolikor delodajalec določi kriterije, po katerih ocenjuje delavce, je dolžan te kriterije enako upoštevati pri vseh primerljivih delavcih. Ta pogoj za zakonito odpoved je bil v presojani zadevi izpolnjen, tako da je ob upoštevanju, da toženo stranko kriteriji iz 100. čl. ZDR niso zavezovali, ker ni šlo za večje število delavcev, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila podana tožniku, zakonita.
Vrednotna in resna družbena kritika medijske krajine, ki primeroma vključuje tudi oddaje tožene stranke, le-te ne upravičuje do objave popravka.
Predmet kritike je javni prostor, ki je javno dostopen (ni skrit, nasprotno, je hoteno razkrit, kar je navsezadnje celo smoter njegovega obstoja), zato takšna družbena kritika o nečem javno dostopnem, tistega, ki je kritiziran, ne upravičuje do objave popravka.
Pravica osebnosti vsebuje med drugim tudi prvino, da se posameznik v družbi in v javnosti prikazuje tak kot je in ne v izkrivljeni, očitno neresnični osebnosti podobi. V pravico osebnosti seveda ne bo poseženo, če je oseba, ki nastopa v javnem življenju, predmet (tudi vrednotnih, mnenjskih) kritik. Je pa v osebnostno pravico (vključujoč v pravico do dobrega imena) poseženo, če se o posamezniku dejstveno trdi nekaj, kar je vrednotno slabo ali celo zavržno, pa dejstvo, ki se mu pripisuje, ni resnično.
delna invalidska pokojnina - prenehanje delovnega razmerja - reparacija - pravica do dela s krajšim delovnim časom - brezposelna oseba
Za obdobje, ko je bilo tožnici za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja s sodno odločbo priznano delovno razmerje, tožnica ni upravičena do prejemanja delne invalidske pokojnine, saj je izplačilo delne invalidske pokojnine vezano na čas, ko zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, krajšim od polnega.
Podjetniška kolektivna pogodba sicer lahko določa širši obseg pravic kot zakon, vendar pri tem ne sme diskriminirati delavcev (na primer glede na članstvo v sindikatu). Diskriminatorna je določba o dodatnem dnevu letnega dopusta za člane sindikata (saj članstvo v sindikatu ne pomeni fizične ali psihične obremenitve, ki bi opravičevala več dni dopusta). Tožnik je bil kot nečlan sindikata diskriminiran in je posledično upravičen do enakega števila dni letnega dopusta, kot bi jih imel, če bi bil član sindikata.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ustrezna zaposlitev
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je zakonita, saj je tožena stranka dokazala, da je dejansko izvedla reorganizacijo, tako da ni več potrebovala dela po tožnikovi pogodbi o zaposlitvi. Tudi možnosti za zaposlitev pod spremenjenimi pogoji ni bilo, tožena stranka je le sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas z enim delavcem (takšna pogodba za tožnika ne predstavlja ustrezne zaposlitve), z enim "delavcem" pa je sodelovala le poslovno (ne da bi z njim sklenila pogodbo o zaposlitvi).
Materialnopravne predpostavke za neposredni zahtevek, ki ga ima podizvajalec do naročnika so, da obstaja odprt dolg naročnika do podjemnika, in da je v razmerju med podjemnikom in podizvajalcem podizvajalčeva terjatev pripoznana. Ena od predpostavk za neposredno zahtevo je torej, da obstaja v razmerju med naročnikom in podjemnikom dospela podjemnikova terjatev.
invalid III. kategorije - pravica do dela s krajšim delovnim časom - delna invalidska pokojnina - začetek izplačevanja
Čeprav je odločba, s katero je bila tožnica razvrščena v III. kategorijo invalidnosti in s katero je pridobila pravico do dela na drugem delovnem mestu z določenimi omejitvami, ki ga bo opravljala s polovico delovnega časa, postala dokončna, niso izpolnjeni pogoji, da bi se tožnici delna invalidska pokojnina začela izplačevati, saj na drugo delovno mesto s polovičnim delovnim časom še ni bila razporejena.
Tožba na izbris znamke, ki predmetne blagovne znamke v tožbenem zahtevku ne imenuje oziroma ne opiše, namesto tega pa navaja le zaporedno številko „mednarodno registrirane znamke“, nima določenega zahtevka.
ZPIZ-1 člen 15, 15/1, 15/1-5, 58, 58/1, 178, 178/2.
starostna pokojnina - delna pokojnina - odvetniška dejavnost
Tožnica je upravičena do izplačila polovice starostne pokojnine, ker odvetniško dejavnost (kot je razvidno iz prijave za vključitev v zavarovanje) opravlja s polovico delovnega časa. Ob priznanju navedene pravice je pravilna odločitev toženca, da se ji ustavi izplačevanje starostne pokojnine v celotnem znesku.
ZFPPIPP člen 224, 224/2, 224/2-1, 389, 389/2, 389/3. ZSV člen 19a, 23, 23/2. ZIZ člen 79, 101.
postopek osebnega stečaja – stečajna masa – premoženje, izvzeto iz stečajne mase
V stečajno maso spada vse premoženje, ki ga ima stečajni dolžnik ob začetku stečajnega postopka. Nepremičnin, ki so last stečajnega dolžnika, ni mogoče izvzeti iz stečajne mase proti plačevanju mesečnega nadomestila.
Ker pri tožniku ni ugotoviti takšnim sprememb v zdravstvenem stanju, ki bi zmanjševale njegovo zmožnost za zagotovitev oz. ohranitev delovnega mesta oz. za poklicno napredovanje (pri tožniku ugotovljena azbestna bolezen je stabilna, potrebno je le spremljanje bolezni), je tožbeni zahtevek za razvrstitev tožnika v III. kategorijo invalidnosti neutemeljen.