Pravna podlaga za valorizacijo je v drugem odstavku 168. člena OZ, ki določa, da se povračilo škode odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, razen če zakon ne določa kaj drugega.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063350
ZOR člen 616, 616/2, 646, 646/2. ZPP člen 212, 254.
gradbena pogodba –plačilo za delo – ugovor zoper zahtevek za plačilo – odgovornost za stvarne napake – pravica do znižanja plačila – pravica do povračila škode – zmanjšanje odgovornosti izvajalca – dokazovanje – postavitev drugega izvedenca
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženi stranki v garderobi, sanitarijah in čajni kuhinji nastala škoda v višini 3.500,00 EUR, po materialnem pravu nima posledice prenehanja obveznosti tožene stranke, da tožeči stranki plača opravljeno delo. Tožena stranka namreč odškodnine – torej svoje terjatve nasproti tožeči stranki procesno ni uveljavljala z ugovorom zaradi pobota svoje terjatve s terjatvijo tožeče stranke proti njej, niti z nasprotno tožbo. V ugovoru zoper sklep o izvršbi si je sicer pridržala pravico vložiti nasprotno tožbo zaradi uveljavljanja odškodnine, kot rečeno pa med postopkom te pravice ni izkoristila, niti ni odškodnine za škodo konkretizirala s pobotnim ugovorom.
zamudna sodba – opozorilna dolžnost sodišča – način pošiljanja vlog
ZPP opozorilne dolžnosti sodišča glede načina pošiljanja vlog ne predvideva. Iz nobene določbe ZPP namreč ne izhaja, da bi moralo sodišče stranko poučiti oziroma jo posebej opozoriti na razlike pri načinu pošiljanja vlog. 318. člen ZPP med pogoji za izdajo zamudne sodbe določa le, da mora biti tožba pravilno vročena v odgovor, določba 277. člena ZPP pa določa obseg oziroma vsebino obveznega pravnega pouka toženi stranki na pozivu za odgovor na tožbo.
odškodnina zaradi imisij - prekomeren hrup - poseg v zdravo življenjsko okolje - - duševne bolečine zaradi okrnitve pravic osebnosti - nepremoženjska škoda - višina odškodnine - objektivni in subjektivni kriteriji
Sodišče prve stopnje je primerno upoštevalo objektivne kriterije, to je dosojene odškodnine sodišč za istovrstne škode, kot tudi subjektivne, individualne značilnosti konkretnega primera. Tako upoštevaje starost tožnikov, način njihovega življenja in delovanja v obravnavanem obdobju, lega njihove hiše ob cesti in njena oddaljenost od ceste cca 30 m pokaže materialnopravni preizkus, da so prisojene odškodnine tožnikom na prvi stopnji odraz primernega denarnega zadoščenja za utrpelo obravnavano nepremoženjsko škodo.
Namen instituta odpusta dolga namreč ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov, pač pa vrnitev takšnih oseb v premoženjske razmere, ki jim omogočajo normalno življenje, vendar šele po tem, ko jih kljub njihovi aktivni angažiranosti ni uspelo poplačati svojih upnikov. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje preizkusno obdobje v izpodbijanem sklepu torej določilo v okviru omejitev preizkusne dobe iz navedenega zakonskega določila.
Ker je bil tožnik na posledice neplačila sodne takse opozorjen in ker tudi ne drži, da bi bil v tem postopku oproščen plačila sodnih taks, je sodišče prve stopnje pravilno in zakonito njegovo pritožbo štelo za umaknjeno
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063358
ZPP člen 214, 214/2, 337, 337/1. OZ člen 633, 633/1, 635, 635/2, 639, 639/1, 639/3.
gradbena pogodba – znižanje plačila zaradi stvarnih napak – grajanje napak – dokazno breme – prekluzija – jamstveni rok
Edini listinski dokaz o pravočasni zavrnitvi računa, ki bi lahko bil relevanten, je dopis toženke z dne 25. 08. 2006, v katerem toženka navaja, da zadržuje plačilo 2. začasne situacije, dokler ne bodo odpravljene napake in pomanjkljivosti na tlaku, tako v sejni sobi (ki se nahaja v 2. nadstropju) kot v skladišču. Ker pa je tožnik zanikal, da bi ta dopis kadarkoli prejel in toženka v zvezi s tem ni predložila potrdila o vročitvi, je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo po pravilu o dokaznem bremenu in odločilo, da tožniku obvestilo ni bilo vročeno.
predlog za obročno plačilo sodne takse - nastanek taksne obveznosti - prepozen predlog
V obravnavanem primeru je bila tožba vložena dne 4. 5. 2011. Tožnik pa je predlog za obročno plačilo sodne takse vložil dne 27. 5. 2011, torej prepozno in zato je odločitev prvostopnega sodišča pravilna. V kolikor bi tožnik želel obročno plačati sodno takso, bi moral to predlagati hkrati z vložitvijo tožbe. Ker tega ob vložitvi tožbe ni predlagal, sodišče prve stopnje za nazaj ne more naložiti obročnega plačila sodne takse, zato je pravilno njegov predlog kot prepozen zavrglo.
Vsebina obligacijskega razmerja so medsebojne pravice in obveznosti tega razmerja. Obligacijsko razmerje brez obveznosti in pravic, ki so njegova sestavina, že pojmovno ne more obstajati. Glede na to, da dolžnik te obveznosti zanika, ne drži njegova trditev, da s svojimi navedbami v ugovoru ni zanikal obligacijskega razmerja.
KZ člen 176, 300, 300/1. KZ-1 člen 165, 297. ZKP člen 370, 370/2, 371, 371/2, 371/2-11, 372, 372/1. URS člen 14, 63.
kaznivo dejanje vzbujanja sovraštva, razdora ali nestrpnosti, ki temelji na kršitvi načela enakosti - narodnost
Sodišče mora KZ razlagati ustavno skladno, to je, da v okviru uveljavljenih metod razlage poišče takšno, katere rezultat je skladen z Ustavo RS. Zato je potrebno pri razlagi določil 1. odstavka 300. člena KZ upoštevati 63. in 14. čl. Ustave RS in sprejete mednarodne akte in pojem „narodnostno“ razlagati tako, da zajema (obsega) tudi skupnosti, ki v sociološkem pomenu še ne dosegajo vseh atributov narodnosti in so opredeljene kot etične skupnosti.
Sklep o dedovanju mora namreč, da je določljiv in zmožen za vpis v zemljiško knjigo, vsebovati poleg razglasitve dedičev in njihovih dednih deležev ter ugotovitve o odstopu dednih deležev, morebitnem dednem sporazumu, vrednosti zapuščine in bremenih, tudi določno opredelitev predmeta zapuščine in odredbo za vpis lastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet zapuščine na dediče.
Upnik je v vseh treh predhodnih izvršilnih zadevah, na katere se sklicuje, zoper dolžnico na podlagi izvršilnih naslovov, dveh pravnomočnih in izvršljivih odločb iz leta 1999 in ene iz leta 2000, povzročil s tem, ko ni plačal predujma za izvršilne stroške, da je prišlo do ustavitve izvršilnih postopkov. To pa ob pravilni razlagi določbe prvega odstavka 366. člena OZ, po kateri se šteje, da zastaranje ni pretrgano, če upnik umakne tožbo ali odstopi od takega dejanja, pomeni, da zastaranje ni bilo pretrgano.
ZIZ člen 38, 141, 141/5, 141/6,141/7. ZOdvT člen 41. Odvetniška tarifa tar. št. 27, 27/7c, 39, 39/5, 40.
pridobitev podatka z vpogledom v javne evidence – odvetniška tarifa
Pridobitev podatka z vpogledom v javne evidence ni enačiti z opravilom, ki ga obsega 5. točka tarifne številke 39 OT. Ta namreč določa nagrado za storitev pribave izpiska iz zemljiške knjige ali sodnega registra oziroma drugih izpisov in podatkov. Za pridobitev teh je potrebno zaprosilo pristojnemu organu, ki vodi evidence in ta organ izda (uradni) izpisek oziroma podatek iz teh evidenc.
Postopka imata skupno predhodno vprašanje, nista pa zato med seboj v razmerju prejudicialnosti. Kljub temu bi bila odločitev prvostopnega sodišča o prekinitvi postopka vsaj smiselna, če bi se to vprašanje res obravnavalo kot predhodno vprašanje v okviru teh postopkov, saj razlogi pravne varnosti in enakopravnega obravnavanja strank terjajo, da se vprašanje obstoja lastninske pravice tožeče stranke v obeh postopkih reši na enak način.
Vprašanje obstoja lastninske pravice tožeče stranke na nepremičnini je bistveno tudi za presojo pravnega interesa tožeče stranke za to ugotovitveno tožbo, ki ga tožene stranke tožeči stranki že ves čas postopka argumentirano odrekajo. Gre za procesno predpostavko, obstoj katere je smiselno in smotrno ugotoviti, preden se sodišče spusti v vsebinsko obravnavanje stvari.
zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve – ovira za vknjižbo lastninske pravice
Glede na določilo prvega odstavka 99. člena ZZK-1 je zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve ovira za dovolitev vknjižbe pravic (ki bi začele učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje ta zaznamba) na podlagi listin iz 1. oziroma 2. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1 (zasebne listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo in listine v obliki notarskega zapisa, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo). Ni pa vpisana zaznamba ovira za vknjižbo lastninske pravice na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju (6. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1). Glede na to pa tudi soglasje nasprotne udeleženke kot imetnice pravice prepovedi odtujitve in obremenitve ni potrebno.
Tožnik mora v tožbenem zahtevku dovolj natančno označiti emisije za katere zahteva prepoved. Zadostna konkretizacija je odvisna od konkretnega primera, vsekakor pa mora biti zahtevek, ki se povzame v izrek sodbe, tako konkretiziran, da toženec točno ve, kaj mu je prepovedano in kdaj ga v morebitnem izvršilnem postopku lahko zadane sankcija, če se ne bo držal obveznosti, ki mu jih nalaga sodba.
zavarovanje dokazov – izkaz nevarnosti za izvedbo dokazov
Zgolj bojazen, da bo toženec svoj dolg do družbe S. d.d. poravnal, zaradi česar bi bila izvedba dokazov kasneje onemogočena oziroma otežena, ne izkazuje obstoja nevarnosti, da dokazovanja z listinami (na katerih temelji zahtevek), kasneje ne bo mogoče izvesti.
ZEN člen 81, 81/9. OZ člen 8, 478, 494. ZOR člen 514. ZPP člen 286.b.
znižanje kupnine – pravna napaka prodane stvari – črna gradnja
Sodna praksa je že zavzela stališče, da gradnja brez lokacijskega in gradbenega dovoljenja, lahko predstavlja omejitev javnopravne narave, ki je opredeljena kot pravna napaka v 514. členu ZOR (sedaj 494. člen OZ)
.
Vendar je treba v vsakem konkretnem primeru presoditi, ali okoliščine primera utemeljujejo sklep, da je javnopravna omejitev predstavljala pravno napako. Sodna praksa je namreč zavzela tudi stališče, da pomanjkanje uporabnega dovoljenja v določenih okoliščinah predstavlja pravno napako iz 514. člena ZOR samo, če uporabnega dovoljenja sploh ne bi bilo mogoče pridobiti.
oprostitev plačila sodnih taks - podredno postavljen predlog za odlog plačila sodnih taks
Ob smiselni uporabi tretjega odstavka 182. člena ZPP, katerega uporabo narekuje določba tretjega odstavka 1. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) mora sodišče, če je podanih več zahtevkov, ki so v medsebojni zvezi, odločiti o naslednjem zahtevku, če spozna, da tisti zahtevek, ki ga uveljavlja pred njim, ni utemeljen. O podredno postavljenem predlogu za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse bo sodišče prve stopnje moralo odločati, glede na to, da je zavrnilo primarno postavljen predlog za oprostitev plačila sodne takse, tako da bo izdalo dodaten sklep (smiselna uporaba 325. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).
pravnomočnost prijave terjatve v stečajnem postopku
V postopku prisilne poravnave oziroma v stečajnem postopku mora upnik prijaviti svojo terjatev do insolventnega dolžnika v rokih, določenih v 1. in 2. odstavku 59. člena ZFPPIPP. 5. odstavek 296. člena ZFPPIPP določa, da v primeru, če upnik zamudi rok za prijavo terjatve, njegova terjatev do stečajnega dolžnika preneha in sodišče prepozno prijavo terjatve zavrže.