CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE – OKOLJSKO PRAVO
VSM0021225
URS člen 72. OZ člen 133, 133/3, 352. ZPP člen 9, 11, 154, 154/1, 155, 165, 165/1, 196, 338, 338/1, 339, 339/2, 350, 350/2, 353.
splošno koristna dejavnost – škoda, ki presega običajne meje – hrup – temelj odškodninskega zahtevka – zastaranje odškodninskega zahtevka – nepremoženjska škoda – bodoča škoda – duševne bolečine – pravična denarna odškodnina – pravica do zdravega življenjskega okolja
V primeru, če nastane škoda pri opravljanju splošno koristne dejavnosti, za katero je izdal dovoljenje pristojni organ, lahko prizadeta oseba (oškodovanec) zahteva povrnitev škode, ki presega običajne meje.
Če je bil postopek začet pred 1. januarjem 2010 in je bila podana pristojnost okrožnega sodišča, je to sodišče tudi naprej ostalo pristojno, ne glede na kasnejšo spremembo.
V tej zadevi je bistven odgovor na vprašanje, ali je prišlo do padca prometnega znaka na tožnico zaradi nepravilne težitve le-tega, za katero je odgovorna tožena stranka oziroma njen zavarovanec, ali pa je prišlo do padca prometnega znaka zaradi takrat nepravilne obtežitve izključno v posledici ravnanja nekoga tretjega (vandalov), kar pa zavarovanec tožene stranke ni mogel predvideti oziroma preprečiti. Pritožbeno sodišče se v tej zvezi strinja s tem, da odstranjevanje vreč, s katerimi je bil prometni znak v osnovi obtežen, za zavarovanca tožene stranke ni predstavljal nepredviden in nepreprečljiv dogodek.
Na ničnost posla odkazuje goljufiv namen toženke, izkazan tudi s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani I K 466/2001, s katero je bila slednja obsojena za kaznivo dejanje goljufije po 1. in 2. odst. 217. čl. KZ. Tako nemoralno ravnanje toženke pri sklepanju pogodbe nasprotuje temeljnemu načelu obligacijskega prava, načelu vestnosti in poštenja iz 12. čl. ZOR, zato je takšna pogodba nična, saj nasprotuje družbeni morali, to pa je ničnostni razlog iz 103. čl. ZOR.
Iz listinskih dokazov sicer izhaja dejstvo nastanka prometne nezgode, vendar je skladno s 7. in 212. členom ZPP na tožniku dokazno breme, da dokaže, da je do prometne nezgode prišlo na zatrjevani način.
postopek osebnega stečaja – prijava in preizkus terjatev – ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev – sklep o preizkusu terjatev – prijava zavarovane terjatve in ločitvene pravice – ločitvene pravice, pridobljene v postopku izvršbe – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja
Ker za postopek osebnega stečaja ne velja, da ločitvena pravica v primeru, če upnik zamudi rok za prijavo le-te, preneha, bo upnikova naknadno prijavljena ločitvena pravica lahko predmet preizkusa v nadaljnjem postopku.
Pritožbene navedbe o tem, da so zaslišane priče v prvotnem postopku izpovedovale predvsem o uživalnem stanju in ne o dobri veri tožnikov, niso relevantne, saj bi dobro vero moral izpodbiti toženec, ki pa mu ta poskus v dosedanjem postopku ni uspel in k drugačnim ugotovitvam kot že omenjeno ne bi prispevala niti izpoved J. H. (nov dokaz). Njena izpoved namreč v luči celotnega postopka ne bi pomenila, da je tožnik vedel, da podarjeno zemljišče, ki ga že vse od daritve uživa, po katastrskih načrtih ni njegovo.
neupravičena uporaba skupnega dela stavbe v solastnini – aktivna legitimacija – solidarnost upnikov – dogovor upnikov o solidarnosti na podlagi tožbe
S postavljenim tožbenim zahtevkom na plačilo uporabnine zaradi neupravičene uporabe skupnega dela stavbe so si tožeče stranke (solastnice stavbe) izbrale način poplačila svoje terjatve. Zadovoljile so se s tem, da vsaka od njih lahko prejme od tožene stranke celotni znesek, druge pa torej ničesar, nato pa šele med seboj napravijo obračun in si plačani znesek dogovorno razdelijo. V bistvu gre za s tožbo dogovorjeno solidarnost upnikov – v skladu z določbo 425. člena ZOR.
regulacijska začasna odredba – motenje posesti – vzpostavitev prejšnjega stanja že v roku 24 ur
Pritožbeno sodišče sprejema razloge sodišča prve stopnje za zaključek, da tožniku ne nastaja nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda, niti mu ne grozi takšno nasilje, da bi bila potrebna izdaja ureditvene začasne odredbe z vzpostavitvijo prejšnjega stanja že v roku 24 ur. Upoštevati je potrebno tudi, da gre za pravdo zaradi motenja posesti, v teh pravdah pa mora sodišče že po zakonu paziti na to, da je treba zadevo po naravi vsakega posameznega primera hitro rešiti.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – konkretiazcija pogojev za izdajo začasne odredbe - novote
Za sklep o obstoju nevarnosti, da bo terjatev zaradi konkretnega subjektivnega ravnanja tožene stranke onemogočena oziroma precej otežena, tožnikove pavšalne navedbe o slabi finančni situaciji prvega toženca, ki da ima edini premoženje, ne zadoščajo. Nekonkretizirana in nesklepčna je v tej zvezi tudi sicer nedopustna neopravičena pritožbena novota o teku kazenskega postopka proti prvemu tožencu.
K višjim dohodkom s strani A. F. pripomogla prav M. F., ki je v celoti prevzela skrb za gospodinjstvo in skupnega otroka. Zato je pravilen materialnopravni zaključek prvega sodišča, da A. F. iz naslova višjega dohodka ne pripada v konkretnem primeru višji delež na skupnem premoženju.
Delodajalcu, ki zaradi poškodbe zaposlenega plača nekoga, da opravi delo, ki bi ga sicer opravil zaposleni, naše pravo ne priznava pravice uveljavljati odškodninske zahtevke proti odgovorni osebi oziroma njegovi zavarovalnici.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – UPRAVNI POSTOPEK – UPRAVNI SPOR – DAVKI
VSL0064123
ZPP člen 1. ZDavP-2 člen 12. ZUP člen 50, 153.
sodna pristojnost - upravna pristojnost – upravna odločba – izplačilo odškodnine za škodo zaradi naravnih nesreč - vračilo neutemeljeno izplačane odškodnine – pravno nasledstvo zavezanca
Tožeča stranka je oseba javnega prava, ki je v okviru izvrševanja javne funkcije izdala upravno odločbo, po kateri je pravni prednik tožene stranke dolžan vrniti neutemeljeno izplačano državno pomoč. Tožena stranka je fizična oseba, ki v razmerju do tožeče stranke nastopa kot podrejena stranka. Jasno je, da spor o obstoju terjatve tožeče stranke do tožene stranke kot pravnega naslednika zavezanca ne predstavlja spora iz civilnopravnega razmerja, zato ni podana sodna pristojnost.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - deljena krivda - nepremoženjska škoda
Tožena stranka krivdno odgovarja za škodo, ki jo je utrpel tožnik pri popravljanju oziroma odpravljanju okvare na zavornem sistemu vozila, ker tožniku ni zagotovila brezhibnega vozila, torej vozila, pri katerem ne bi prišlo do obrabe zavornih ploščic.
zunajzakonska skupnost – skupno premoženje – posebno premoženje – delež na skupnem premoženju
Da premičnine in nepremičnine sodijo v skupno premoženje pravdnih strank, izhaja iz ugotovitve, da so bile nabavljene tekom trajanja zunajzakonske skupnosti ter posledica skupnega prispevka partnerjev: tožničinega predvsem v skrbi za otroke in gospodinjstvo, toženčevega pa v večjem finančnem prispevku. Dejstvo, da je toženec v nakup parcel in pohištva vložil znatno več denarja kot tožnica oziroma da je kupljene nepremičnine plačal iz svojih prihrankov kot posebnega premoženja, ne pomeni, da te nepremičnine in premičnine predstavljajo njegovo posebno premoženje.
skupno premoženje – poslovni delež – darilo – posebno premoženje – deleži na skupnem premoženju – določitev deležev na skupnem premoženju
Pri ugotavljanju skupnega premoženja zakoncev se pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev načeloma šteje kot prispevek, dan obema zakoncema po enakih deležih. To velja, vse dokler zainteresirani ne dokaže, da je bilo darilo v času daritve namenjeno le obdarjencu in nikomur drugemu.
Vložki posebnega premoženja v skupno premoženje vplivajo na velikost deležev zakoncev na skupnem premoženju in ne ohranijo položaja posebnega premoženja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069968
SPZ člen 92. ZPP člen 286a.
družbena lastnina - prenos pravice uporabe – pridobitev lastninske pravice – prekluzija
Pri originarnem načinu pridobitve lastninske pravice vpis v zemljiško knjigo ni konstitutiven, temveč zgolj deklaratoren. Poleg tega pa v obravnavani dejanski in pravni situaciji ni odločilno, kdo je bil zemljiškoknjižni imetnik pravice uporabe, temveč kdo je bil njen dejanski imetnik, pri čemer je potrebno upoštevati, da v času družbene lastnine vpis pravice uporabe v zemljiško knjigo ni imel konstitutivnega pomena.