Tudi po oceni pritožbenega sodišča je tožnik izkazal svojo terjatev za verjetno (zemljiškoknjižni podatki o lastništvu) ter uporabo sile (vložena kazenska ovadba).
Gre za regulacijsko začasno odredbo, katerih vsebina je lahko enaka vsebini tožbenega zahtevka, kadar zavarovanje terjatve iz spornega razmerja drugače ni možno.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - deljena krivda - nepremoženjska škoda
Tožena stranka krivdno odgovarja za škodo, ki jo je utrpel tožnik pri popravljanju oziroma odpravljanju okvare na zavornem sistemu vozila, ker tožniku ni zagotovila brezhibnega vozila, torej vozila, pri katerem ne bi prišlo do obrabe zavornih ploščic.
K višjim dohodkom s strani A. F. pripomogla prav M. F., ki je v celoti prevzela skrb za gospodinjstvo in skupnega otroka. Zato je pravilen materialnopravni zaključek prvega sodišča, da A. F. iz naslova višjega dohodka ne pripada v konkretnem primeru višji delež na skupnem premoženju.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – konkretiazcija pogojev za izdajo začasne odredbe - novote
Za sklep o obstoju nevarnosti, da bo terjatev zaradi konkretnega subjektivnega ravnanja tožene stranke onemogočena oziroma precej otežena, tožnikove pavšalne navedbe o slabi finančni situaciji prvega toženca, ki da ima edini premoženje, ne zadoščajo. Nekonkretizirana in nesklepčna je v tej zvezi tudi sicer nedopustna neopravičena pritožbena novota o teku kazenskega postopka proti prvemu tožencu.
duševno zdravje – pridržanje – zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru – prisilna hospitalizacija
Udeleženec je nekritičen do svojega stanja ter odklanja zdravljenje, kar pa predstavlja nevarnost predvsem za njegovo življenje in zdravje, te nevarnosti pa brez stalnega nadzora in stalnega vodenja ne bi bilo mogoče odpraviti. Tako izvedenec kot lečeči zdravnik sta tudi potrdila, da druge oblike pomoči v danem primeru niso mogoče, ker je zdravljenje na varovanem oddelku bolnice resnično potrebno. Nasprotna pritožbena izvajanja tudi ob tehtanju ustavno varovanih osebnostnih pravic udeleženca, kot so pravica do osebne svobode, pravica do varstva duševne integritete in pravica do prostovoljnega zdravljenja, zato niso utemeljena.
zunajzakonska skupnost – skupno premoženje – posebno premoženje – delež na skupnem premoženju
Da premičnine in nepremičnine sodijo v skupno premoženje pravdnih strank, izhaja iz ugotovitve, da so bile nabavljene tekom trajanja zunajzakonske skupnosti ter posledica skupnega prispevka partnerjev: tožničinega predvsem v skrbi za otroke in gospodinjstvo, toženčevega pa v večjem finančnem prispevku. Dejstvo, da je toženec v nakup parcel in pohištva vložil znatno več denarja kot tožnica oziroma da je kupljene nepremičnine plačal iz svojih prihrankov kot posebnega premoženja, ne pomeni, da te nepremičnine in premičnine predstavljajo njegovo posebno premoženje.
odškodninska odgovornost pravne osebe – ravnanje organov pravne osebe – društvo
Toženec je deloval v funkciji organa društva. Pravna oseba svojo voljo oblikuje v organih, katerih člani so fizične osebe. Ravnanje njenih organov se tako šteje za ravnanje same pravne osebe, ne pa fizičnih oseb, ki so člani organa. Za škodo, ki jo povzročijo fizične osebe kot člani njenih organov, zato odgovarja sama pravna oseba. Glede na to, da je bila v obravnavani zadevi ara v višini 2.000,00 EUR izročena na podlagi (sicer nezakonite) odločitve organa tožeče stranke in ne samovoljnega ravnanja toženca, je jasno, da toženec za nastalo škodo ne more biti odgovoren.
Pravilo compensatio lucri cum damno v povezavi s pravilom o popolni odškodnini terja, da se od tržne vrednosti izropanja državnega granita v razsutem stanju odštejejo stroški predelave.
ustna oporoka – izredne razmere – nemožnost napraviti pisno oporoko – dokazna ocena – razpravno načelo – zavedanje osebe, da je priča - zahteva za povrnitev stroškov - odprava očitne pisne pomote – prepoved reformatio in peius
Zapustnik se je nahajal v takšni življenjski situaciji, da bi bilo od njega nemoralno zahtevati, da naj poskrbi za pisno obliko oporoke, četudi je bil fizično to sposoben storiti. Ob pojavu simptomov kapi, ki terjajo hospitalizacijo, je namreč primarna skrb za zdravje. Glede na to, da se mu je zdravstveno stanje nato hitro in nepričakovano poslabšalo, je utemeljen zaključek, da je šlo za izredne razmere, v katerih je poslednja volja lahko veljavno izražena tudi ustno.
Zahteva za povrnitev stroškov postopka ne predstavlja dela tožbenega petita; takšno zahtevo predstavlja že njihova določna priglasitev v postopku.
regulacijska začasna odredba – motenje posesti – vzpostavitev prejšnjega stanja že v roku 24 ur
Pritožbeno sodišče sprejema razloge sodišča prve stopnje za zaključek, da tožniku ne nastaja nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda, niti mu ne grozi takšno nasilje, da bi bila potrebna izdaja ureditvene začasne odredbe z vzpostavitvijo prejšnjega stanja že v roku 24 ur. Upoštevati je potrebno tudi, da gre za pravdo zaradi motenja posesti, v teh pravdah pa mora sodišče že po zakonu paziti na to, da je treba zadevo po naravi vsakega posameznega primera hitro rešiti.
Delodajalcu, ki zaradi poškodbe zaposlenega plača nekoga, da opravi delo, ki bi ga sicer opravil zaposleni, naše pravo ne priznava pravice uveljavljati odškodninske zahtevke proti odgovorni osebi oziroma njegovi zavarovalnici.
Stranke so odgovorne, da v zadevi priskrbijo ustrezno trditveno podlago. Zato je sodišče v primeru, če nobena od strank določenega dejstva ne zatrjuje, načeloma dolžno šteti, da to dejstvo ne obstaja.
Neuveljavljanje pravice zahtevati vračunavanje daril sodedičem v prvem zapuščinskem postopku, ne pomeni odpovedi te pravice za kasnejši zapuščinski postopek glede denacionalizacijskega premoženja.
ZIZ člen 23, 23/2, 61, 61/2. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka (2011) člen 4, 4/2.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - pojem verodostojne listine - ustreznost verodostojne listine - obrazložen ugovor - pravno relevantna dejstva
Dolžnika kot pravno relevantno dejstvo smiselno uveljavljata subsidiarno poroštvo.
Obvezen podatek o verodostojni listini je tudi njena oznaka na način, da bo dolžniku čimbolj nedvoumno jasno, za katero verodostojno listino gre. Kot verodostojno listino, ki jo je označil s kataloško številko 4, je upnik označil vsebino, ki verodostojne listine ne predstavlja.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3. ZDavP-2 člen 145, 145/1, 145/1-9, 157, 208. ZPP člen 337.
seznam izvršilnih naslovov – izvršba na nepremičnine – davčna izvršba – sodna izvršba
Z začetkom uporabe ZDavP-2 01. 01. 2007 je seznam izvršilnih naslovov izvršilni naslov, na podlagi katerega se lahko dovolita davčna in sodna izvršba. Seznam ne more nalagati dolžniku večjega bremena, kot ga nalagajo posamezni izvršilni naslovi skupaj oziroma kot znaša vsota zapadlih davkov in prispevkov. Izvršilni naslov torej obsega le seštevek posameznih terjatev iz različnih obdobij in različnih izvršilnih naslovov, ne more pa obsegati ničesar, kar ni določeno že v njegovih sestavnih delih.
Pogoj za vložitev predloga za izvršbo na nepremičnino, ki se obravnava v sodnem izvršilnem postopku, ni konec davčne izvršbe. Predmetni izvršilni postopek vsebinsko pomeni nadaljevanje postopka davčne izvršbe, saj je neuspešnost slednjega pogoj za izvršbo na nepremičnine, ki se vodi v sodnem postopku. Dolžnik bi moral morebitna plačila uveljavljati že v postopku davčne izvršbe.
S pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova, kar velja tako v postopku davčne kot tudi sodne izvršbe.
Prodajalčeva izpolnitev ima namreč značilnost izpolnitve s pravno napako, če ne zagotovi, da so v trenutku, ko kupec vloži zemljiškoknjižni predlog za vpis (vknjižbo) lastninske pravice v njegovo korist, izpolnjeni pogoji za dovolitev vknjižbe te pravice v korist kupca.
Ravnanje prvostopenjskega sodišča je toženo stranko nedvomno zavedlo, v posledici česar plačilnega naloga, ki ga je prejela dne 02. 02. 2011, ni upoštevala. Razlog za opustitev plačila sodne takse za pritožbo torej ni bil v sferi tožene stranke, temveč v ravnanju sodišča. Zato stranka ne more trpeti škodljivih posledic takšnega ravnanja. In četudi je plačilni nalog prejela šele po prejetem telefonskem klicu sodišča, in bila v njem opozorjena na pravne posledice opustitve plačila sodne takse, ji še ni mogoče očitati, da bi morala vedeti, da je bil telefonski klic sodišča opravljen pomotoma.