nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - deljena krivda - nepremoženjska škoda
Tožena stranka krivdno odgovarja za škodo, ki jo je utrpel tožnik pri popravljanju oziroma odpravljanju okvare na zavornem sistemu vozila, ker tožniku ni zagotovila brezhibnega vozila, torej vozila, pri katerem ne bi prišlo do obrabe zavornih ploščic.
Če je bil postopek začet pred 1. januarjem 2010 in je bila podana pristojnost okrožnega sodišča, je to sodišče tudi naprej ostalo pristojno, ne glede na kasnejšo spremembo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL0057831
OZ člen 299.
odškodnina zaradi razlastitve – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Ker se je predlagateljica z višino svoje obveznosti, torej višino odškodnine, katera med strankama ni sporna in tudi ni predmet pritožbenega postopka, seznanila že z dnem izdaje sklepa sodišča prve stopnje, je pritožbeno sodišče sklenilo, da nasprotnemu udeležencu pripadajo zakonske zamudne obresti od preteka paricijskega roka dalje od izdaje odločbe sodišča prve stopnje in ne morebiti od izdaje odločbe sodišča druge stopnje.
Ravnanje prvostopenjskega sodišča je toženo stranko nedvomno zavedlo, v posledici česar plačilnega naloga, ki ga je prejela dne 02. 02. 2011, ni upoštevala. Razlog za opustitev plačila sodne takse za pritožbo torej ni bil v sferi tožene stranke, temveč v ravnanju sodišča. Zato stranka ne more trpeti škodljivih posledic takšnega ravnanja. In četudi je plačilni nalog prejela šele po prejetem telefonskem klicu sodišča, in bila v njem opozorjena na pravne posledice opustitve plačila sodne takse, ji še ni mogoče očitati, da bi morala vedeti, da je bil telefonski klic sodišča opravljen pomotoma.
skupno premoženje – poslovni delež – darilo – posebno premoženje – deleži na skupnem premoženju – določitev deležev na skupnem premoženju
Pri ugotavljanju skupnega premoženja zakoncev se pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev načeloma šteje kot prispevek, dan obema zakoncema po enakih deležih. To velja, vse dokler zainteresirani ne dokaže, da je bilo darilo v času daritve namenjeno le obdarjencu in nikomur drugemu.
Vložki posebnega premoženja v skupno premoženje vplivajo na velikost deležev zakoncev na skupnem premoženju in ne ohranijo položaja posebnega premoženja.
kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – kršitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva – odškodninska odgovornost države – pravna podlaga zahtevka – razpravno načelo – višina odškodnine
Pri pravici do sojenja v razumnem roku in pravici do učinkovitega pravnega sredstva gre res za dve ločeni pravici, vendar je prav odsotnost učinkovitega pravnega sredstva med drugimi razlogi povzročila nerazumno dolgotrajnost postopka, kar posledično vpliva na obseg nastale škode in odškodnino zanjo. Zahteva po prisoji posebne odškodnine zaradi kršitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva bi zato v tem primeru pomenila nedopustno kopičenje odškodninskih terjatev, kar bi nasprotovalo namenu odškodnine.
V tej zadevi je bistven odgovor na vprašanje, ali je prišlo do padca prometnega znaka na tožnico zaradi nepravilne težitve le-tega, za katero je odgovorna tožena stranka oziroma njen zavarovanec, ali pa je prišlo do padca prometnega znaka zaradi takrat nepravilne obtežitve izključno v posledici ravnanja nekoga tretjega (vandalov), kar pa zavarovanec tožene stranke ni mogel predvideti oziroma preprečiti. Pritožbeno sodišče se v tej zvezi strinja s tem, da odstranjevanje vreč, s katerimi je bil prometni znak v osnovi obtežen, za zavarovanca tožene stranke ni predstavljal nepredviden in nepreprečljiv dogodek.
ustna oporoka – izredne razmere – nemožnost napraviti pisno oporoko – dokazna ocena – razpravno načelo – zavedanje osebe, da je priča - zahteva za povrnitev stroškov - odprava očitne pisne pomote – prepoved reformatio in peius
Zapustnik se je nahajal v takšni življenjski situaciji, da bi bilo od njega nemoralno zahtevati, da naj poskrbi za pisno obliko oporoke, četudi je bil fizično to sposoben storiti. Ob pojavu simptomov kapi, ki terjajo hospitalizacijo, je namreč primarna skrb za zdravje. Glede na to, da se mu je zdravstveno stanje nato hitro in nepričakovano poslabšalo, je utemeljen zaključek, da je šlo za izredne razmere, v katerih je poslednja volja lahko veljavno izražena tudi ustno.
Zahteva za povrnitev stroškov postopka ne predstavlja dela tožbenega petita; takšno zahtevo predstavlja že njihova določna priglasitev v postopku.
ZIZ člen 23, 23/2, 61, 61/2. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka (2011) člen 4, 4/2.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - pojem verodostojne listine - ustreznost verodostojne listine - obrazložen ugovor - pravno relevantna dejstva
Dolžnika kot pravno relevantno dejstvo smiselno uveljavljata subsidiarno poroštvo.
Obvezen podatek o verodostojni listini je tudi njena oznaka na način, da bo dolžniku čimbolj nedvoumno jasno, za katero verodostojno listino gre. Kot verodostojno listino, ki jo je označil s kataloško številko 4, je upnik označil vsebino, ki verodostojne listine ne predstavlja.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3. ZDavP-2 člen 145, 145/1, 145/1-9, 157, 208. ZPP člen 337.
seznam izvršilnih naslovov – izvršba na nepremičnine – davčna izvršba – sodna izvršba
Z začetkom uporabe ZDavP-2 01. 01. 2007 je seznam izvršilnih naslovov izvršilni naslov, na podlagi katerega se lahko dovolita davčna in sodna izvršba. Seznam ne more nalagati dolžniku večjega bremena, kot ga nalagajo posamezni izvršilni naslovi skupaj oziroma kot znaša vsota zapadlih davkov in prispevkov. Izvršilni naslov torej obsega le seštevek posameznih terjatev iz različnih obdobij in različnih izvršilnih naslovov, ne more pa obsegati ničesar, kar ni določeno že v njegovih sestavnih delih.
Pogoj za vložitev predloga za izvršbo na nepremičnino, ki se obravnava v sodnem izvršilnem postopku, ni konec davčne izvršbe. Predmetni izvršilni postopek vsebinsko pomeni nadaljevanje postopka davčne izvršbe, saj je neuspešnost slednjega pogoj za izvršbo na nepremičnine, ki se vodi v sodnem postopku. Dolžnik bi moral morebitna plačila uveljavljati že v postopku davčne izvršbe.
S pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova, kar velja tako v postopku davčne kot tudi sodne izvršbe.
motenje posesti – izrek sklepa – vsebina izreka sklepa v sporu zaradi motenja posesti – opis motenja posesti
Dejstva, ki jih ugotavlja sodišče glede motenja posesti pod točko 1. izreka sklepa (ugotovitev kdaj in kako je prišlo do motenja posesti, s katerim motilnim ravnanjem), ne spadajo v izrek sklepa, pač pa v razloge (še posebej, ker gre za nedopustno ugotavljanje dejstev, ne pa pravice ali pravnega razmerja).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0061617
ZVPSBNO člen 15, 15/1. ZS člen 72.
spor majhne vrednosti – pravočasna vložitev nadzorstvene pritožbe kot predpostavka za zadoščenje po ZVPSBNO – urgenca – pravnomočnost sklepa
Ker do odločitve pritožbenega sodišča dne 09. 06. 2009 pravnomočnost sklepa ni nastopila, je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni vložil nobenega pospešitvenega sredstva po določilih ZVPSBNO, materialnopravno zmoten. Glede na to, da je ugotovilo, da je tožnik 19. 02. 2005 v kazenskem postopku vložil urgenco, je materialnopravno zmoten tudi zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni vložil pospešitvenega sredstva v skladu s prej veljavnimi predpisi.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – konkretiazcija pogojev za izdajo začasne odredbe - novote
Za sklep o obstoju nevarnosti, da bo terjatev zaradi konkretnega subjektivnega ravnanja tožene stranke onemogočena oziroma precej otežena, tožnikove pavšalne navedbe o slabi finančni situaciji prvega toženca, ki da ima edini premoženje, ne zadoščajo. Nekonkretizirana in nesklepčna je v tej zvezi tudi sicer nedopustna neopravičena pritožbena novota o teku kazenskega postopka proti prvemu tožencu.
Delodajalcu, ki zaradi poškodbe zaposlenega plača nekoga, da opravi delo, ki bi ga sicer opravil zaposleni, naše pravo ne priznava pravice uveljavljati odškodninske zahtevke proti odgovorni osebi oziroma njegovi zavarovalnici.
Tudi po oceni pritožbenega sodišča je tožnik izkazal svojo terjatev za verjetno (zemljiškoknjižni podatki o lastništvu) ter uporabo sile (vložena kazenska ovadba).
Gre za regulacijsko začasno odredbo, katerih vsebina je lahko enaka vsebini tožbenega zahtevka, kadar zavarovanje terjatve iz spornega razmerja drugače ni možno.
ZPP člen 2, 2/1, 335, 335-4, 336. ZSReg člen 41, 41/1, 41/3.
tožba na ničnost vpisa v sodni register – subjektivni rok – nepopolna pritožba – podpis pritožnika
Sodišče prve stopnje je 30 – dnevni subjektivni rok napačno štelo od dneva, ko naj bi tožniki izvedeli za odločitev višjega sodišča o pritožbi zoper vpis in ne od dneva, ko naj bi izvedeli za razloge ničnosti vpisa, vendar je njegova odločitev o zavrženju tožbe kljub temu pravilna, saj tožniki niti v tožbi niti v pritožbi niso navedli, da za razloge ničnosti, ki so jih navedli v tožbi, niso vedeli že pred prejemom sklepa Višjega sodišča IV Cpg 783/2009 z dne 27. 01. 2010 oziroma da so zanje izvedeli šele po prejemu tega sklepa.
Tožeča stranka je sklenjeno pogodbo štela za darilno pogodbo in je sodišče prve stopnje pravno zmotno opredelilo navedeno pogodbo za preužitkarsko, s čimer je preseglo trditveno podlago stranke.
sporazumna razveza zakonske zveze – pogoji za sporazumno razvezo zakonske zveze – sporazum o preživljanju otrok
Pritožbeno sodišče glede na podatke spisa (doslej izkazane potrebe otrok) ugotavlja, da z dogovorjeno preživnino res ni primerno poskrbljeno za preživljanje otrok, zato sporazum o preživljanju ni v največjo korist otrok predlagateljev (glede na doslej znane materialne in pridobitne zmožnosti staršev s sporazumom o preživnini breme preživljanja tudi ni bilo ustrezno porazdeljeno med njima). Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da niso bili izpolnjeni pogoji za sporazumno razvezo.