stroški postopka – odvetniška tarifa – nagrada za narok – vrednost spornega predmeta
Nagrada za narok po tarifni številki 3201 ZOdvT vključuje nagrado za vse naroke skupaj in ne za vsakega posebej.
V primeru, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek in iz tožbe tudi ne izhaja, da je tožeča stranka namesto izpolnitve zahtevka pripravljena sprejeti določen denarni znesek, se vrednost spornega predmeta ugotovi na podlagi vrednosti spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi.
ZDR člen 7, 132, 132/1. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma člen 62, 63, 63/2.
solidarnostna pomoč - daljša bolezen - odpravnina ob upokojitvi
Pravica do solidarnostne pomoči je določena s Kolektivno pogodbo dejavnosti gostinstva in turizma, tako da je splošni akti delodajalca ne morejo ožiti. Skladno s kolektivno pogodbo je predlog reprezentativnega sindikata pogoj za pridobitev pravice do solidarnostne pomoči le takrat, ko gre za "druge izjemne primere", ne pa za primere, ki so izrecno našteti v kolektivni pogodbi. Ker je tudi tožnikov primer vnaprej predviden (daljša bolezen), je njegov zahtevek za plačilo solidarnostne pomoči utemeljen za vsako leto, v katerem je bil v bolniškem staležu, četudi tovrstnega predloga reprezentativnega sindikata ni bilo.
Strošek kazenskega postopka so tudi stroški za zdravljenje obdolženca, dokler je v priporu. Ta strošek se v postopku zaradi kaznivih dejanj, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, izplača naprej iz sredstev organa, ki vodi kazenski postopek, pozneje pa se izterja od tistih, ki so ga dolžni poravnati. Izterjava stroška zdravstvenih storitev od tožnika ni utemeljena (vsaj ne v celoti), ker je obvezno zdravstveno zavarovan in tožena stranka ni navedla nobenega izključitvenega razloga za pravice iz obveznega ali prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja.
Dolžnost vseh družb in podjetnikov pri vodenju poslovnih knjig v skladu z zakonom in Slovenskimi računovodskimi standardi je opredeljena tudi v 54. členu ZGD-1. Ker gre v konkretnem primeru za sporni račun, ki ga je 01. 04. 2009 izstavila sama tožena stranka, ki je prav tako zavezana k spoštovanju kogentnih predpisov in Slovenskih računovodskih standardov pri izstavljanju tovrstnih knjigovodskih listin, bi verodostojnost tako izstavljene knjigovodske listine lahko izpodbila samo z argumentiranimi in dokazno podprtimi ugovori.
Tožeča stranka se lahko na določbo drugega odstavka 145. člena SZ sklicuje, če je pred uveljavitvijo SZ sklenila pogodbo o upravljanju s hišnim svetom ali stanovanjsko skupnostjo.
V zvezi z višino verzijskega zahtevka je potrebno upoštevati, da se ob izostanku dogovora lastnikov o ključu delitve skupnih (obratovalnih) stroškov, ki ga tožeča stranka ni uspela izkazati, slednji delijo skladno z določbo 12. člena SZ.
Razdeljevanje stroškov in izterjava prispevkov sta sicer določeni v Pogodbi o upravljanju, v kolikor pa ta ni sklenjena (kot je to v zadevnem primeru), upravnik ne more sam določiti poljubno velikosti deležev (ključa delitve) etažnih lastnikov kot podlago za izračun stroškov.
stroški izvedenca – zahteva za izločitev izvedenca
Sodni izvedenec je upravičen za opravljene storitve do nagrade, odmerjene v skladu z 249. členom ZPP ter Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, zahtevana izločitev pa ne predstavlja razloga za zavrnitev zahtevka za plačilo opravljenega dela. Trditve, s katerimi tožeča stranka utemeljuje zahtevo za izločitev, torej ne predstavljajo upoštevnega pritožbenega razloga zoper sklep o odmeri nagrade in stroškov.
ZPIZ-1 člen 275, 275/3. OZ člen 190, 190/1, 190/3, 193.
vrnitev preplačila - nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu
Odločba o vrnitvi preplačila, ki ga je tožnik prejel na račun preveč izplačanega zneska nadomestila za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, je zakonita, saj ima tožena stranka dolžnost, da od osebe, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, ta znesek izterja oz. ga pobota s pokojninskimi prejemki upravičenca.
ZDR člen 126, 143. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti Republike Slovenije člen 49. ZPP člen 252, 253.
plačilo za delo - nadurno delo - sodni izvedenec - dokazovanje
Tožnik je v spornem obdobju prejemal dodatek k plači, ki je bil poimenovan kot dodatek za delovno uspešnost, po višini pa je ustrezal obračunanim naduram skupaj z dodatki, ki se na nadure nanašajo. Iz tega razloga je njegov tožbeni zahtevek za (dodatno) plačilo iz naslova nadurnega dela neutemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0057826
ZASP člen 168, 168/4. ZPP člen 180.
avtorska pravica - oblikovanje tožbenega zahtevka - zahtevek za plačilo civilne kazni – pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov
Temeljno pravilo pri oblikovanju tožbenega zahtevka je, naj se ta glasi dobesedno tako, kot si tožnik želi, da se glasi izrek sodbe; da bo torej sodišče, če bo ugotovilo, da je zahtevek utemeljen, njegovo vsebino dobesedno pripisalo v izrek sodbe. Iz navedenega torej izhaja, da mora biti zahtevek konkretiziran – enako kot velja za izrek sodbe. Pri dajatveni tožbi je glavni kriterij za presojo zadostne opredeljenosti zahtevka preizkus, ali bo tožbeni zahtevek - ki bo (če je utemeljen) prenesen v izrek sodbe, zagotavljal ustreznost izvršilnega naslova; da bo torej izvršilnemu sodišču v postopku morebitne izvršbe nedvomno (in brez nadaljnjega pravnega sklepanja) razvidno, kaj je obveznost, ki jo je treba izvršiti
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063350
ZOR člen 616, 616/2, 646, 646/2. ZPP člen 212, 254.
gradbena pogodba –plačilo za delo – ugovor zoper zahtevek za plačilo – odgovornost za stvarne napake – pravica do znižanja plačila – pravica do povračila škode – zmanjšanje odgovornosti izvajalca – dokazovanje – postavitev drugega izvedenca
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženi stranki v garderobi, sanitarijah in čajni kuhinji nastala škoda v višini 3.500,00 EUR, po materialnem pravu nima posledice prenehanja obveznosti tožene stranke, da tožeči stranki plača opravljeno delo. Tožena stranka namreč odškodnine – torej svoje terjatve nasproti tožeči stranki procesno ni uveljavljala z ugovorom zaradi pobota svoje terjatve s terjatvijo tožeče stranke proti njej, niti z nasprotno tožbo. V ugovoru zoper sklep o izvršbi si je sicer pridržala pravico vložiti nasprotno tožbo zaradi uveljavljanja odškodnine, kot rečeno pa med postopkom te pravice ni izkoristila, niti ni odškodnine za škodo konkretizirala s pobotnim ugovorom.
Na ničnost posla odkazuje goljufiv namen toženke, izkazan tudi s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani I K 466/2001, s katero je bila slednja obsojena za kaznivo dejanje goljufije po 1. in 2. odst. 217. čl. KZ. Tako nemoralno ravnanje toženke pri sklepanju pogodbe nasprotuje temeljnemu načelu obligacijskega prava, načelu vestnosti in poštenja iz 12. čl. ZOR, zato je takšna pogodba nična, saj nasprotuje družbeni morali, to pa je ničnostni razlog iz 103. čl. ZOR.
zunajzakonska skupnost – skupno premoženje – posebno premoženje – delež na skupnem premoženju
Da premičnine in nepremičnine sodijo v skupno premoženje pravdnih strank, izhaja iz ugotovitve, da so bile nabavljene tekom trajanja zunajzakonske skupnosti ter posledica skupnega prispevka partnerjev: tožničinega predvsem v skrbi za otroke in gospodinjstvo, toženčevega pa v večjem finančnem prispevku. Dejstvo, da je toženec v nakup parcel in pohištva vložil znatno več denarja kot tožnica oziroma da je kupljene nepremičnine plačal iz svojih prihrankov kot posebnega premoženja, ne pomeni, da te nepremičnine in premičnine predstavljajo njegovo posebno premoženje.
duševno zdravje – pridržanje – zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru – prisilna hospitalizacija
Udeleženec je nekritičen do svojega stanja ter odklanja zdravljenje, kar pa predstavlja nevarnost predvsem za njegovo življenje in zdravje, te nevarnosti pa brez stalnega nadzora in stalnega vodenja ne bi bilo mogoče odpraviti. Tako izvedenec kot lečeči zdravnik sta tudi potrdila, da druge oblike pomoči v danem primeru niso mogoče, ker je zdravljenje na varovanem oddelku bolnice resnično potrebno. Nasprotna pritožbena izvajanja tudi ob tehtanju ustavno varovanih osebnostnih pravic udeleženca, kot so pravica do osebne svobode, pravica do varstva duševne integritete in pravica do prostovoljnega zdravljenja, zato niso utemeljena.
skupno premoženje – poslovni delež – darilo – posebno premoženje – deleži na skupnem premoženju – določitev deležev na skupnem premoženju
Pri ugotavljanju skupnega premoženja zakoncev se pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev načeloma šteje kot prispevek, dan obema zakoncema po enakih deležih. To velja, vse dokler zainteresirani ne dokaže, da je bilo darilo v času daritve namenjeno le obdarjencu in nikomur drugemu.
Vložki posebnega premoženja v skupno premoženje vplivajo na velikost deležev zakoncev na skupnem premoženju in ne ohranijo položaja posebnega premoženja.
Zahtevek za izpodbijanje pravnih dejanj izven stečaja, mora biti oblikovan tako, da se glasi: darilna pogodba (izjava, poravnava), je v razmerju do tožnika neučinkovita. Toženec je za izterjavo tožnikove izterljive terjatve dolžan dovoliti izvršbo na premoženje, ki ga je pridobil s to pogodbo (dajatveni del).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE – OKOLJSKO PRAVO
VSM0021225
URS člen 72. OZ člen 133, 133/3, 352. ZPP člen 9, 11, 154, 154/1, 155, 165, 165/1, 196, 338, 338/1, 339, 339/2, 350, 350/2, 353.
splošno koristna dejavnost – škoda, ki presega običajne meje – hrup – temelj odškodninskega zahtevka – zastaranje odškodninskega zahtevka – nepremoženjska škoda – bodoča škoda – duševne bolečine – pravična denarna odškodnina – pravica do zdravega življenjskega okolja
V primeru, če nastane škoda pri opravljanju splošno koristne dejavnosti, za katero je izdal dovoljenje pristojni organ, lahko prizadeta oseba (oškodovanec) zahteva povrnitev škode, ki presega običajne meje.
nastanek taksen obveznosti – tožba – nepopolna tožba
Za postopek, ki se začne s tožbo, taksna obveznost po določbi 1. točke drugega odstavka 5. člena ZST-1 nastane ob vložitvi tožbe. Mišljena je popolna tožba, ki je sposobna za obravnavanje (prvi odstavek 180. člena ZPP), ne pa nepopolna vloga iz prvega odstavka 108. člena ZPP. Za nepopolno vlogo taksna tarifa ne določa takse.