Strošek kazenskega postopka so tudi stroški za zdravljenje obdolženca, dokler je v priporu. Ta strošek se v postopku zaradi kaznivih dejanj, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, izplača naprej iz sredstev organa, ki vodi kazenski postopek, pozneje pa se izterja od tistih, ki so ga dolžni poravnati. Izterjava stroška zdravstvenih storitev od tožnika ni utemeljena (vsaj ne v celoti), ker je obvezno zdravstveno zavarovan in tožena stranka ni navedla nobenega izključitvenega razloga za pravice iz obveznega ali prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo - ocena - dokazno breme
V konkretnem sporu bi bilo neracionalno, če bi sodišče nadalje razčiščevalo dejansko stanje v zvezi z očitki tožnici, ki se nanašajo na nepravilnosti pri pripravi katalogov tožene stranke, saj za zaključek, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela zakonita, zadoščajo ugotovitve, da je tožnica odklanjala delo v klicnem centru in da sodelavcem ni posredovala zahtevanih informacij.
Ker so se pri delodajalcu prevzemniku iz objektivnih razlogov poslabšale pravice iz pogodbe o zaposlitvi in je tožnik zato odpovedal pogodbo o zaposlitvi, se šteje, da mu je delovno razmerje prenehalo brez njegove volje oziroma krivde. Kot invalid III. kategorije invalidnosti s pravico do razporeditve na drugo delovno mesto od 31. 12. 1999, ki ni bil uživalec nadomestila po ZPIZ, na podlagi zahteve, vložene dne 20. 10. 2008, lahko uveljavi le pravice po ZPIZ-1 (nadomestilo za invalidnost), ne pa po prej veljavnem ZPIZ (nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno delo).
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 151, 153, 153/3, 171, 179. ZVZD člen 5, 6, 9.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - objektivna odgovornost - delo na višini - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda
Tožnik je ravnal nepremišljeno, ko je namesto po predvideni lestvi med etažama prehajal preko nameščenih prečk. Kljub temu je treba pri oceni njegovega prispevka k nastanku škode upoštevaati, da je do nezgode prišlo pri opravljanju dela na višini nekaj manj kot štiri metre, da tožena stranka ni predložila nobene dokumentacije o postavljanju delovnega odra, o nesreči pri delu ni obvestila inšpektorja za delo niti ni zagotovila vseh ustreznih varnostnih ukrepov. Glede na to, da je treba primarno izhajati iz dejstva, da je zagotavljanje varnosti pri delu obveznost delodajalca, prispevek tožnika k nastanku škode ne more biti večji od 30 %.
zamudna sodba - izostanek odgovora na tožbo - sklepčnost tožbe - regres za letni dopust
Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen od leta 2008, tako da je tudi v letu 2010 pridobil pravico do letnega dopusta in s tem tudi do regresa za letni dopust. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje ob izpolnjenih preostalih predpostavkah iz ZPP utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je njegovemu zahtevku za plačilo regresa za letni dopust za leto 2010 ugodilo.
konkurenčna prepoved - odškodninska odgovornost delavca - elementi odškodninskega delikta - škoda - izgubljeni dobiček
Toženec je opravljal konkurenčno dejavnost v času, ko je bil še zaposlen pri tožeči stranki, tožeči stranki pa je zaradi njegovih ravnanj nastala škoda. Povračilo te škode utemeljeno zahteva v individualnem delovnem sporu, pri čemer je njen odškodninski zahtevek utemeljen v višini izpadlih prihodkov zaradi odpovedi pogodb o poslovnem sodelovanju, do katerih je prišlo zaradi ravnanja toženca.
V primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja je delavec upravičen do nadomestila plače za ves čas do ponovne reintegracije v delovno razmerje. Če se je v tem času zaposlil pri drugem delodajalcu, se prejemki na podlagi te druge zaposlitve upoštevajo pri odločanju o višini nadomestila plače, ki bremeni toženo stranko.
Tožnik je pravni interes v socialnem sporu, v katerem je izpodbijal dokončno odločbo toženca v zvezi z začasno odločbo toženca, s katero mu je bila priznana pravica do starostne pokojnine, izkazoval le do izdaje dokončne in pravnomočne odločbe o priznanju pravice do starostne pokojnine, ki je nadomestila začasno odločbo. Ker od pravnomočnosti te odločbe dalje svojega pravnega položaja v sporu ne more več izboljšati, nima več pravnega interesa za izpodbijanje začasne odločbe.
ustna oporoka – izredne razmere – nemožnost napraviti pisno oporoko – dokazna ocena – razpravno načelo – zavedanje osebe, da je priča - zahteva za povrnitev stroškov - odprava očitne pisne pomote – prepoved reformatio in peius
Zapustnik se je nahajal v takšni življenjski situaciji, da bi bilo od njega nemoralno zahtevati, da naj poskrbi za pisno obliko oporoke, četudi je bil fizično to sposoben storiti. Ob pojavu simptomov kapi, ki terjajo hospitalizacijo, je namreč primarna skrb za zdravje. Glede na to, da se mu je zdravstveno stanje nato hitro in nepričakovano poslabšalo, je utemeljen zaključek, da je šlo za izredne razmere, v katerih je poslednja volja lahko veljavno izražena tudi ustno.
Zahteva za povrnitev stroškov postopka ne predstavlja dela tožbenega petita; takšno zahtevo predstavlja že njihova določna priglasitev v postopku.
K višjim dohodkom s strani A. F. pripomogla prav M. F., ki je v celoti prevzela skrb za gospodinjstvo in skupnega otroka. Zato je pravilen materialnopravni zaključek prvega sodišča, da A. F. iz naslova višjega dohodka ne pripada v konkretnem primeru višji delež na skupnem premoženju.
V tej zadevi je bistven odgovor na vprašanje, ali je prišlo do padca prometnega znaka na tožnico zaradi nepravilne težitve le-tega, za katero je odgovorna tožena stranka oziroma njen zavarovanec, ali pa je prišlo do padca prometnega znaka zaradi takrat nepravilne obtežitve izključno v posledici ravnanja nekoga tretjega (vandalov), kar pa zavarovanec tožene stranke ni mogel predvideti oziroma preprečiti. Pritožbeno sodišče se v tej zvezi strinja s tem, da odstranjevanje vreč, s katerimi je bil prometni znak v osnovi obtežen, za zavarovanca tožene stranke ni predstavljal nepredviden in nepreprečljiv dogodek.
ZZK člen 9. Pravilnik o vodenju zemljiške knjige člen 49.
vknjižba lastninske pravice – vpis etažne lastnine – etažni načrt stavbe
Pogoji za vpis etažne lastnine niso bili izpolnjeni, saj pritožnica ob predlogu za vpis ni priložila etažnega načrta stavbe, ki bi zajemal tudi njeno stanovanje, na katerega se je njen predlog nanašal.
Tožeča stranka je sklenjeno pogodbo štela za darilno pogodbo in je sodišče prve stopnje pravno zmotno opredelilo navedeno pogodbo za preužitkarsko, s čimer je preseglo trditveno podlago stranke.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063350
ZOR člen 616, 616/2, 646, 646/2. ZPP člen 212, 254.
gradbena pogodba –plačilo za delo – ugovor zoper zahtevek za plačilo – odgovornost za stvarne napake – pravica do znižanja plačila – pravica do povračila škode – zmanjšanje odgovornosti izvajalca – dokazovanje – postavitev drugega izvedenca
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženi stranki v garderobi, sanitarijah in čajni kuhinji nastala škoda v višini 3.500,00 EUR, po materialnem pravu nima posledice prenehanja obveznosti tožene stranke, da tožeči stranki plača opravljeno delo. Tožena stranka namreč odškodnine – torej svoje terjatve nasproti tožeči stranki procesno ni uveljavljala z ugovorom zaradi pobota svoje terjatve s terjatvijo tožeče stranke proti njej, niti z nasprotno tožbo. V ugovoru zoper sklep o izvršbi si je sicer pridržala pravico vložiti nasprotno tožbo zaradi uveljavljanja odškodnine, kot rečeno pa med postopkom te pravice ni izkoristila, niti ni odškodnine za škodo konkretizirala s pobotnim ugovorom.
Pravna podlaga za valorizacijo je v drugem odstavku 168. člena OZ, ki določa, da se povračilo škode odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, razen če zakon ne določa kaj drugega.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – konkretiazcija pogojev za izdajo začasne odredbe - novote
Za sklep o obstoju nevarnosti, da bo terjatev zaradi konkretnega subjektivnega ravnanja tožene stranke onemogočena oziroma precej otežena, tožnikove pavšalne navedbe o slabi finančni situaciji prvega toženca, ki da ima edini premoženje, ne zadoščajo. Nekonkretizirana in nesklepčna je v tej zvezi tudi sicer nedopustna neopravičena pritožbena novota o teku kazenskega postopka proti prvemu tožencu.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - deljena krivda - nepremoženjska škoda
Tožena stranka krivdno odgovarja za škodo, ki jo je utrpel tožnik pri popravljanju oziroma odpravljanju okvare na zavornem sistemu vozila, ker tožniku ni zagotovila brezhibnega vozila, torej vozila, pri katerem ne bi prišlo do obrabe zavornih ploščic.
Neuveljavljanje pravice zahtevati vračunavanje daril sodedičem v prvem zapuščinskem postopku, ne pomeni odpovedi te pravice za kasnejši zapuščinski postopek glede denacionalizacijskega premoženja.