izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo - ocena - dokazno breme
V konkretnem sporu bi bilo neracionalno, če bi sodišče nadalje razčiščevalo dejansko stanje v zvezi z očitki tožnici, ki se nanašajo na nepravilnosti pri pripravi katalogov tožene stranke, saj za zaključek, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela zakonita, zadoščajo ugotovitve, da je tožnica odklanjala delo v klicnem centru in da sodelavcem ni posredovala zahtevanih informacij.
Ker so se pri delodajalcu prevzemniku iz objektivnih razlogov poslabšale pravice iz pogodbe o zaposlitvi in je tožnik zato odpovedal pogodbo o zaposlitvi, se šteje, da mu je delovno razmerje prenehalo brez njegove volje oziroma krivde. Kot invalid III. kategorije invalidnosti s pravico do razporeditve na drugo delovno mesto od 31. 12. 1999, ki ni bil uživalec nadomestila po ZPIZ, na podlagi zahteve, vložene dne 20. 10. 2008, lahko uveljavi le pravice po ZPIZ-1 (nadomestilo za invalidnost), ne pa po prej veljavnem ZPIZ (nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno delo).
zamudna sodba - izostanek odgovora na tožbo - sklepčnost tožbe - regres za letni dopust
Tožnica je bila pri toženi stranki zaposlena od leta 2008, tako da je tudi v letu 2010 pridobila pravico do letnega dopusta in s tem tudi do regresa za letni dopust. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje ob izpolnjenih preostalih predpostavkah iz 318. člena ZPP utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je njenemu zahtevku za plačilo regresa za letni dopust za leto 2010 skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude (2. 7. 2010) ugodilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNIŠTVO
VSL0064590
OZ člen 82, 82/2, 83. ZPP člen 214, 214/2, 286, 286/1, 286b. ZZavar člen 219, 222.
dejavnost zavarovalniškega posredovanja – razlaga pogodbe
Glede na to, da je bilo mogoče vsebino pogodbenega dogovora ugotoviti po primarnem obveznem razlagalnem pravilu iz 2. odstavka 82. člena OZ, nadaljnja razlaga po 83. členu OZ ne pride v poštev.
pravična odškodnina za prestane duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Odmera denarne odškodnine za prestane duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti v obdobju 8 let zaradi posledic posttraumatskega sindroma (6 mesecev) in posttraumatske stresne motnje.
stroški izvedenca – zahteva za izločitev izvedenca
Sodni izvedenec je upravičen za opravljene storitve do nagrade, odmerjene v skladu z 249. členom ZPP ter Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, zahtevana izločitev pa ne predstavlja razloga za zavrnitev zahtevka za plačilo opravljenega dela. Trditve, s katerimi tožeča stranka utemeljuje zahtevo za izločitev, torej ne predstavljajo upoštevnega pritožbenega razloga zoper sklep o odmeri nagrade in stroškov.
ZPIZ-1 člen 275, 275/3. OZ člen 190, 190/1, 190/3, 193.
vrnitev preplačila - nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu
Odločba o vrnitvi preplačila, ki ga je tožnik prejel na račun preveč izplačanega zneska nadomestila za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, je zakonita, saj ima tožena stranka dolžnost, da od osebe, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, ta znesek izterja oz. ga pobota s pokojninskimi prejemki upravičenca.
zamudna sodba - izostanek odgovora na tožbo - sklepčnost tožbe - regres za letni dopust
Tožena stranka na tožbo, ki ji je bila pravilno vročena v odgovor, ni odgovorila. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da je tožba sklepčna, utemeljeno izdalo zamudno sodbo in tožnici priznalo regres za letni dopust za leto 2010, do katerega je po lastnih navedbah v tožbi upravičena.
Iz listinskih dokazov sicer izhaja dejstvo nastanka prometne nezgode, vendar je skladno s 7. in 212. členom ZPP na tožniku dokazno breme, da dokaže, da je do prometne nezgode prišlo na zatrjevani način.
Pritožbene navedbe o tem, da so zaslišane priče v prvotnem postopku izpovedovale predvsem o uživalnem stanju in ne o dobri veri tožnikov, niso relevantne, saj bi dobro vero moral izpodbiti toženec, ki pa mu ta poskus v dosedanjem postopku ni uspel in k drugačnim ugotovitvam kot že omenjeno ne bi prispevala niti izpoved J. H. (nov dokaz). Njena izpoved namreč v luči celotnega postopka ne bi pomenila, da je tožnik vedel, da podarjeno zemljišče, ki ga že vse od daritve uživa, po katastrskih načrtih ni njegovo.
kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – kršitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva – odškodninska odgovornost države – pravna podlaga zahtevka – razpravno načelo – višina odškodnine
Pri pravici do sojenja v razumnem roku in pravici do učinkovitega pravnega sredstva gre res za dve ločeni pravici, vendar je prav odsotnost učinkovitega pravnega sredstva med drugimi razlogi povzročila nerazumno dolgotrajnost postopka, kar posledično vpliva na obseg nastale škode in odškodnino zanjo. Zahteva po prisoji posebne odškodnine zaradi kršitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva bi zato v tem primeru pomenila nedopustno kopičenje odškodninskih terjatev, kar bi nasprotovalo namenu odškodnine.
Prodajalčeva izpolnitev ima namreč značilnost izpolnitve s pravno napako, če ne zagotovi, da so v trenutku, ko kupec vloži zemljiškoknjižni predlog za vpis (vknjižbo) lastninske pravice v njegovo korist, izpolnjeni pogoji za dovolitev vknjižbe te pravice v korist kupca.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL0057831
OZ člen 299.
odškodnina zaradi razlastitve – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Ker se je predlagateljica z višino svoje obveznosti, torej višino odškodnine, katera med strankama ni sporna in tudi ni predmet pritožbenega postopka, seznanila že z dnem izdaje sklepa sodišča prve stopnje, je pritožbeno sodišče sklenilo, da nasprotnemu udeležencu pripadajo zakonske zamudne obresti od preteka paricijskega roka dalje od izdaje odločbe sodišča prve stopnje in ne morebiti od izdaje odločbe sodišča druge stopnje.
upravičen vzrok – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – zadostna skrbnost
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni ravnala z zadostno skrbnostjo s tem, ko si je za prihod na narok izbrala avto, ki se je v obdobju zadnjega pol leta pred narokom pokvaril kar trikrat.
Šlo je za nezanesljivo prevozno sredstvo, zaradi česar bi mogla in morala predvideti, da se z njim ne bo mogla uspešno pripeljati na narok.
postopek osebnega stečaja – prijava in preizkus terjatev – ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev – sklep o preizkusu terjatev – prijava zavarovane terjatve in ločitvene pravice – ločitvene pravice, pridobljene v postopku izvršbe – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja
Ker za postopek osebnega stečaja ne velja, da ločitvena pravica v primeru, če upnik zamudi rok za prijavo le-te, preneha, bo upnikova naknadno prijavljena ločitvena pravica lahko predmet preizkusa v nadaljnjem postopku.
regulacijska začasna odredba – motenje posesti – vzpostavitev prejšnjega stanja že v roku 24 ur
Pritožbeno sodišče sprejema razloge sodišča prve stopnje za zaključek, da tožniku ne nastaja nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda, niti mu ne grozi takšno nasilje, da bi bila potrebna izdaja ureditvene začasne odredbe z vzpostavitvijo prejšnjega stanja že v roku 24 ur. Upoštevati je potrebno tudi, da gre za pravdo zaradi motenja posesti, v teh pravdah pa mora sodišče že po zakonu paziti na to, da je treba zadevo po naravi vsakega posameznega primera hitro rešiti.
odškodninska odgovornost pravne osebe – ravnanje organov pravne osebe – društvo
Toženec je deloval v funkciji organa društva. Pravna oseba svojo voljo oblikuje v organih, katerih člani so fizične osebe. Ravnanje njenih organov se tako šteje za ravnanje same pravne osebe, ne pa fizičnih oseb, ki so člani organa. Za škodo, ki jo povzročijo fizične osebe kot člani njenih organov, zato odgovarja sama pravna oseba. Glede na to, da je bila v obravnavani zadevi ara v višini 2.000,00 EUR izročena na podlagi (sicer nezakonite) odločitve organa tožeče stranke in ne samovoljnega ravnanja toženca, je jasno, da toženec za nastalo škodo ne more biti odgovoren.
Stranke so odgovorne, da v zadevi priskrbijo ustrezno trditveno podlago. Zato je sodišče v primeru, če nobena od strank določenega dejstva ne zatrjuje, načeloma dolžno šteti, da to dejstvo ne obstaja.
Tožeča stranka je sklenjeno pogodbo štela za darilno pogodbo in je sodišče prve stopnje pravno zmotno opredelilo navedeno pogodbo za preužitkarsko, s čimer je preseglo trditveno podlago stranke.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063350
ZOR člen 616, 616/2, 646, 646/2. ZPP člen 212, 254.
gradbena pogodba –plačilo za delo – ugovor zoper zahtevek za plačilo – odgovornost za stvarne napake – pravica do znižanja plačila – pravica do povračila škode – zmanjšanje odgovornosti izvajalca – dokazovanje – postavitev drugega izvedenca
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženi stranki v garderobi, sanitarijah in čajni kuhinji nastala škoda v višini 3.500,00 EUR, po materialnem pravu nima posledice prenehanja obveznosti tožene stranke, da tožeči stranki plača opravljeno delo. Tožena stranka namreč odškodnine – torej svoje terjatve nasproti tožeči stranki procesno ni uveljavljala z ugovorom zaradi pobota svoje terjatve s terjatvijo tožeče stranke proti njej, niti z nasprotno tožbo. V ugovoru zoper sklep o izvršbi si je sicer pridržala pravico vložiti nasprotno tožbo zaradi uveljavljanja odškodnine, kot rečeno pa med postopkom te pravice ni izkoristila, niti ni odškodnine za škodo konkretizirala s pobotnim ugovorom.