ZDR člen 8, 8/1, 13, 14, 47. OZ člen 45, 45/1, 86, 86/1. ZDSS-1 člen 49. Kolektivna pogodba za tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarsko-predelovalne dejavnosti člen 31.
ničnost - izpodbojnost - sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi - sprememba pogodbe o zaposlitvi - splošni akt - akt o sistemizaciji delovnih mest
Sindikat pri toženi stranki bi lahko v zvezi z nepravilnostmi pri sprejemu pravilnika o sistemizaciji tožene stranke sprožil kolektivni spor. Ker tega ni storil, ne morejo tožeče stranke (delavci tožene stranke) v individualnem delovnem sporu uveljavljati nezakonitosti pravilnika (splošnega akta oziroma akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest), ampak se pravilnik šteje za veljavnega.
stroški izvedenca – zahteva za izločitev izvedenca
Sodni izvedenec je upravičen za opravljene storitve do nagrade, odmerjene v skladu z 249. členom ZPP ter Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, zahtevana izločitev pa ne predstavlja razloga za zavrnitev zahtevka za plačilo opravljenega dela. Trditve, s katerimi tožeča stranka utemeljuje zahtevo za izločitev, torej ne predstavljajo upoštevnega pritožbenega razloga zoper sklep o odmeri nagrade in stroškov.
ZDR člen 7, 132, 132/1. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma člen 62, 63, 63/2.
solidarnostna pomoč - daljša bolezen - odpravnina ob upokojitvi
Pravica do solidarnostne pomoči je določena s Kolektivno pogodbo dejavnosti gostinstva in turizma, tako da je splošni akti delodajalca ne morejo ožiti. Skladno s kolektivno pogodbo je predlog reprezentativnega sindikata pogoj za pridobitev pravice do solidarnostne pomoči le takrat, ko gre za "druge izjemne primere", ne pa za primere, ki so izrecno našteti v kolektivni pogodbi. Ker je tudi tožnikov primer vnaprej predviden (daljša bolezen), je njegov zahtevek za plačilo solidarnostne pomoči utemeljen za vsako leto, v katerem je bil v bolniškem staležu, četudi tovrstnega predloga reprezentativnega sindikata ni bilo.
ZDR člen 126, 143. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti Republike Slovenije člen 49. ZPP člen 252, 253.
plačilo za delo - nadurno delo - sodni izvedenec - dokazovanje
Tožnik je v spornem obdobju prejemal dodatek k plači, ki je bil poimenovan kot dodatek za delovno uspešnost, po višini pa je ustrezal obračunanim naduram skupaj z dodatki, ki se na nadure nanašajo. Iz tega razloga je njegov tožbeni zahtevek za (dodatno) plačilo iz naslova nadurnega dela neutemeljen.
zamudna sodba - sklepčnost tožbe - regres za letni dopust - izostanek odgovora na tožbo
Tožena stranka na tožbo, ki ji je bila pravilno vročena v odgovor, ni odgovorila. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da je tožba sklepčna, utemeljeno izdalo zamudno sodbo in tožnici priznalo regres za letni dopust za leto 2010, do katerega je po lastnih navedbah v tožbi upravičena.
Dejavnost tožene stranke (dejavnost sindikatov) sodi v dejavnost, za katero velja Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti, zato je treba pri presoji višine odpravnine ob upokojitvi uporabiti določbe te kolektivne pogodbe, v kolikor so ugodnejše od določb ZDR.
ZST-1 ne predvideva plačila sodne takse v individualnih delovnih sporih premoženjske narave, tako da sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da tožnici prizna stroške, ki se nanašajo na plačilo sodne takse za tožbo, s katero je uveljavljala plačilo odpravnine ob upokojitvi.
stroški postopka – odvetniška tarifa – nagrada za narok – vrednost spornega predmeta
Nagrada za narok po tarifni številki 3201 ZOdvT vključuje nagrado za vse naroke skupaj in ne za vsakega posebej.
V primeru, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek in iz tožbe tudi ne izhaja, da je tožeča stranka namesto izpolnitve zahtevka pripravljena sprejeti določen denarni znesek, se vrednost spornega predmeta ugotovi na podlagi vrednosti spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNIŠTVO
VSL0064590
OZ člen 82, 82/2, 83. ZPP člen 214, 214/2, 286, 286/1, 286b. ZZavar člen 219, 222.
dejavnost zavarovalniškega posredovanja – razlaga pogodbe
Glede na to, da je bilo mogoče vsebino pogodbenega dogovora ugotoviti po primarnem obveznem razlagalnem pravilu iz 2. odstavka 82. člena OZ, nadaljnja razlaga po 83. členu OZ ne pride v poštev.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069973
ZASP člen 158, 158/1, 158/2. ZIZ člen 42, 42/3.
prenos mehaničnih pravic za reprodukcijo – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti – ustavitev izvršbe
Fikcija prenosa pravic pride v poštev samo v primerih, ko stranki na podlagi zahteve uporabnika za sklenitev pogodbe, podprte z konkretnimi podatki o izdaji fonogramov, ne dosežeta sporazuma o višini honorarja.
Pravnomočnost in izvršljivost sodne odločbe ugotavlja sodišče, ki je odločbo izdalo in to sodišče sme tudi samo razveljaviti neupravičeno potrdilo, na podlagi pooblastila iz tretjega odstavka 42. člena ZIZ na predlog stranke ali po uradni dolžnosti s sklepom.
Sklep o izvršbi ni izvršilno dejanje, ampak procesno dejanje sodišča, zato ga v primeru ustavitve izvršbe sodišče ne sme razveljaviti, kot je to napačno storilo sodišče prve stopnje.
zamudna sodba - izostanek odgovora na tožbo - sklepčnost tožbe - regres za letni dopust
Tožena stranka na tožbo, ki ji je bila pravilno vročena v odgovor, ni odgovorila. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da je tožba sklepčna, utemeljeno izdalo zamudno sodbo in tožnici priznalo regres za letni dopust za leto 2010, do katerega je po lastnih navedbah v tožbi upravičena.
OZ člen 152, 152/4. ZOZP člen 7. ZPP člen 7, 7/1, 212, 458.
razpravno načelo - trditvena podlaga - dokaz z izpovedbo stranke - spor majhne vrednosti
V skladu z razpravnim načelom (prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP) namreč mora stranka navesti vsa dejstva in dokaze, pomembna za presojo njenih zahtevkov oziroma trditev, s katerimi izpodbija navedbe oziroma dokaze nasprotnika. Dokaz z izpovedbo stranke pa ne more nadomestiti njenih trditev, zato je sklicevanje tožencev na njune izpovedbe povsem brezpredmetno.
ZPP člen 277, 318. ZDR člen 42, 112, 126, 128, 130, 131. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo člen 23, 39.
zamudna sodba - delna sodba - odgovor na tožbo - obrazložen odgovor - plača - nadurno delo - regres za letni dopust - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela - stroški prehrane - odpravnina - odškodnina - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
Tožnik je v tožbi zatrjeval, da je za toženo stranko veljala Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo. Ker tožena stranka v zvezi s to trditvijo odgovora na tožbo ni podala, je treba v skladu z načelom afirmativne litiskontenstacije šteti, da je za toženo stranko veljala ta kolektivna pogodba in da tožnik utemeljeno vtožuje dodatek za nadurno delo, kot je v njej opredeljen (v višini 30 % osnove).
ZPP člen 277, 318. ZDR člen 42, 109, 126, 130, 131.
zamudna sodba - delna sodba - odgovor na tožbo - obrazložen odgovor - plača - stroški prevoza na delo in z dela - regres za letni dopust - odpravnina
Tožena stranka je odgovor na tožbo podala pravočasno, vendar je v odgovoru na tožbo izrecno in nedvoumno ter obrazloženo nasprotovala tožbenemu zahtevku tožnika le v zvezi z neto plačo za oktober 2010, stroški prevoza na delo in z dela za isti mesec, regresom za letni dopust za leto 2010 nad zneskom 734,15 EUR in odpravnino nad zneskom 5.450,00 EUR. Ker glede preostalega dela tožbenega zahtevka (obrazloženega) odgovora na tožbo ni podala, je sodišče prve stopnje ob izpolnjenih preostalih pogojih iz 318. čl. ZPP utemeljeno izdalo delno zamudno sodbo, v kateri je toženi stranki naložilo v plačilo neprerekane terjatve.
V primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja je delavec upravičen do nadomestila plače za ves čas do ponovne reintegracije v delovno razmerje. Če se je v tem času zaposlil pri drugem delodajalcu, se prejemki na podlagi te druge zaposlitve upoštevajo pri odločanju o višini nadomestila plače, ki bremeni toženo stranko.
povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in neugodnosti v zvezi z zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – višina odškodnine – valorizacija delnega plačila odškodnine
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Valorizacijo odškodninskih denarnih obveznosti predpisuje drugi odstavek 168. člena OZ, ki določa, da se povračilo škode odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo - ocena - dokazno breme
V konkretnem sporu bi bilo neracionalno, če bi sodišče nadalje razčiščevalo dejansko stanje v zvezi z očitki tožnici, ki se nanašajo na nepravilnosti pri pripravi katalogov tožene stranke, saj za zaključek, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela zakonita, zadoščajo ugotovitve, da je tožnica odklanjala delo v klicnem centru in da sodelavcem ni posredovala zahtevanih informacij.
Ker so se pri delodajalcu prevzemniku iz objektivnih razlogov poslabšale pravice iz pogodbe o zaposlitvi in je tožnik zato odpovedal pogodbo o zaposlitvi, se šteje, da mu je delovno razmerje prenehalo brez njegove volje oziroma krivde. Kot invalid III. kategorije invalidnosti s pravico do razporeditve na drugo delovno mesto od 31. 12. 1999, ki ni bil uživalec nadomestila po ZPIZ, na podlagi zahteve, vložene dne 20. 10. 2008, lahko uveljavi le pravice po ZPIZ-1 (nadomestilo za invalidnost), ne pa po prej veljavnem ZPIZ (nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno delo).
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 151, 153, 153/3, 171, 179. ZVZD člen 5, 6, 9.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - objektivna odgovornost - delo na višini - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda
Tožnik je ravnal nepremišljeno, ko je namesto po predvideni lestvi med etažama prehajal preko nameščenih prečk. Kljub temu je treba pri oceni njegovega prispevka k nastanku škode upoštevaati, da je do nezgode prišlo pri opravljanju dela na višini nekaj manj kot štiri metre, da tožena stranka ni predložila nobene dokumentacije o postavljanju delovnega odra, o nesreči pri delu ni obvestila inšpektorja za delo niti ni zagotovila vseh ustreznih varnostnih ukrepov. Glede na to, da je treba primarno izhajati iz dejstva, da je zagotavljanje varnosti pri delu obveznost delodajalca, prispevek tožnika k nastanku škode ne more biti večji od 30 %.
pravična odškodnina za prestane duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Odmera denarne odškodnine za prestane duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti v obdobju 8 let zaradi posledic posttraumatskega sindroma (6 mesecev) in posttraumatske stresne motnje.