pravična odškodnina za prestane duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Odmera denarne odškodnine za prestane duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti v obdobju 8 let zaradi posledic posttraumatskega sindroma (6 mesecev) in posttraumatske stresne motnje.
Tožeča stranka se lahko na določbo drugega odstavka 145. člena SZ sklicuje, če je pred uveljavitvijo SZ sklenila pogodbo o upravljanju s hišnim svetom ali stanovanjsko skupnostjo.
V zvezi z višino verzijskega zahtevka je potrebno upoštevati, da se ob izostanku dogovora lastnikov o ključu delitve skupnih (obratovalnih) stroškov, ki ga tožeča stranka ni uspela izkazati, slednji delijo skladno z določbo 12. člena SZ.
Razdeljevanje stroškov in izterjava prispevkov sta sicer določeni v Pogodbi o upravljanju, v kolikor pa ta ni sklenjena (kot je to v zadevnem primeru), upravnik ne more sam določiti poljubno velikosti deležev (ključa delitve) etažnih lastnikov kot podlago za izračun stroškov.
zamudna sodba - sklepčnost tožbe - regres za letni dopust - izostanek odgovora na tožbo
Tožena stranka na tožbo, ki ji je bila pravilno vročena v odgovor, ni odgovorila. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da je tožba sklepčna, utemeljeno izdalo zamudno sodbo in tožnici priznalo regres za letni dopust za leto 2010, do katerega je po lastnih navedbah v tožbi upravičena.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069973
ZASP člen 158, 158/1, 158/2. ZIZ člen 42, 42/3.
prenos mehaničnih pravic za reprodukcijo – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti – ustavitev izvršbe
Fikcija prenosa pravic pride v poštev samo v primerih, ko stranki na podlagi zahteve uporabnika za sklenitev pogodbe, podprte z konkretnimi podatki o izdaji fonogramov, ne dosežeta sporazuma o višini honorarja.
Pravnomočnost in izvršljivost sodne odločbe ugotavlja sodišče, ki je odločbo izdalo in to sodišče sme tudi samo razveljaviti neupravičeno potrdilo, na podlagi pooblastila iz tretjega odstavka 42. člena ZIZ na predlog stranke ali po uradni dolžnosti s sklepom.
Sklep o izvršbi ni izvršilno dejanje, ampak procesno dejanje sodišča, zato ga v primeru ustavitve izvršbe sodišče ne sme razveljaviti, kot je to napačno storilo sodišče prve stopnje.
Dejavnost tožene stranke (dejavnost sindikatov) sodi v dejavnost, za katero velja Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti, zato je treba pri presoji višine odpravnine ob upokojitvi uporabiti določbe te kolektivne pogodbe, v kolikor so ugodnejše od določb ZDR.
ZST-1 ne predvideva plačila sodne takse v individualnih delovnih sporih premoženjske narave, tako da sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da tožnici prizna stroške, ki se nanašajo na plačilo sodne takse za tožbo, s katero je uveljavljala plačilo odpravnine ob upokojitvi.
ZDR člen 7, 132, 132/1. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma člen 62, 63, 63/2.
solidarnostna pomoč - daljša bolezen - odpravnina ob upokojitvi
Pravica do solidarnostne pomoči je določena s Kolektivno pogodbo dejavnosti gostinstva in turizma, tako da je splošni akti delodajalca ne morejo ožiti. Skladno s kolektivno pogodbo je predlog reprezentativnega sindikata pogoj za pridobitev pravice do solidarnostne pomoči le takrat, ko gre za "druge izjemne primere", ne pa za primere, ki so izrecno našteti v kolektivni pogodbi. Ker je tudi tožnikov primer vnaprej predviden (daljša bolezen), je njegov zahtevek za plačilo solidarnostne pomoči utemeljen za vsako leto, v katerem je bil v bolniškem staležu, četudi tovrstnega predloga reprezentativnega sindikata ni bilo.
invalidska pokojnina - pokojninska osnova - pokojninska doba - dodana doba
Pri ugotavljanju pokojninske dobe sta sodišče prve stopnje in toženec pravilno upoštevala tiste podatke, ki so evidentirani v matični evidenci. Da bi se v pokojninsko dobo nadalje vštelo še obdobje izbrisa iz evidence stalnega prebivališča, za kar se zavzema tožnik, pa ni nikakršne podlage.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 151, 153, 153/3, 171, 179. ZVZD člen 5, 6, 9.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - objektivna odgovornost - delo na višini - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda
Tožnik je ravnal nepremišljeno, ko je namesto po predvideni lestvi med etažama prehajal preko nameščenih prečk. Kljub temu je treba pri oceni njegovega prispevka k nastanku škode upoštevaati, da je do nezgode prišlo pri opravljanju dela na višini nekaj manj kot štiri metre, da tožena stranka ni predložila nobene dokumentacije o postavljanju delovnega odra, o nesreči pri delu ni obvestila inšpektorja za delo niti ni zagotovila vseh ustreznih varnostnih ukrepov. Glede na to, da je treba primarno izhajati iz dejstva, da je zagotavljanje varnosti pri delu obveznost delodajalca, prispevek tožnika k nastanku škode ne more biti večji od 30 %.
zavrženje tožbe – pravnomočno razsojena stvar – res iudicata
Tudi v kolikor je prvostopenjsko sodišče menilo, da je njegova odločitev o utemeljenosti zahtevka po računih št. 7A 01399 in E 05041 že vsebovana v odločitvi iz 3. točke izreka sodbe z dne 15. 02. 2010, česar naj pritožbeno sodišče ob izdaji sodbe in sklepa I Cpg 764/2010 ne bi zaznalo, ne more pripeljati do zavrženja tožbe v tistem obsegu tožbenega zahtevka, o katerem še ni pravnomočno razsojeno. Ker tožeča stranka ni dvakrat uveljavljala tega dela tožbenega zahtevka na isti podlagi, bi prvostopenjsko sodišče moralo glede na razveljavitveni sklep z dne 17. 06. 2010 tudi o tem delu tožbenega zahtevka meritorno presoditi.
ZPIZ-1 člen 275, 275/3. OZ člen 190, 190/1, 190/3, 192.
vrnitev preplačila - nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu - obročno plačilo - prosti preudarek
O načinu povrnitve ugotovljenega preplačila je tožena stranka odločila v skladu s svojo pristojnostjo, tožnici je omogočila brezobrestno obročno odplačilo v šestih mesecih od prejema prvostopenjske odločbe. V kolikšni meri in na kakšen način bo tožena stranka še nadalje upoštevala tožničine predloge za obročno odplačevanje oz. spremembo načina, višine ali obdobja vrnitve preplačila, je v njeni prosti presoji, sodišče ustreznosti takšne odločitve ne more presojati.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo - ocena - dokazno breme
V konkretnem sporu bi bilo neracionalno, če bi sodišče nadalje razčiščevalo dejansko stanje v zvezi z očitki tožnici, ki se nanašajo na nepravilnosti pri pripravi katalogov tožene stranke, saj za zaključek, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela zakonita, zadoščajo ugotovitve, da je tožnica odklanjala delo v klicnem centru in da sodelavcem ni posredovala zahtevanih informacij.
Ker so se pri delodajalcu prevzemniku iz objektivnih razlogov poslabšale pravice iz pogodbe o zaposlitvi in je tožnik zato odpovedal pogodbo o zaposlitvi, se šteje, da mu je delovno razmerje prenehalo brez njegove volje oziroma krivde. Kot invalid III. kategorije invalidnosti s pravico do razporeditve na drugo delovno mesto od 31. 12. 1999, ki ni bil uživalec nadomestila po ZPIZ, na podlagi zahteve, vložene dne 20. 10. 2008, lahko uveljavi le pravice po ZPIZ-1 (nadomestilo za invalidnost), ne pa po prej veljavnem ZPIZ (nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno delo).
OZ člen 152, 152/4. ZOZP člen 7. ZPP člen 7, 7/1, 212, 458.
razpravno načelo - trditvena podlaga - dokaz z izpovedbo stranke - spor majhne vrednosti
V skladu z razpravnim načelom (prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP) namreč mora stranka navesti vsa dejstva in dokaze, pomembna za presojo njenih zahtevkov oziroma trditev, s katerimi izpodbija navedbe oziroma dokaze nasprotnika. Dokaz z izpovedbo stranke pa ne more nadomestiti njenih trditev, zato je sklicevanje tožencev na njune izpovedbe povsem brezpredmetno.
ZDR člen 8, 8/1, 13, 14, 47. OZ člen 45, 45/1, 86, 86/1. ZDSS-1 člen 49. Kolektivna pogodba za tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarsko-predelovalne dejavnosti člen 31.
ničnost - izpodbojnost - sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi - sprememba pogodbe o zaposlitvi - splošni akt - akt o sistemizaciji delovnih mest
Sindikat pri toženi stranki bi lahko v zvezi z nepravilnostmi pri sprejemu pravilnika o sistemizaciji tožene stranke sprožil kolektivni spor. Ker tega ni storil, ne morejo tožeče stranke (delavci tožene stranke) v individualnem delovnem sporu uveljavljati nezakonitosti pravilnika (splošnega akta oziroma akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest), ampak se pravilnik šteje za veljavnega.
ZPP člen 277, 318. ZDR člen 42, 112, 126, 128, 130, 131. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo člen 23, 39.
zamudna sodba - delna sodba - odgovor na tožbo - obrazložen odgovor - plača - nadurno delo - regres za letni dopust - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela - stroški prehrane - odpravnina - odškodnina - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
Tožnik je v tožbi zatrjeval, da je za toženo stranko veljala Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo. Ker tožena stranka v zvezi s to trditvijo odgovora na tožbo ni podala, je treba v skladu z načelom afirmativne litiskontenstacije šteti, da je za toženo stranko veljala ta kolektivna pogodba in da tožnik utemeljeno vtožuje dodatek za nadurno delo, kot je v njej opredeljen (v višini 30 % osnove).
stroški postopka – odvetniška tarifa – nagrada za narok – vrednost spornega predmeta
Nagrada za narok po tarifni številki 3201 ZOdvT vključuje nagrado za vse naroke skupaj in ne za vsakega posebej.
V primeru, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek in iz tožbe tudi ne izhaja, da je tožeča stranka namesto izpolnitve zahtevka pripravljena sprejeti določen denarni znesek, se vrednost spornega predmeta ugotovi na podlagi vrednosti spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi.
brezposelna oseba - izbris iz evidence brezposelnih oseb - izostanek s svetovalnega razgovora
Ker je tožnik neupravičeno izostal s svetovalnega intervjuja (češ da je obiskal zobozdravnika, česar njegova zobozdravnica ni potrdila), ga je tožena stranka utemeljeno prenehala voditi v evidenci brezposelnih oseb.
V primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja je delavec upravičen do nadomestila plače za ves čas do ponovne reintegracije v delovno razmerje. Če se je v tem času zaposlil pri drugem delodajalcu, se prejemki na podlagi te druge zaposlitve upoštevajo pri odločanju o višini nadomestila plače, ki bremeni toženo stranko.
zamudna sodba - izostanek odgovora na tožbo - sklepčnost tožbe - regres za letni dopust
Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen od leta 2008, tako da je tudi v letu 2010 pridobil pravico do letnega dopusta in s tem tudi do regresa za letni dopust. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje ob izpolnjenih preostalih predpostavkah iz ZPP utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je njegovemu zahtevku za plačilo regresa za letni dopust za leto 2010 ugodilo.