pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - razlog za sklenitev - začasno povečan obseg dela
Tožena stranka je dokazala, da iz šestmesečnega poslovanja ni mogoče razbrati stalne potrebe po delu, tako da je pravilna ugotovitev, da je v tožničinem primeru obstajal utemeljen razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas ni utemeljen.
IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI – PREDHODNO ODLOČANJE SES - PREDHODNO ODLOČANJE SEU
VSL0055492
ZIZ člen 9, 9/5. Pogodba o delovanju EU člen 63, 64, 267. ZS člen 113a, 113a/1, 113a/2.
predlog za postavitev predhodnega vprašanja sodišču EU – predhodno vprašanje glede razlage oziroma glede veljavnosti ali razlage prava Evropskih skupnosti - dolžnost izdaje sklepa- pritožba zoper sklep - preuranjenost predloga - Pogodba o delovanju EU
Kot izhaja tudi iz drugega odstavka 113.a člena ZS, stranke pred sodiščem, zoper odločbo katerega je dovoljeno pravno sredstvo, nimajo pravice do izdaje sklepa o predložitvi. Zato je večinsko stališče teorije, ki se mu pridružuje tudi višje sodišče, da zoper odločitev sodišča prve stopnje, ki tak predlog zavrne, zoper njegovo meritorno odločitev pa je dovoljena pritožba, pravnega sredstva ni. Opustitev izdaje takega sklepa pa se lahko graja v postopku s pravnimi sredstvi in v ustavni pritožbi. Upoštevaje vse navedeno zato višje sodišče pritožbe dolžnika zoper izpodbijani sklep ni dovolilo in jo je zavrglo na podlagi 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (prejšnji člen 234 PEZ) in prvega odstavka 113.a člena ZS.
Glede na drugi odstavek 113.a člena ZS pa bi moralo pritožbeno sodišče postaviti referenčno vprašanje, ki ga predlaga dolžnik, le v primeru, da bi v pritožbenem postopku odločalo o pritožbi stranke zoper meritorno odločitev sodišča prve stopnje, in če bi ugotovilo okoliščine iz drugega odstavka 113.a člena ZS. Ker v predlogu dolžnik ne navaja okoliščin po 267. členu PDEU v zvezi z odločitvijo višjega sodišča glede izpodbijanega sklepa, je predlog dolžnika za postavitev predhodnega vprašanja, ki ga je podal v pritožbi zoper izpodbijani sklep, preuranjen in ga je višje sodišče zavrglo.
plača - povračilo stroškov v zvezi z delom - regres za letni dopust - pobotni ugovor
V izreku sodbe je sodišče prve stopnje pravilno v okviru tričlenskega izreka odločilo o pobotanju ugotovljenih terjatev ter toženi stranki naložilo, da tožnici plača razliko po opravljenem pobotu. Glede terjatve, ki je starejša, je pravilno izračunalo zakonske zamudne obresti od dospelosti do dneva, ko so se stekli pogoji za pobot, in jih prištelo h glavnici ter od seštevka glavnice in obresti do dneva pobotanja odštelo v pobot uveljavljano terjatev.
Ker niso izpolnjeni pogoji za obravnavanje zahtevkov zoper delodajalca in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za plačilo odškodnine v eni tožbi, je sodišče prve stopnje ravnalo zakonito, ko je sklenilo, da postopek zoper prvotoženo in zoper drugotoženo stranko razdruži in da za odločanje o zahtevku zoper Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ni podana pristojnost delovnega sodišča, ampak gre za socialni spor.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova – obrazloženost – ugovorni razlogi
Ugovorna navedba dolžnice, da se je z upnikom dogovorila, da bo vložila prošnjo za odpis dolga, ne pomeni nobenega izmed pravno upoštevnih razlogov iz prvega odstavka 55. člena ZIZ, ki preprečujejo izvršbo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ekonomski razlog
Kako in kdaj reorganizirati delo zaradi ekonomskih razlogov, je poslovna odločitev delodajalca. Sodišče v poslovno sfero ne more posegati, ugotavlja le, ali je poslovni (ekonomski) razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljen in ali je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga pravočasna.
ZPP člen 195, 196, 318. ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 179. ZVZD člen 5.
zamudna sodba - nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - nepremoženjska škoda - solidarna obveznost - navadni sospornik
Tožnik je v tožbi navedel vsa dejstva, na podlagi katerih je mogoče zaključiti o krivdni odgovornosti prvotožene stranke (da delovno mesto, na katerem je prišlo do škodnega dogodka, ni bilo ustrezno urejeno, tako da bi bilo varno), tako da je bila tožba sklepčna. Ker so bile izpolnjene tudi preostale predpostavke iz 318. člena ZPP, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo (delno) zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku za plačilo odškodnine ugodilo.
ZDR člen 109. ZTPDR člen 15. ZP (1977) člen 14, 188. ZPPSL člen 93, 94.
odpravnina - pripojitev družbe - delovna doba
Pri presoji tožbenega zahtevka za plačilo premalo izplačanega zneska odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je treba upoštevati tudi delovno dobo, dopolnjeno pri pravnih prednikih tožene stranke (družbi, ki je bila pripojena k toženi stranki), četudi je do statusne spremembe (pripojitve) prišlo v stečajnem postopku.
Za utemeljitev tožbenega zahtevka za vračilo stroškov izobraževanja (vojaškega usposabljanja) je tožena stranka utemeljeno navedla povprečne stroške na posameznega kandidata, saj je šlo za usposabljanje, ki se ga je udeležilo večje število vojakov.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - delo na višini - nepremoženjska škoda
Delo na lestvi, ki je mokra in spolzka, na višini približno 1,70 metra, predstavlja delo s povečano nevarnostjo. Za škodo, ki jo je utrpel tožnik pri takem delu, je podana objektivna odgovornost tožene stranke.
ZDR člen 11, 29, 29/1, 77. ZOFVI člen 120. ZOsn člen 38.
vzgoja in izobraževanje - ravnatelj - mandat - prenehanje mandata - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - sklenitev pogodbe o zaposlitvi - tožbeni zahtevek - ustrezna zaposlitev - izobrazba za zasedbo delovnega mesta
Tožbeni zahtevek za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, s katerim je tožnik zahteval, da sodišče naloži toženi stranki sklenitev pogodbe o zaposlitvi s točno določeno vsebino in z vsemi obveznimi sestavinami pogodbe o zaposlitvi ter da v primeru nesklenitve pogodbe o zaposlitvi le-to nadomesti sodna odločba, ni ustrezno formuliran, ker lahko sodišče naloži delodajalcu le obveznost, da z delavcem sklene pogodbo o zaposlitvi, ne more pa samo točno določiti in opredeliti njene vsebine, saj bi s tem poseglo v avtonomno sfero pogodbenih strank.
stroški postopka - stroški priče - izvedena priča - sklep o pričnini - popravni sklep
Glede na to, da iz besedila (nadaljnje točke) sklepa o pričnini jasno izhaja, da je dolžna priznane potne in nadomestilo plače stroške priče kriti tožena stranka, je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da je v izreku sklepa o pričnini pomota zapisalo, da je stroške dolžan povrniti tožeča stranka, utemeljeno izdalo popravni sklep, s katerim je pomoto odpravilo.
varstveni dodatek - pogoji za pridobitev pravice - priznanje pravice za nazaj
ZVarDod ne določa, da gre pravica do varstvenega dodatka zgolj od uveljavitve omenjenega zakona dalje, temveč izrecno določa, da gre uživalcu pokojnine pravica do varstvenega dodatka od dneva pridobitve pravice do pokojnine, torej tudi za čas pred uveljavitvijo ZVarDod dalje, seveda, če so za to izpolnjeni z zakonom določeni pogoji in če uživalec pokojnine vloži zahtevo za priznanje v šestih mesecih od dneva vročitve odločbe o pravici do pokojnine.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069435
ZPP člen 458, 458/1, 458/2. ZASP člen 99.
spor majhne vrednosti – nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja – relativna bistvena kršitev postopka – avtorsko delo po naročilu
V predmetni zadevi gre za spor majhne vrednosti, v katerem so pritožbeni razlogi omejeni na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zmotno uporabo materialnega prava.
ZDR člen 82, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2. ZDSS-1 člen 34.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - dokazno breme - preiskovalno načelo
Tožena stranka je imela ves čas pred in po redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici v režijski službi, v kateri je delala tožnica, enako število redno zaposlenih delavcev (izpad tožnice v režijski službi je nadomestila z delavko iz proizvodnje, poleg tega je za pomoč angažirala tudi dve študentki). Iz tega razloga je neprepričljiva ugotovitev, da se je potreba po delu delavcev v režijski službi zmanjšala in da je tožena stranka dokazala obstoj poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici. Nadomeščanje dela delavcev v režijski službi (in s tem posledično tudi tožničinega dela) z drugimi delavci (študenti ter delavci iz proizvodnje) kaže kvečjemu na to, da potreba po delu tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ni prenehala, temveč je kvečjemu prenehala potreba po opravljanju dela ene delavke v proizvodnji.
ZDR člen 7, 132, 132/1. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma člen 62, 63, 63/2.
solidarnostna pomoč - daljša bolezen - odpravnina ob upokojitvi
Pravica do solidarnostne pomoči je določena s Kolektivno pogodbo dejavnosti gostinstva in turizma, tako da je splošni akti delodajalca ne morejo ožiti. Skladno s kolektivno pogodbo je predlog reprezentativnega sindikata pogoj za pridobitev pravice do solidarnostne pomoči le takrat, ko gre za "druge izjemne primere", ne pa za primere, ki so izrecno našteti v kolektivni pogodbi. Ker je tudi tožnikov primer vnaprej predviden (daljša bolezen), je njegov zahtevek za plačilo solidarnostne pomoči utemeljen za vsako leto, v katerem je bil v bolniškem staležu, četudi tovrstnega predloga reprezentativnega sindikata ni bilo.
ZPP člen 277, 318. ZDR člen 42, 112, 126, 128, 130, 131. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo člen 23, 39.
zamudna sodba - delna sodba - odgovor na tožbo - obrazložen odgovor - plača - nadurno delo - regres za letni dopust - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela - stroški prehrane - odpravnina - odškodnina - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
Tožnik je v tožbi zatrjeval, da je za toženo stranko veljala Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo. Ker tožena stranka v zvezi s to trditvijo odgovora na tožbo ni podala, je treba v skladu z načelom afirmativne litiskontenstacije šteti, da je za toženo stranko veljala ta kolektivna pogodba in da tožnik utemeljeno vtožuje dodatek za nadurno delo, kot je v njej opredeljen (v višini 30 % osnove).
Dejavnost tožene stranke (dejavnost sindikatov) sodi v dejavnost, za katero velja Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti, zato je treba pri presoji višine odpravnine ob upokojitvi uporabiti določbe te kolektivne pogodbe, v kolikor so ugodnejše od določb ZDR.
ZST-1 ne predvideva plačila sodne takse v individualnih delovnih sporih premoženjske narave, tako da sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da tožnici prizna stroške, ki se nanašajo na plačilo sodne takse za tožbo, s katero je uveljavljala plačilo odpravnine ob upokojitvi.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 151, 153, 153/3, 171, 179. ZVZD člen 5, 6, 9.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - objektivna odgovornost - delo na višini - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda
Tožnik je ravnal nepremišljeno, ko je namesto po predvideni lestvi med etažama prehajal preko nameščenih prečk. Kljub temu je treba pri oceni njegovega prispevka k nastanku škode upoštevaati, da je do nezgode prišlo pri opravljanju dela na višini nekaj manj kot štiri metre, da tožena stranka ni predložila nobene dokumentacije o postavljanju delovnega odra, o nesreči pri delu ni obvestila inšpektorja za delo niti ni zagotovila vseh ustreznih varnostnih ukrepov. Glede na to, da je treba primarno izhajati iz dejstva, da je zagotavljanje varnosti pri delu obveznost delodajalca, prispevek tožnika k nastanku škode ne more biti večji od 30 %.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069973
ZASP člen 158, 158/1, 158/2. ZIZ člen 42, 42/3.
prenos mehaničnih pravic za reprodukcijo – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti – ustavitev izvršbe
Fikcija prenosa pravic pride v poštev samo v primerih, ko stranki na podlagi zahteve uporabnika za sklenitev pogodbe, podprte z konkretnimi podatki o izdaji fonogramov, ne dosežeta sporazuma o višini honorarja.
Pravnomočnost in izvršljivost sodne odločbe ugotavlja sodišče, ki je odločbo izdalo in to sodišče sme tudi samo razveljaviti neupravičeno potrdilo, na podlagi pooblastila iz tretjega odstavka 42. člena ZIZ na predlog stranke ali po uradni dolžnosti s sklepom.
Sklep o izvršbi ni izvršilno dejanje, ampak procesno dejanje sodišča, zato ga v primeru ustavitve izvršbe sodišče ne sme razveljaviti, kot je to napačno storilo sodišče prve stopnje.