ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova – obrazloženost – ugovorni razlogi
Ugovorna navedba dolžnice, da se je z upnikom dogovorila, da bo vložila prošnjo za odpis dolga, ne pomeni nobenega izmed pravno upoštevnih razlogov iz prvega odstavka 55. člena ZIZ, ki preprečujejo izvršbo.
ZDR člen 109. ZTPDR člen 15. ZP (1977) člen 14, 188. ZPPSL člen 93, 94.
odpravnina - pripojitev družbe - delovna doba
Pri presoji tožbenega zahtevka za plačilo premalo izplačanega zneska odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je treba upoštevati tudi delovno dobo, dopolnjeno pri pravnih prednikih tožene stranke (družbi, ki je bila pripojena k toženi stranki), četudi je do statusne spremembe (pripojitve) prišlo v stečajnem postopku.
Za utemeljitev tožbenega zahtevka za vračilo stroškov izobraževanja (vojaškega usposabljanja) je tožena stranka utemeljeno navedla povprečne stroške na posameznega kandidata, saj je šlo za usposabljanje, ki se ga je udeležilo večje število vojakov.
ZDR člen 82, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2. ZDSS-1 člen 34.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - dokazno breme - preiskovalno načelo
Tožena stranka je imela ves čas pred in po redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici v režijski službi, v kateri je delala tožnica, enako število redno zaposlenih delavcev (izpad tožnice v režijski službi je nadomestila z delavko iz proizvodnje, poleg tega je za pomoč angažirala tudi dve študentki). Iz tega razloga je neprepričljiva ugotovitev, da se je potreba po delu delavcev v režijski službi zmanjšala in da je tožena stranka dokazala obstoj poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici. Nadomeščanje dela delavcev v režijski službi (in s tem posledično tudi tožničinega dela) z drugimi delavci (študenti ter delavci iz proizvodnje) kaže kvečjemu na to, da potreba po delu tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ni prenehala, temveč je kvečjemu prenehala potreba po opravljanju dela ene delavke v proizvodnji.
stroški postopka - stroški priče - izvedena priča - sklep o pričnini - popravni sklep
Glede na to, da iz besedila (nadaljnje točke) sklepa o pričnini jasno izhaja, da je dolžna priznane potne in nadomestilo plače stroške priče kriti tožena stranka, je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da je v izreku sklepa o pričnini pomota zapisalo, da je stroške dolžan povrniti tožeča stranka, utemeljeno izdalo popravni sklep, s katerim je pomoto odpravilo.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069435
ZPP člen 458, 458/1, 458/2. ZASP člen 99.
spor majhne vrednosti – nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja – relativna bistvena kršitev postopka – avtorsko delo po naročilu
V predmetni zadevi gre za spor majhne vrednosti, v katerem so pritožbeni razlogi omejeni na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zmotno uporabo materialnega prava.
varstveni dodatek - pogoji za pridobitev pravice - priznanje pravice za nazaj
ZVarDod ne določa, da gre pravica do varstvenega dodatka zgolj od uveljavitve omenjenega zakona dalje, temveč izrecno določa, da gre uživalcu pokojnine pravica do varstvenega dodatka od dneva pridobitve pravice do pokojnine, torej tudi za čas pred uveljavitvijo ZVarDod dalje, seveda, če so za to izpolnjeni z zakonom določeni pogoji in če uživalec pokojnine vloži zahtevo za priznanje v šestih mesecih od dneva vročitve odločbe o pravici do pokojnine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ekonomski razlog
Kako in kdaj reorganizirati delo zaradi ekonomskih razlogov, je poslovna odločitev delodajalca. Sodišče v poslovno sfero ne more posegati, ugotavlja le, ali je poslovni (ekonomski) razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljen in ali je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga pravočasna.
plača - povračilo stroškov v zvezi z delom - regres za letni dopust - pobotni ugovor
V izreku sodbe je sodišče prve stopnje pravilno v okviru tričlenskega izreka odločilo o pobotanju ugotovljenih terjatev ter toženi stranki naložilo, da tožnici plača razliko po opravljenem pobotu. Glede terjatve, ki je starejša, je pravilno izračunalo zakonske zamudne obresti od dospelosti do dneva, ko so se stekli pogoji za pobot, in jih prištelo h glavnici ter od seštevka glavnice in obresti do dneva pobotanja odštelo v pobot uveljavljano terjatev.
IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI – PREDHODNO ODLOČANJE SES - PREDHODNO ODLOČANJE SEU
VSL0055492
ZIZ člen 9, 9/5. Pogodba o delovanju EU člen 63, 64, 267. ZS člen 113a, 113a/1, 113a/2.
predlog za postavitev predhodnega vprašanja sodišču EU – predhodno vprašanje glede razlage oziroma glede veljavnosti ali razlage prava Evropskih skupnosti - dolžnost izdaje sklepa- pritožba zoper sklep - preuranjenost predloga - Pogodba o delovanju EU
Kot izhaja tudi iz drugega odstavka 113.a člena ZS, stranke pred sodiščem, zoper odločbo katerega je dovoljeno pravno sredstvo, nimajo pravice do izdaje sklepa o predložitvi. Zato je večinsko stališče teorije, ki se mu pridružuje tudi višje sodišče, da zoper odločitev sodišča prve stopnje, ki tak predlog zavrne, zoper njegovo meritorno odločitev pa je dovoljena pritožba, pravnega sredstva ni. Opustitev izdaje takega sklepa pa se lahko graja v postopku s pravnimi sredstvi in v ustavni pritožbi. Upoštevaje vse navedeno zato višje sodišče pritožbe dolžnika zoper izpodbijani sklep ni dovolilo in jo je zavrglo na podlagi 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (prejšnji člen 234 PEZ) in prvega odstavka 113.a člena ZS.
Glede na drugi odstavek 113.a člena ZS pa bi moralo pritožbeno sodišče postaviti referenčno vprašanje, ki ga predlaga dolžnik, le v primeru, da bi v pritožbenem postopku odločalo o pritožbi stranke zoper meritorno odločitev sodišča prve stopnje, in če bi ugotovilo okoliščine iz drugega odstavka 113.a člena ZS. Ker v predlogu dolžnik ne navaja okoliščin po 267. členu PDEU v zvezi z odločitvijo višjega sodišča glede izpodbijanega sklepa, je predlog dolžnika za postavitev predhodnega vprašanja, ki ga je podal v pritožbi zoper izpodbijani sklep, preuranjen in ga je višje sodišče zavrglo.
Ker niso izpolnjeni pogoji za obravnavanje zahtevkov zoper delodajalca in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za plačilo odškodnine v eni tožbi, je sodišče prve stopnje ravnalo zakonito, ko je sklenilo, da postopek zoper prvotoženo in zoper drugotoženo stranko razdruži in da za odločanje o zahtevku zoper Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ni podana pristojnost delovnega sodišča, ampak gre za socialni spor.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - razlog za sklenitev - začasno povečan obseg dela
Tožena stranka je dokazala, da iz šestmesečnega poslovanja ni mogoče razbrati stalne potrebe po delu, tako da je pravilna ugotovitev, da je v tožničinem primeru obstajal utemeljen razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas ni utemeljen.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - delo na višini - nepremoženjska škoda
Delo na lestvi, ki je mokra in spolzka, na višini približno 1,70 metra, predstavlja delo s povečano nevarnostjo. Za škodo, ki jo je utrpel tožnik pri takem delu, je podana objektivna odgovornost tožene stranke.
ZGD-1 člen 623, 635, 636. ZFPPIPP člen 46, 269, 271.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – obdobje izpodbojnosti – predpostavke za uspešno izpodbijanje – oddelitev - oškodovanje
Ker je razpolagalno pravno dejanje tožeče stranke, čeprav opravljeno pred obdobjem izpodbojnosti, pričelo učinkovati šele z vpisom novoustanovljene družbe v sodni register (4.3.2008), torej v obdobju izpodbojnosti, je zato izpodbojno – ob pogoju, da so izpolnjene ostale predpostavke, ki morajo biti izpolnjene po ZFPPIPP za uspešno izpodbijanje.
OZ člen 104, 104/1, 104/2, 132. Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 17, 17/1.
prevozna pogodba - CMR - zamuda - razveza pogodbe po samem zakonu - pobot
Prevozna pogodba med pravdnima strankama zaradi zamude tožeče stranke ni bila na podlagi 104. člena OZ razvezana že po samem zakonu. Tudi v primeru, da bi bila pravočasna izpolnitev pogodbe o prevozu stvari bistvena sestavina pogodbe, do razveze pogodbe na podlagi samega zakona ni prišlo, saj je tožena stranka tudi po preteku izpolnitvenega roka še vedno vztrajala pri izpolnitvi pogodbe.
ZDR člen 126, 143. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti Republike Slovenije člen 49. ZPP člen 252, 253.
plačilo za delo - nadurno delo - sodni izvedenec - dokazovanje
Tožnik je v spornem obdobju prejemal dodatek k plači, ki je bil poimenovan kot dodatek za delovno uspešnost, po višini pa je ustrezal obračunanim naduram skupaj z dodatki, ki se na nadure nanašajo. Iz tega razloga je njegov tožbeni zahtevek za (dodatno) plačilo iz naslova nadurnega dela neutemeljen.
stroški izvedenca – zahteva za izločitev izvedenca
Sodni izvedenec je upravičen za opravljene storitve do nagrade, odmerjene v skladu z 249. členom ZPP ter Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, zahtevana izločitev pa ne predstavlja razloga za zavrnitev zahtevka za plačilo opravljenega dela. Trditve, s katerimi tožeča stranka utemeljuje zahtevo za izločitev, torej ne predstavljajo upoštevnega pritožbenega razloga zoper sklep o odmeri nagrade in stroškov.
ZPIZ-1 člen 275, 275/3. OZ člen 190, 190/1, 190/3, 193.
vrnitev preplačila - nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu
Odločba o vrnitvi preplačila, ki ga je tožnik prejel na račun preveč izplačanega zneska nadomestila za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, je zakonita, saj ima tožena stranka dolžnost, da od osebe, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, ta znesek izterja oz. ga pobota s pokojninskimi prejemki upravičenca.
ZDR člen 8, 8/1, 13, 14, 47. OZ člen 45, 45/1, 86, 86/1. ZDSS-1 člen 49. Kolektivna pogodba za tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarsko-predelovalne dejavnosti člen 31.
ničnost - izpodbojnost - sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi - sprememba pogodbe o zaposlitvi - splošni akt - akt o sistemizaciji delovnih mest
Sindikat pri toženi stranki bi lahko v zvezi z nepravilnostmi pri sprejemu pravilnika o sistemizaciji tožene stranke sprožil kolektivni spor. Ker tega ni storil, ne morejo tožeče stranke (delavci tožene stranke) v individualnem delovnem sporu uveljavljati nezakonitosti pravilnika (splošnega akta oziroma akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest), ampak se pravilnik šteje za veljavnega.
brezposelna oseba - izbris iz evidence brezposelnih oseb - izostanek s svetovalnega razgovora
Ker je tožnik neupravičeno izostal s svetovalnega intervjuja (češ da je obiskal zobozdravnika, česar njegova zobozdravnica ni potrdila), ga je tožena stranka utemeljeno prenehala voditi v evidenci brezposelnih oseb.