ZDR člen 11, 29, 29/1, 77. ZOFVI člen 120. ZOsn člen 38.
vzgoja in izobraževanje - ravnatelj - mandat - prenehanje mandata - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - sklenitev pogodbe o zaposlitvi - tožbeni zahtevek - ustrezna zaposlitev - izobrazba za zasedbo delovnega mesta
Tožbeni zahtevek za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, s katerim je tožnik zahteval, da sodišče naloži toženi stranki sklenitev pogodbe o zaposlitvi s točno določeno vsebino in z vsemi obveznimi sestavinami pogodbe o zaposlitvi ter da v primeru nesklenitve pogodbe o zaposlitvi le-to nadomesti sodna odločba, ni ustrezno formuliran, ker lahko sodišče naloži delodajalcu le obveznost, da z delavcem sklene pogodbo o zaposlitvi, ne more pa samo točno določiti in opredeliti njene vsebine, saj bi s tem poseglo v avtonomno sfero pogodbenih strank.
varstveni dodatek - pogoji za pridobitev pravice - priznanje pravice za nazaj
ZVarDod ne določa, da gre pravica do varstvenega dodatka zgolj od uveljavitve omenjenega zakona dalje, temveč izrecno določa, da gre uživalcu pokojnine pravica do varstvenega dodatka od dneva pridobitve pravice do pokojnine, torej tudi za čas pred uveljavitvijo ZVarDod dalje, seveda, če so za to izpolnjeni z zakonom določeni pogoji in če uživalec pokojnine vloži zahtevo za priznanje v šestih mesecih od dneva vročitve odločbe o pravici do pokojnine.
Ker niso izpolnjeni pogoji za obravnavanje zahtevkov zoper delodajalca in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za plačilo odškodnine v eni tožbi, je sodišče prve stopnje ravnalo zakonito, ko je sklenilo, da postopek zoper prvotoženo in zoper drugotoženo stranko razdruži in da za odločanje o zahtevku zoper Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ni podana pristojnost delovnega sodišča, ampak gre za socialni spor.
ZDR člen 109. ZTPDR člen 15. ZP (1977) člen 14, 188. ZPPSL člen 93, 94.
odpravnina - pripojitev družbe - delovna doba
Pri presoji tožbenega zahtevka za plačilo premalo izplačanega zneska odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je treba upoštevati tudi delovno dobo, dopolnjeno pri pravnih prednikih tožene stranke (družbi, ki je bila pripojena k toženi stranki), četudi je do statusne spremembe (pripojitve) prišlo v stečajnem postopku.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova – obrazloženost – ugovorni razlogi
Ugovorna navedba dolžnice, da se je z upnikom dogovorila, da bo vložila prošnjo za odpis dolga, ne pomeni nobenega izmed pravno upoštevnih razlogov iz prvega odstavka 55. člena ZIZ, ki preprečujejo izvršbo.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - delo na višini - nepremoženjska škoda
Delo na lestvi, ki je mokra in spolzka, na višini približno 1,70 metra, predstavlja delo s povečano nevarnostjo. Za škodo, ki jo je utrpel tožnik pri takem delu, je podana objektivna odgovornost tožene stranke.
Za utemeljitev tožbenega zahtevka za vračilo stroškov izobraževanja (vojaškega usposabljanja) je tožena stranka utemeljeno navedla povprečne stroške na posameznega kandidata, saj je šlo za usposabljanje, ki se ga je udeležilo večje število vojakov.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ekonomski razlog
Kako in kdaj reorganizirati delo zaradi ekonomskih razlogov, je poslovna odločitev delodajalca. Sodišče v poslovno sfero ne more posegati, ugotavlja le, ali je poslovni (ekonomski) razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljen in ali je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga pravočasna.
ZDR člen 82, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2. ZDSS-1 člen 34.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - dokazno breme - preiskovalno načelo
Tožena stranka je imela ves čas pred in po redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici v režijski službi, v kateri je delala tožnica, enako število redno zaposlenih delavcev (izpad tožnice v režijski službi je nadomestila z delavko iz proizvodnje, poleg tega je za pomoč angažirala tudi dve študentki). Iz tega razloga je neprepričljiva ugotovitev, da se je potreba po delu delavcev v režijski službi zmanjšala in da je tožena stranka dokazala obstoj poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici. Nadomeščanje dela delavcev v režijski službi (in s tem posledično tudi tožničinega dela) z drugimi delavci (študenti ter delavci iz proizvodnje) kaže kvečjemu na to, da potreba po delu tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ni prenehala, temveč je kvečjemu prenehala potreba po opravljanju dela ene delavke v proizvodnji.
Ko dolžnik v ugovoru trdi, da določena pravna podlaga, na katero se sklicuje upnik ob predložitvi listine, ne predstavlja takšne pravne podlage, na temelju katere bi bil upnik upravičen do uveljavitve terjatve do dolžnika, to po mnenju pritožbenega sodišča ne pomeni zanikanja poslovnega razmerja v smislu 1. alineje 1. tč. prvega odst. 258. čl. ZIZ.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - razlog za sklenitev - začasno povečan obseg dela
Tožena stranka je dokazala, da iz šestmesečnega poslovanja ni mogoče razbrati stalne potrebe po delu, tako da je pravilna ugotovitev, da je v tožničinem primeru obstajal utemeljen razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas ni utemeljen.
OZ člen 104, 104/1, 104/2, 132. Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 17, 17/1.
prevozna pogodba - CMR - zamuda - razveza pogodbe po samem zakonu - pobot
Prevozna pogodba med pravdnima strankama zaradi zamude tožeče stranke ni bila na podlagi 104. člena OZ razvezana že po samem zakonu. Tudi v primeru, da bi bila pravočasna izpolnitev pogodbe o prevozu stvari bistvena sestavina pogodbe, do razveze pogodbe na podlagi samega zakona ni prišlo, saj je tožena stranka tudi po preteku izpolnitvenega roka še vedno vztrajala pri izpolnitvi pogodbe.
plača - povračilo stroškov v zvezi z delom - regres za letni dopust - pobotni ugovor
V izreku sodbe je sodišče prve stopnje pravilno v okviru tričlenskega izreka odločilo o pobotanju ugotovljenih terjatev ter toženi stranki naložilo, da tožnici plača razliko po opravljenem pobotu. Glede terjatve, ki je starejša, je pravilno izračunalo zakonske zamudne obresti od dospelosti do dneva, ko so se stekli pogoji za pobot, in jih prištelo h glavnici ter od seštevka glavnice in obresti do dneva pobotanja odštelo v pobot uveljavljano terjatev.
IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI – PREDHODNO ODLOČANJE SES - PREDHODNO ODLOČANJE SEU
VSL0055492
ZIZ člen 9, 9/5. Pogodba o delovanju EU člen 63, 64, 267. ZS člen 113a, 113a/1, 113a/2.
predlog za postavitev predhodnega vprašanja sodišču EU – predhodno vprašanje glede razlage oziroma glede veljavnosti ali razlage prava Evropskih skupnosti - dolžnost izdaje sklepa- pritožba zoper sklep - preuranjenost predloga - Pogodba o delovanju EU
Kot izhaja tudi iz drugega odstavka 113.a člena ZS, stranke pred sodiščem, zoper odločbo katerega je dovoljeno pravno sredstvo, nimajo pravice do izdaje sklepa o predložitvi. Zato je večinsko stališče teorije, ki se mu pridružuje tudi višje sodišče, da zoper odločitev sodišča prve stopnje, ki tak predlog zavrne, zoper njegovo meritorno odločitev pa je dovoljena pritožba, pravnega sredstva ni. Opustitev izdaje takega sklepa pa se lahko graja v postopku s pravnimi sredstvi in v ustavni pritožbi. Upoštevaje vse navedeno zato višje sodišče pritožbe dolžnika zoper izpodbijani sklep ni dovolilo in jo je zavrglo na podlagi 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (prejšnji člen 234 PEZ) in prvega odstavka 113.a člena ZS.
Glede na drugi odstavek 113.a člena ZS pa bi moralo pritožbeno sodišče postaviti referenčno vprašanje, ki ga predlaga dolžnik, le v primeru, da bi v pritožbenem postopku odločalo o pritožbi stranke zoper meritorno odločitev sodišča prve stopnje, in če bi ugotovilo okoliščine iz drugega odstavka 113.a člena ZS. Ker v predlogu dolžnik ne navaja okoliščin po 267. členu PDEU v zvezi z odločitvijo višjega sodišča glede izpodbijanega sklepa, je predlog dolžnika za postavitev predhodnega vprašanja, ki ga je podal v pritožbi zoper izpodbijani sklep, preuranjen in ga je višje sodišče zavrglo.
ZPP člen 195, 196, 318. ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 179. ZVZD člen 5.
zamudna sodba - nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - nepremoženjska škoda - solidarna obveznost - navadni sospornik
Tožnik je v tožbi navedel vsa dejstva, na podlagi katerih je mogoče zaključiti o krivdni odgovornosti prvotožene stranke (da delovno mesto, na katerem je prišlo do škodnega dogodka, ni bilo ustrezno urejeno, tako da bi bilo varno), tako da je bila tožba sklepčna. Ker so bile izpolnjene tudi preostale predpostavke iz 318. člena ZPP, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo (delno) zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku za plačilo odškodnine ugodilo.
OZ člen 152, 152/4. ZOZP člen 7. ZPP člen 7, 7/1, 212, 458.
razpravno načelo - trditvena podlaga - dokaz z izpovedbo stranke - spor majhne vrednosti
V skladu z razpravnim načelom (prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP) namreč mora stranka navesti vsa dejstva in dokaze, pomembna za presojo njenih zahtevkov oziroma trditev, s katerimi izpodbija navedbe oziroma dokaze nasprotnika. Dokaz z izpovedbo stranke pa ne more nadomestiti njenih trditev, zato je sklicevanje tožencev na njune izpovedbe povsem brezpredmetno.
Tožeča stranka se lahko na določbo drugega odstavka 145. člena SZ sklicuje, če je pred uveljavitvijo SZ sklenila pogodbo o upravljanju s hišnim svetom ali stanovanjsko skupnostjo.
V zvezi z višino verzijskega zahtevka je potrebno upoštevati, da se ob izostanku dogovora lastnikov o ključu delitve skupnih (obratovalnih) stroškov, ki ga tožeča stranka ni uspela izkazati, slednji delijo skladno z določbo 12. člena SZ.
Razdeljevanje stroškov in izterjava prispevkov sta sicer določeni v Pogodbi o upravljanju, v kolikor pa ta ni sklenjena (kot je to v zadevnem primeru), upravnik ne more sam določiti poljubno velikosti deležev (ključa delitve) etažnih lastnikov kot podlago za izračun stroškov.
zamudna sodba - izostanek odgovora na tožbo - sklepčnost tožbe - regres za letni dopust
Tožnica je bila pri toženi stranki zaposlena od leta 2008, tako da je tudi v letu 2010 pridobila pravico do letnega dopusta in s tem tudi do regresa za letni dopust. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje ob izpolnjenih preostalih predpostavkah iz 318. člena ZPP utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je njenemu zahtevku za plačilo regresa za letni dopust za leto 2010 skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude (2. 7. 2010) ugodilo.
ZPP člen 277, 318. ZDR člen 42, 109, 126, 130, 131.
zamudna sodba - delna sodba - odgovor na tožbo - obrazložen odgovor - plača - stroški prevoza na delo in z dela - regres za letni dopust - odpravnina
Tožena stranka je odgovor na tožbo podala pravočasno, vendar je v odgovoru na tožbo izrecno in nedvoumno ter obrazloženo nasprotovala tožbenemu zahtevku tožnika le v zvezi z neto plačo za oktober 2010, stroški prevoza na delo in z dela za isti mesec, regresom za letni dopust za leto 2010 nad zneskom 734,15 EUR in odpravnino nad zneskom 5.450,00 EUR. Ker glede preostalega dela tožbenega zahtevka (obrazloženega) odgovora na tožbo ni podala, je sodišče prve stopnje ob izpolnjenih preostalih pogojih iz 318. čl. ZPP utemeljeno izdalo delno zamudno sodbo, v kateri je toženi stranki naložilo v plačilo neprerekane terjatve.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 151, 153, 153/3, 171, 179. ZVZD člen 5, 6, 9.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - objektivna odgovornost - delo na višini - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda
Tožnik je ravnal nepremišljeno, ko je namesto po predvideni lestvi med etažama prehajal preko nameščenih prečk. Kljub temu je treba pri oceni njegovega prispevka k nastanku škode upoštevaati, da je do nezgode prišlo pri opravljanju dela na višini nekaj manj kot štiri metre, da tožena stranka ni predložila nobene dokumentacije o postavljanju delovnega odra, o nesreči pri delu ni obvestila inšpektorja za delo niti ni zagotovila vseh ustreznih varnostnih ukrepov. Glede na to, da je treba primarno izhajati iz dejstva, da je zagotavljanje varnosti pri delu obveznost delodajalca, prispevek tožnika k nastanku škode ne more biti večji od 30 %.