• Najdi
  • <<
  • <
  • 41
  • od 50
  • >
  • >>
  • 801.
    VSC Sklep I Ip 302/2022
    30.11.2022
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00062334
    ZIZ člen 40, 40/4.
    zavrženje predloga za izvršbo - nepopoln predlog za izvršbo
    Ker upnik predloga za izvršbo kljub pozivnemu sklepu z dne 4. 10. 2022 ni dopolnil, ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
  • 802.
    VSC Sklep I Ip 301/2022
    30.11.2022
    DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00063148
    ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1-8.
    izvršba - izvršilni naslov - izvršba zaradi izterjave preživnine na podlagi pravnomočne sodbe - ugovor prenehanja terjatve zaradi izpolnitve - izterjava preživninske terjatve - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovor izpolnitve obveznosti - trditveno breme - obrazloženost ugovora
    Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da so bile dolžnikove navedbe v delu, ki se nanaša na zmanjšanje plačila preživnine za že plačan znesek, pomanjkljive in presplošne. Zato ne omogočajo zaključka, da bi plačan znesek predstavljal plačilo neplačanih oziroma premalo plačanih zneskov preživnin, ki se na podlagi upnikovega predloga terjajo v predmetnem izvršilnem postopku. Kot je dolžniku pojasnilo že sodišče prve stopnje, bi moral dolžnik v ugovoru bolj konkretno obrazložiti plačilo katerih preživnin predstavlja plačani znesek ali pa vsaj trditi, da plačani znesek predstavlja plačilo katere izmed preživnin, ki jih je v predlogu za izvršbo natančno specificiral upnik. Zgolj z zatrjevanjem, da je zaradi navedenega plačila nujno zmanjšati znesek, za katerega je bila dovoljena izvršba, pa dolžnik standardu obrazloženosti ugovora (drugi odstavek 53. člena ZIZ) tudi po presoji pritožbenega sodišča ni zadostil.
  • 803.
    VSM Sklep I Ip 667/2022
    30.11.2022
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSM00061404
    ZDoh-2 člen 44, 44/1, 44/1-9. ZIZ člen 17, 17/1.
    odmera in izterjava javne dajatve - denarna obveznost - neto znesek
    Ker je cilj sodnega varstva v izvršilnem postopku prisilno poplačilo upnika, pa mora javne dajatve glede obveznosti iz izvršilnega naslova upoštevati izvršilno sodišče, enako kot bi sicer pri prostovoljnem plačilu neto zneska moral storiti upnik sam. Neto zneska odpravnine iz izvršilnega naslova namreč ni mogoče konkretizirati, ne da bi upoštevali zakonske ureditve glede javnopravnih dajatev (davkov in prispevkov), ki se nanaša na navedeno obveznost. V sodni praksi je zavzeto stališče, da obračun obveznosti iz izvršilnega naslova ne pomeni samostojnega dejanja, ampak je nerazdružljivo povezan s posebnim načinom izpolnitve denarne obveznosti iz delovnega razmerja, ki je v izvršilnem naslovu opredeljena v bruto znesku.
  • 804.
    VSC Sklep II Ip 284/2022
    30.11.2022
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00062519
    ZIZ člen 58, 58/4.
    zavrženje ugovora - prepozen ugovor - vročitev odvetniku
    Sodišče prve stopnje je iz elektronske vročilnice v spisu pravilno ugotovilo, da je bil sklep osebno vročen takratnemu pooblaščencu dolžnice 25. 5. 2022. Kdaj jo je ta obvestil o vročitvi je stvar njunega notranjega razmerja.
  • 805.
    VSM Sklep I Ip 646/2022
    29.11.2022
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSM00062978
    ZIZ člen 38, 38/5.
    odločanje o nadaljnjih izvršilnih stroških - potrebni stroški za izvršbo - izračun stroški postopka po obračunu izvršitelja
    Dolžnik pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje ne more izpodbiti s sklicevanjem na nezmožnost plačila izvršilnih stroškov. Dejstvo, da dolžnik zaradi svojega slabega socialnega položaja stroškov ne zmore plačati, namreč ne predstavlja upravičenega razloga, zaradi katerega sodišče dolžniku v plačilo ne bi naložilo stroškov, ki so upniku utemeljeno nastali v izvršilnem postopku, ki ga zoper dolžnika vodi zaradi neplačila z izvršilnim naslovom ugotovljene terjatve. Sodišče dolžnika tudi ne more oprostiti plačila stroškov, ki jih je dolžan povrniti upniku, temveč ga lahko pod pogoji, ki jih določa Zakon o sodnih taksah (ZST-1), oprosti le plačila sodnih taks, ki bi jih sicer na račun sodišča moral plačati v postopku. Prav tako dolžniku v zvezi s kritjem stroškov nasprotne stranke ne more biti dodeljena brezplačna pravna pomoč (9. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči – ZBPP).
  • 806.
    VSM Sklep I Ip 733/2022
    29.11.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSM00063052
    ZPP člen 328, 343, 343/4.
    nedovoljena pritožba - pravnomočna odločba - ustavitev izvršbe po predlogu upnika - pravni interes za pritožbo - predlog za izdajo popravnega sklepa
    S pravnomočno ustavitvijo izvršilnega postopka je prenehal pravni interes dolžnice za pritožbo zoper odločitev sodišča prve stopnje o delni ustavitvi izvršbe. Dolžnica s pritožbo namreč ne more doseči zase ugodnejše odločitve, kot je ustavitev izvršilnega postopka v celoti.
  • 807.
    VSC Sklep I Ip 298/2022
    29.11.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC00062329
    ZPP člen 343.
    zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba - stranke izvršilnega postopka - pravica do pritožbe
    Pritožba je nedovoljena, ker jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, saj jo je vložila oseba, ki ni stranka tega izvršilnega postopka in se izpodbijani sklep nanjo ne nanaša, prav tako ji ne nalaga nobenih obveznosti ali omejitev.
  • 808.
    VSL Sklep II Ip 1353/2022
    29.11.2022
    IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00063004
    ZIZ člen 17, 21, 21/1. ZFPPIPP člen 382, 382/2, 396, 396/2, 396/4.
    sklep o končanju postopka osebnega stečaja - seznam neplačanih priznanih terjatev - izvršilni naslov - primeren izvršilni naslov za izvršbo - določljivost obrestne obveznosti v izvršilnem naslovu - nerazumljiv izrek - neizvršljiv izrek
    V izreku sklepa o končanju postopka osebnega stečaja sodišče svoje odločitve oblikuje tako, da navede seznam neplačanih priznanih terjatev, ki ga mora sodišču predložiti upravitelj hkrati s svojim končnim poročilom in je sestavni del izreka tega sklepa. Obresti morajo v takem sklepu biti jasno, določljivo in razumljivo določene, v nasportnem primeru pa obrestni del ni izvršljiv.
  • 809.
    VSC Sklep I Ip 287/2022, enako tudi ,
    28.11.2022
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00062456
    ZIZ člen 38/5, 293.
    stroški izvršitelja - nadaljnji izvršilni stroški
    Stroški izvršitelja spadajo namreč med izvršilne stroške (293. člen ZIZ). Po prvem odstavku 38. člena ZIZ izvršilne stroške najprej plača upnik, na njegovo zahtevo pa mu mora stroške, potrebne za izvršbo, povrniti dolžnik (peti odstavek 38. člena ZIZ).
  • 810.
    VSM Sklep II Ip 724/2022
    28.11.2022
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSM00061363
    ZIZ člen 38, 38/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 27, 27/1, 27/8, 31, 31/8.
    nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - izvršilni stroški - odvetniška tarifa
    Sodišče druge stopnje soglaša s presojo izpodbijanega sklepa, da predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim ni mogoče ovrednotiti po tar. št. 31/8 OT (pravilno tar. št. 27/8), v obravnavani zadevi bi nagrada znašala 600 točk, kar zahteva upnik, saj bi se na ta način nedopustno obšlo najvišji znesek nagrade za izvršilni predlog po tar. št. 27/1 OT (in ne po tar. št. 31/1 OT), v skladu s katero nagrada za izvršilni predlog na podlagi verodostojne listine znaša 50% tar. št. 19, vendar ne več kot 200 točk. Soglašati je treba s stališčem izpodbijanega sklepa, da zakonodajalec ni imel namena predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ovrednotiti višje od osnovnega izvršilnega predloga, pri čemer upniku predloga ni treba posebej utemeljiti (ni mu treba pojasnjevati, za izterjavo katere terjatve gre, v kakšnem obsegu se naj še izterjava nadaljuje z novim izvršilnim sredstvom, itd). Obvezna sestavina predloga je le novo sredstvo izvršbe, s čimer se zgolj dopolnjuje zahtevo za sodno varstvo, uveljavljeno (že) v predlogu za izvršbo, zato je nagrada za takšen predlog zajeta že v nagradi za izvršilni predlog. Navedeno utemeljuje ureditev v OT, v kateri predlog za izvršbo ni vrednoten po vrsti in številu izvršilnih sredstev, ampak po vrednosti terjatve, ki se izterjuje.
  • 811.
    VSL Sklep I Ip 1418/2022
    23.11.2022
    IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00061278
    ZFPPIPP člen 5, 5/1, 5/1-1, 130, 130/1, 131, 131/1, 131/2. ZIZ člen 44, 44/1, 44/3.
    zavrženje predloga za izvršbo - postopek prisilne poravnave - procesna ovira - vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilni postopek in postopek zavarovanja - učinek postopka prisilne poravnave na postopek izvršbe - narava terjatve - vpliv prisilne poravnave na terjatev
    Postopek prisilne poravnave sodi med postopke insolventnosti in kot tak po prvem odstavku 131. člena ZFPPIPP predstavlja pravno oviro (negativno procesno predpostavko) za dovolitev izvršbe ali zavarovanja, pravilo o prepovedi dovolitve izvršbe zoper dolžnika, ki je v postopku zaradi insolventnosti, pa se načeloma uporablja za vse postopke izvršbe, ki jih vodi sodišče, ne glede na čas nastanka in naravo izterjevane terjatve.

    V fazi odločanja o dovolitvi izvršbe je bistvenega pomena le vprašanje, ali že začet postopek prisilne poravnave nad dolžnikom predstavlja procesno oviro, zaradi katere izvršba določene terjatve zoper dolžnika ni dovoljena. Ta procesna ovira je v predmetni zadevi podana, presoja učinkov postopka prisilne poravnave na izterjevano terjatev pa v tej fazi postopka ni pravno pomembna, saj določbe o učinkih prisilne poravnave ne določajo izjem od splošne prepovedi dovolitve izvršbe zoper dolžnika, ki je v insolventnem postopku.
  • 812.
    VSL Sklep I Ip 1429/2022
    23.11.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00061272
    ZIZ člen 187, 187/1. ZFPPIPP člen 97, 97/2, 224, 224/2, 245, 376, 386, 386/1-1. ZPP člen 77, 77/2, 80.
    javna dražba nepremičnin - kdo ne more biti kupec - dolžnik - predkupni upravičenec - kupec na prisilni javni dražbi - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - procesna sposobnost stečajnega dolžnika - prenos pooblastil na upravitelja - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik
    Kupec ne more biti dolžnik, sodnik, izvršitelj ali kdo drug, ki uradno sodeluje pri prodaji. Ker dolžnik ne more biti kupec, na javni dražbi tako ne more sodelovati kot predkupni upravičenec. Povsem pravilno mu sodišče prve stopnje tako ni vročilo odredbe o prodaji kot "predkupnemu upravičencu", saj to niti ni.

    Ker je z začetkom stečajnega postopka osebnega stečaja poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena in ker je stečajni dolžnik procesno sposoben v mejah svoje poslovne sposobnosti, je od odgovora na vprašanje ali je predmet postopka premoženje, ki spada v stečajno maso, odvisno ali lahko stečajni dolžnik procesna dejanja opravlja samostojno.
  • 813.
    VSL Sklep II Ip 1296/2022
    23.11.2022
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00063040
    ZIZ člen 17, 21, 21/1. OZ člen 82, 82/1, 82/2, 104, 104/2.
    izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršljiva sodna poravnava - primeren izvršilni naslov za izvršbo - obstoj terjatve do dolžnika - razveza pogodbe po samem zakonu - razlaga jasnih pogodbenih določil
    Drži sicer, da je skladno z načelom stroge formalne legalitete izvršilno sodišče vezano na izvršilni naslov in ga mora izvršiti tako, kot se glasi ter ga ne more spreminjati, niti se ne sme spuščati v presojo njegove pravilnosti in zakonitosti (primerjaj 17. člen ZIZ). Vendar pa navedeno ne pomeni, da izvršilno sodišče vsebine izvršilnega naslova ne sme niti ugotoviti. Nasprotno, vsebino domnevnega izvršilnega naslova mora izvršilno sodišče ugotoviti že zato, da lahko presodi, ali sploh lahko dovoli predlagano izvršbo. Da je izvršilni naslov primeren za izvršbo, mora terjatev namreč sploh obstajati (prim. prvi odstavek 21. člena ZIZ). Ob tem, da sta se stranki izrecno dogovorili, da se v primeru, da nasprotna stranka kljub pozivu oziroma v dodatnem roku iz poziva ne sklene glavne pogodbe, predpogodba šteje za razvezano, sodišče prve stopnje, ki je v celoti (in ne le paricalno) vezano na vsebino zatrjevanega izvršilnega naslova, izvršbe ni moglo dovoliti, saj je iz predlogu za izvršbo priloženih listin jasno razvidno, da izterjevana terjatev niti ni nastala.

    Določilo drugega odstavka 104. člena OZ, po katerem lahko upnik ohrani pogodbo v veljavi, če po preteku roka nemudoma obvesti dolžnika, da zahteva njeno izpolnitev, ni kogentne narave, stranki pa sta se v pogodbi sami dogovorili za drugačno posledico nesklenitve glavne pogodbe po dodatnem pozivu na sklenitev nasprotni stranki.

    Kot sporne določbe pogodbe oziroma sodne poravnave je treba razumeti le tiste, ki glede na besedilo ali glede na kontekst, v katerem so oblikovane, objektivno vzeto dopuščajo več različnih razlag. Dodatna razlaga je torej potrebna le, če je pogodbeno določilo objektivno nejasno oziroma dvoumno, ker gre za razlago izvršilnega naslova, pa so pravila razlage omejena predvsem na gramatikalno razlago.
  • 814.
    VSC Sklep II Ip 286/2022, enako tudi , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , ,
    23.11.2022
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00063115
    ZIZ člen 61, 61/2.
    obrazloženost ugovora - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pravno pomembna dejstva - dokazi
    Neobrazložen je lahko samo tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ki za trditve ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov.
  • 815.
    VSC Sklep II Ip 275/2022
    23.11.2022
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00062612
    ZIZ člen 38, 38/6.
    hipotekarni dolžnik - izvršba na premičnine - stroški izvršitelja - potrebni stroški - nadaljnji izvršilni stroški
    Sodišče lahko naloži v plačilo hipotekarnemu dolžniku le tiste stroške, ki so bili potrebni za konkretno izvršbo na njegovo zastavljeno nepremičnino. To pa niso stroški za izvršbo na premičnine, ki je bila dovoljena le zoper prvodolžnico.
  • 816.
    VSC Sklep II Ip 274/2022
    23.11.2022
    IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSC00063278
    ZIZ člen 29.b, 29.b/5.
    neplačilo sodne takse - javne listine - vročitev plačilnega naloga - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi
    Obvestilo o opravljeni vročitvi je javna listina, ki v skladu s prvim odstavkom 224. člena ZPP dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Na podlagi četrtega odstavka istega člena ZPP je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Vendar dolžnik z golim zanikanjem prejema plačilnega naloga ni zmogel tega dokaznega bremena.
  • 817.
    VSM Sklep I Ip 653/2022
    23.11.2022
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSM00063533
    ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 61/2, 62, 62/2.
    izvršba na podlagi verodostojne listine
    Presoja utemeljenosti ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je vezana izključno na presojo obrazloženosti ugovora in ne na presojo njegove vsebinske utemeljenosti. Pritožbene navedbe, s katerimi upnica utemeljuje svoj zahtevek za plačilo terjatev po izdanih računih in vsebinsko nasprotuje dolžničinim ugovornim navedbam, ter pritožbi predloženi dokazi pa v postopku odločanja o obravnavani pritožbi niso relevantni in bodo lahko predmet presoje šele v nadaljnjem pravdnem postopku.
  • 818.
    VSL Sklep IV Ip 1385/2022
    22.11.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00061275
    SPZ člen 32. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
    sklep o začasni odredbi - spor zaradi motenja posesti - motilno dejanje - posestno varstvo
    Ko gre za zavarovanje z začasno odredbo je bistveno, da je predlog utemeljen glede na zatrjevano stanje v času do vložitve predloga. Če kasneje nastopijo okoliščine, ki bi dopuščale zavarovanje z začasno odredbo, je to lahko predmet novega predloga za zavarovanje, nikakor pa takšnih okoliščin ni mogoče upoštevati v istem postopku. Okvir za ugotavljanje dejanskega stanja namreč s svojimi dejanskimi trditvami postavi upnik v predlogu za zavarovanje.

    Brez ustrezne pravne podlage (nikoli) ni dovoljeno posegati v posest drugega, pa vendarle je posestno varstvo (in s tem tudi verjetnost terjatve posestnika zoper tretjo osebo) utemeljeno le v primeru konkretno zatrjevanega motenja, ko je torej jasno za kakšno motilno dejanje gre, kdaj je bilo storjeno (pri tem mora biti storjeno pred vložitvijo ustreznega zahtevka ali predloga) in da je motilno dejanje storil ta, zoper katerega se uperi zahtevek oz. predlog. Zgolj navedba, da je nekdo storil motilno dejanje, za verjetno izkazanost terjatve zoper točno določeno osebo (dolžnico) ne zadošča.
  • 819.
    VSL Sklep II Ip 1412/2022
    22.11.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00061282
    URS člen 22, 23. ZIZ člen 38, 38/1, 225, 225/2, 225/4. ZPP člen 152.
    pravica do sodnega varstva - enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem - nedenarna obveznost - predujem za kritje stroškov - sklep o plačilu predujma - namen izvršilnega postopka - izvršba zaradi dosege dejanj - dejanje, ki ga lahko opravi kdo drug - izvršba za izterjavo nedenarne terjatve - izvršilni stroški - oprava dejanj na dolžnikove stroške
    Upnik je pridobil izvršilni naslov in je sodišče na njegovi podlagi dovolilo izvršbo za dosego nadomestnega dejanja, založen pa je bil tudi predujem v skladu z drugim odstavkom 225. člena ZIZ. Sedaj je nadaljevanje postopka stvar upnika, ki ga je sodišče pooblastilo, da na dolžnikove stroške izvedbo del zaupa nekomu drugemu. To, da navedena določba govori o dolžnikovih stroških, seveda še ne pomeni, da bi upnik izvedbo potrebnih del vnaprej plačeval iz založenega predujma, običajno je namreč, da v sodnih postopkih vnaprej stroške plača sama stranka (tako npr. prvi odstavek 38. člena ZIZ in 152. člen ZPP). Besedna zveza »na dolžnikove stroške« pomeni, da bo stroške teh del, ko se bo napravil končni obračun in ko bo sodišče preverilo upravičenost stroškov, ki (in ko) jih bo priglasil upnik, kril dolžnik. Namen predujma je zgolj ta, da si upnik s tem zagotovi, da bo stroške opravljenih del res pokril dolžnik in da mu ne bo treba na koncu še predlagati izvršbo za izterjavo tako nastalih stroškov. Dokončen sklep o višini stroškov po opravljenih dejanjih sodišče praviloma sprejme na podlagi računov za opravljena dejanja, po potrebi pa tudi na podlagi ocene sodnega izvedenca. Bistveno je torej, da se po opravljenih dejanjih preveri upravičenost priglašenih stroškov in šele na tej podlagi s sklepom tudi odmerijo nadaljnji izvršilni stroški, potem pa se priznani stroški nakažejo iz založenega predujma upniku. Vse to v ničemer ne omejuje pravice upnika do učinkovite izvršbe: kot je že bilo rečeno, je v trenutni fazi postopka realizacija izvršilnega naslova v rokah upnika. Iz že opisanih razlogov pa upnik stroškov, ki mu bodo s tem nastali, ne more črpati iz predujma.
  • 820.
    VSL Sklep II Ip 1234/2022
    22.11.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00061274
    ZIZ člen 9, 9/3. ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 112/3, 142, 142/3, 142/4, 224, 224/1, 224/4, 339, 339/2, 339/2-8.
    ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - pravočasnost ugovora - vročanje sodnih pisanj - vročilnica - obvestilo o poskusu vročitve - potrdilo o vročitvi - javna listina - izpodbijanje resničnosti dejstev iz javne listine - zaslišanje priče - zavrnitev dokaznega predloga brez obrazložitve
    Dolžnik je v ugovoru poleg trditev, da obvestila o poskusu vročitve nikoli ni prejel, tudi natančno pojasnil konkretne okoliščine glede svojega postopanja in preverjanja nabiralnika v času vročanja sklepa o izvršbi, kar pomeni, da njegove navedbe presegajo le pavšalno zanikanje prejema tega obvestila. Predvsem pa je dolžnik v dokaz svojih navedb, da obvestila o poskusu vročitve ni prejel, podal tudi substanciran dokazni predlog z zaslišanjem priče. Do tega dokaznega predloga se sodišče prve stopnje ni v ničemer opredelilo, predloga ni zavrnilo in tudi ni pojasnilo razlogov za njegovo neizvedbo.
  • <<
  • <
  • 41
  • od 50
  • >
  • >>