ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1, 207, 207/2, 208, 208/2. ZIZ člen 15.
nadaljevanje prekinjenega izvršilnega postopka - predhodno vprašanje v postopku izvršbe
Po pregledu zadeve pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 29. 10. 2021 izvršilni postopek v obravnavani zadevi prekinilo na podlagi 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ker je sklenilo, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja glede lastništva poslovnega deleža, na katerega je dovoljena izvršba. Izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje po pravnomočni odločitvi v pravdi nadaljevalo izvršbo, tako predstavlja procesni sklep o nadaljevanju izvršilnega postopka izdan na podlagi drugega odstavka 208. člena ZPP. Ta določa, da če je sodišče prekinilo postopek iz razlogov, ki so navedeni v 1. točki prvega odstavka in v drugem odstavku 206. člena tega zakona, se postopek nadaljuje, ko se pravnomočno konča postopek pred sodiščem ali drugim pristojnim organom ali ko sodišče spozna, da ni več razlogov, da bi se čakalo na njegov konec.
V tej fazi postopka je pri presoji izpodbijanega sklepa zato pomembno le, ali je prenehal razlog za prekinitev postopka, ker je glede na zgoraj navedeno sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo v 3. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, kjer je povzelo odločitev pravdnega sodišča.
Pritožbeno sodišče najprej pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje upničin predlog za naložitev spornih stroškov v plačilo dolžnici zavrnilo zato, ker je presodilo, da jih upnica ni z ničemer izkazala. Upnica je v predlogu navedene stroške v skladu s prvim in drugim odstavkom 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ sicer specificirala po vrsti (poštnina, priloge, administrativni stroški) in navedla zneske, ki jih zahteva zanje, vendar iz njenih navedb v predlogu za povrnitev stroškov in podatkov v spisu ni mogoče zaključiti, da so ji dejansko nastali stroški v navedeni višini. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da nastalih stroškov ni izkazala in ni bilo razloga za nadaljnjo presojo, ali so sporni stroški upnice v skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ potrebni za izvršbo.
Ker v izvršbi na premičnine, kot v obravnavani zadevi, neposredna dejanja izvršbe opravljajo izvršitelji, zaradi česar je podana zakonska podlaga za odmero stroškov upnika v zvezi z delom izvršitelja, za odmero izvršilnih stroškov v zvezi z delom izvršitelja ni potrebna nobena pogodba z upnikom oziroma naročilo med dolžnico in izvršiteljem, kot pritožbeno izpostavlja dolžnica.
Zoper sklep, izdan na prvi stopnji, je dovoljena pritožba, razen če zakon določa drugače. Pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o izvršbi, s katerim je predlogu ugodeno, je ugovor.
Upnik je vlogo z dne 21. 12. 2022, s katero je zahteval povrnitev stroškov v zvezi z delom izvršitelja, vložil v izvršilnem postopku, zato je pri odmeri odvetniških storitev za to vlogo potrebno uporabiti tar. št. 31. Navedena vloga po vsebini ne predstavlja nobene izmed vlog, naštetih od 1. do 8. točke citirane tarifne številke, zato je potrebno uporabiti 9. točko tar. št. 31, ki določa višino odvetniške storitve za „Druge vloge“, in sicer 50 točk.
ZIZ člen 175, 192, 192/1, 193, 209. ZPP člen 365-2.
prodaja nepremičnine - oprostitev položitve kupnine - edini upnik - položitev kupnine - izročitev nepremičnin - najemno razmerje - neobstoječ pravni pouk - izpraznitev nepremičnin - izročitev in izpraznitev nepremičnine - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - izvršba na nepremičnino
Pritožnik ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da je nepremičnine v letu 2008 oddal najemniku in je najemno razmerje še vedno v veljavi, vsaj do 10. 9. 2024, o čemer bi moralo sodišče prve stopnje odločiti, on pa zato ne more izprazniti in izročiti nepremičnin kupcu. Konkretno sklenjeno najemno razmerje namreč ni breme, o katerem bi moralo sodišče prve stopnje odločiti s sklepom o izročitvi nepremičnin. Dolžnikova obveznost pa je v tem, da mora nepremičnino izprazniti vseh svojih premičnih stvari in jo izročiti v posest novemu lastniku, medtem ko najemna razmerja s prodajo nepremičnine ne prenehajo (175. člen ZIZ) in kupec vstopi v pravice in obveznosti najemodajalca, torej dolžnika, in je nadaljevanje najemnega razmerja stvar dogovorov med kupcem kot novim lastnikom in najemnikom.
Po šestem odstavku 189. člena ZIZ zoper sklep o domiku nepremičnine ni pritožbe in se nepravilnosti pri dražbi lahko uveljavljajo v pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, kot je dolžniku pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je pritožba dolžnika z dne 7. 11. 2022, vložena zoper sklep sklep sodišča prve stopnje o domiku z dne 29. 9. 2020, nedovoljena.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - vračunanje dolga - delno poplačilo dolga
Dolžnik neutemeljeno navaja, da upnik podaja napačno višino obveznosti in da podaja celo višjo obveznost. To se nanaša na vračunavanje nesporno plačanega denarnega zneska, ki ni v celoti zadostoval za poplačilo terjatve.
ZG člen 47. ZV-1 člen 22. ZIZ člen 181, 181/7, 192, 192/1. ZKZ člen 25.
sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - odredba o prodaji na javni dražbi - pravilno vročanje - zakoniti predkupni upravičenec - gozdna zemljišča - vodna zemljišča
Zakonita predkupna pravica gozdnih zemljišč je urejena v ZG, ki v 47. členu ureja predkupno pravico Republike Slovenije, lokalne skupnosti in lastnika zemljišča, ki meji na gozd, ki se prodaja, ter določa vlogo upravne enote pri postopku prodaje. Sicer pa se sklicuje na smiselno uporabo določb ZKZ. Tako v ZG kot v ZKZ je pri spoštovanju zakonitih predkupnih pravic poudarjena vloga upravne enote, ki o prodaji gozdnega zemljišča v določenih primerih obvesti zakonitega predkupnega upravičenca, oziroma objavi ponudbo o prodaji na oglasni deski.
zavrženje ugovora - prepozen ugovor dolžnika - fikcija vročitve
Za nastop fikcije v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 142. člena ZPP je odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.
ZST-1 člen 11, 11/1, 12a, 12a/1, 12a/2, 12a/3. ZSVarPre člen 8, 27, 27/1. ZZUOPD člen 5.
oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - dohodkovni cenzus - premoženjsko stanje - denarna socialna pomoč - (ne)upravičenost do denarne socialne pomoči - nepremično premoženje - začasni ukrep
Z dnem 10. 9. 2022 je stopil v veljavo ZZUOPD, ki je z namenom omilitve posledic, ki so nastale zaradi podražitve cen energentov in cen življenjskih potrebščin v času ogrevalne sezone posegel tudi v ureditev pogojev, ki jih ZSVarPre določa za pridobitev denarne socialne pomoči in na katere tudi ZST-1 veže presojo izpolnjevanja pogojev za oprostitev plačila sodnih taks (in s tem tako razširil krog upravičencev). ZZUOPD je tako v 5. členu predvidel spregled premoženja, razen prihrankov in vrednostnih papirjev, pri ugotavljanju materialnega položaja za vloge za denarno socialno pomoč, vložene v obdobju od 1. oktobra 2022 do 28. februarja 2023, posledično torej tudi pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca za taksno oprostitev za taksne obveznosti, nastale v navedenem obdobju.
ZIZ člen 181, 188a, 188a/3, 189, 189/3, 189/4, 189/6, 191, 192, 192/1, 200a, 200b. Pravilnik o objavah prodaj v spletnem iskalniku in spletnih javnih dražbah v izvršilnih postopkih (2020) člen 10.
spletna javna dražba v izvršilnem postopku - sklep o domiku - sklep o izročitvi - plačilo varščine - sodelovanje na javni dražbi - najvišja cena - najboljši ponudnik - konec javne dražbe - položitev kupnine - pravno relevantni pritožbeni razlogi - pričakovalna pravica kupca - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - pravni učinki - izdaja sklepa v pisni obliki
Prvi odstavek 192. člena ZIZ določa, da sodišče o izročitvi nepremičnine kupcu odloči po izdaji sklepa o domiku in po položitvi kupnine. Kako poteka prodaja na spletni javni dražbi, je določeno v 188.a členu ZIZ, ki v tretjem odstavku določa, da se po prijavi in plačilu varščine za udeležbo na spletni javni dražbi pridobi enolični znak, s katerim se anonimno sodeluje na dražbi, podrobnejša navodila pa so urejena v Pravilniku o objavah prodaj v spletnem iskalniku in spletnih javnih dražbah v izvršilnih postopkih. V 10. členu Pravilnika je določeno, da se po končani spletni javni dražbi samodejno izdela poročilo o poteku dražbe, ki je dražiteljem znotraj sistema portala e-dražbe na voljo v anonimizirani obliki, urednikom objave pa v neanonimizirani obliki. Vse navedeno potrjuje pritožbeno navedbo pritožnika, da je v tem primeru izdaja sklepa o domiku, že po končani javni dražbi (in ne istočasno s sklepom o izročitvi) nujna, saj je kupec, šele z izdajo sklepa o domiku, kjer je naveden s točno označbo osebnih podatkov, seznanjen s tem, da je na dražbi uspel kot najboljši ponudnik.
Skladno s tretjim odstavkom 189. člena ZIZ mora sodišče, po končani (tudi spletni) javni dražbi najprej ugotoviti, kateri ponudnik je ponudil najvišjo ceno in razglasiti, da je temu ponudniku domaknjena nepremičnina, čemur sledi določba četrtega odstavka istega člena, ki določa, da mora ponudnik iz prejšnjega odstavka, v primeru iz 200.a člena ZIZ podati izjavo, ali je z upnikom povezana oseba po določbi 200.b člena tega zakona. Za takšno izjavo je torej predpogoj, da ponudnik ve, da mu je tudi domaknjena nepremičnina. Temu vrstnemu redu pa sodišče v obravnavanem primeru neutemeljeno ni sledilo. Najugodnejši kupec, po sami (zlasti spletni) javni dražbi, namreč niti ne ve, ali je bila nepremičnina njemu sploh domaknjena, na kar pravilno opozarja pritožnik.
Sodišče mora opraviti dve ločeni dejanji (razglasiti domik in izdati sklep o domiku), pri čemer praviloma to stori sočasno, zlasti v primeru spletne javne dražbe. Sklep o domiku je konstitutivne narave, zato domik objektivno nastopi šele z izdajo sklepa in ga ni mogoče domnevati na podlagi obstoja določenih dejstev ob koncu javne dražbe. Nastop pravnih učinkov domika je mogoče vezati le na izdajo pisnega sklepa o domiku.
ZST-1 člen 11, 11/1, 12a, 12a/1, 12a/2, 12a/3. ZSVarPre člen 8, 27, 27/1. ZZUOPD člen 5.
oprostitev plačila sodnih taks - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - dohodkovni cenzus - premoženjsko stanje - denarna socialna pomoč - (ne)upravičenost do denarne socialne pomoči - izključitveni razlog - nepremično premoženje - upoštevanje nepremičnega premoženja - začasni ukrep
Z dnem 10. 9. 2022 je stopil v veljavo ZZUOPD, ki je z namenom omilitve posledic, ki so nastale zaradi podražitve cen energentov in cen življenjskih potrebščin v času ogrevalne sezone posegel tudi v ureditev pogojev, ki jih ZSVarPre določa za pridobitev denarne socialne pomoči in na katere tudi ZST-1 veže presojo izpolnjevanja pogojev za oprostitev plačila sodnih taks (in s tem tako razširil krog upravičencev). ZZUOPD je tako v 5. členu predvidel spregled premoženja, razen prihrankov in vrednostnih papirjev, pri ugotavljanju materialnega položaja za vloge za denarno socialno pomoč, vložene v obdobju od 1. oktobra 2022 do 28. februarja 2023, posledično torej tudi pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca za taksno oprostitev za taksne obveznosti, nastale v navedenem obdobju.
izvršba na nepremičnino - odlog izvršbe - uveljavljanje ničnosti izvršilnega naslova - pojem potrošnika - sodna poravnava
V obravnavani zadevi ni sporno, da so dolžniki vložili predmetno tožbo. Prav tako iz notarskega zapisa, ki predstavlja izvršilni naslov, izhaja, da so dolžniki pravni posel v notarskem zapisu sklenili kot potrošniki. S tem so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih ZIZ predpisuje za dovolitev odloga izvršbe.
Za nastop fikcije je odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.
Vložena izvršba zaradi plačila denarnega zneska ni nujna zadeva v skladu s 83. členom ZS. V primeru vročitve pisanja v nenujni zadevi je položaj stranke varovan na način, da rok za opravo procesnega dejanja začne teči šele po izteku sodnega poslovanja.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor dolžnika - razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - končanje izvršilnega postopka - predlog za nasprotno izvršbo - utemeljenost predloga
S pravnomočnostjo sklepa, s katerim sodišče ugotovi, da je ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine obrazložen in sklep o izvršbi razveljavi ter odloči, da bo o zahtevku v nadaljnjem postopku odločalo pristojno sodišče kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, izvršilni postopek zoper dolžnika ne teče več. S tem trenutkom se izvršilni postopek v razmerju do dolžnika, zoper katerega je bil sklep o izvršbi po drugem odstavku 62. člena ZIZ razveljavljen, prevesi v pravdni postopek, ki predstavlja nadaljevanje izvršilnega postopka. Ker je izvršilni postopek izčrpan, o utemeljenosti upnikovega zahtevka pa še ni odločeno, že iz tega razloga ni utemeljen predlog za nasprotno izvršbo.
ugotovitev nedopustnosti izvršbe - razveljavitev sklepa o izvršbi - odločitev o izvršilnih stroških - razveljavitev pravnomočne odločbe - pravočasnost zahteve za povračilo stroškov
Pri ugotovljeni nedopustnosti izvršbe ne gre za stališče instance, ki bi spreminjalo prvotno odločitev izvršilnega sodišča o ugovoru ali vanjo kakorkoli vsebinsko posegalo. Z njo se tudi ne razveljavi sklepa o izvršbi, temveč učinkuje samostojno kot močnejši pravni naslov. Ugotovljena nedopustnost izvršbe (ZIZ iz tega razloga ne uporablja pojma nedopustnost izvršilnega postopka), se lahko nanaša zgolj na fazo opravljanja izvršbe, medtem ko v fazo dovolitve izvršbe, z izjemo zgoraj kritizirane izrecne določbe šestega odstavka 58. člena ZIZ, in tam sprejete stroškovne odločitve, ne posega.
predhodna odredba - pogoji za izdajo predhodne odredbe - verjetna nevarnost za uveljavitev terjatve - objektivna nevarnost
Za zavarovanje s predhodno odredbo zadošča, da upnik za verjetno izkaže objektivno nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, to je objektivno stanje dolžnika, ki bi lahko resno ogrozilo bodočo izvršbo.
izvršba za izterjavo nedenarne terjatve - motenje posesti - video nadzor - nedovoljen dokaz - pravica do dokaza - pravica do zasebnosti - praktična konkordanca
V izvršilnem postopku prepoved izvedbe dokaza lahko poseže v pravico stranke do dokaza kot del pravice do izjave v postopku, zato je v takih primerih izvedba sicer nedovoljenih dokazov lahko dopustna.
V novejši sodni praksi Vrhovnega sodišča RS je poudarjeno, da uporaba testa sorazmernosti pri odločanju o koliziji med dvema ustavnima pravicama ni ustrezna. Splošno načelo sorazmernosti zavezuje državne organe, ko gre za posege v človekove pravice in temeljne svoboščine, zato se test sorazmernosti praviloma uporabi v vertikalnem razmerju med državo in posameznikom. Kadar pa gre za razmerje med formalno prirejenimi subjekti dveh posameznikov (horizontalno razmerje) in ko pride do kolizije dveh sobivajočih pravic, pa ne gre za poseg v pravico, katerega dopustnost bi bilo treba presojati s pomočjo načela sorazmernosti, ampak se nasprotje med pravicama uskladi z metodo razlage, ki jo teorija pozna tudi kot praktično konkordanco.
ZIZ člen 58, 58/1, 272, 272/1, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3.
regulacijska začasna odredba - odločitev sodišča o ugovoru zoper začasno odredbo - domneva resničnosti ugovornih navedb - nova dejstva
Glede utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe sodišče odloča s sklepom o ugovoru. Glede na to, da upnik začasno varstvo dobi z izdajo sklepa o začasni odredbi, mora biti s formalnim sklepom zavarovanje namreč tudi razveljavljeno, zgolj izpolnitev pogojev za prenehanje začasne odredbe še ni dovolj.
Pri uporabi domneve resničnosti ugovornih trditev je treba upoštevati, ali je dejstva, ki nasprotujejo dolžnikovim v ugovoru, upnik navajal že v predlogu za izdajo začasne odredbe. Če dolžnik v ugovoru zanika dejstvo iz predloga, upnik pa na tak ugovor ne odgovori, je namreč očitno, da se z njim ne strinja, podvajanje istih navedb bi bilo nesmiselno. Domnevo je tako mogoče vzpostaviti zgolj za v ugovoru navedena nova dejstva, ne pa tudi za zanikanje tistih iz predloga.