CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00066040
ZIZ člen 20, 20/2, 20/3, 26, 26/1, 26/2, 55, 55/1, 55/1-5, 55/1-6, 58, 58/5. OZ člen 101. ZPP člen 105, 108, 108/1, 108/4, 325, 332.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - izvršilni naslov - sodna poravnava - razveljavitev sodne poravnave - zapadlost terjatve iz sodne poravnave - pogojna obveznost - vzajemna obveznost - zavrženje ugovora kot nepopolnega - podpis ugovora - dokazovanje zapadlosti terjatve - dopolnilni sklep - bodoče negotovo dejstvo - dokazno ugotavljanje pravno pomembnih dejstev - načelo sočasnosti izpolnitve obveznosti - sklenitvena in izpolnitvena faza pravnega posla - zapisnik o sodni poravnavi
Stranke sodne poravnave so se dogovorile za odstop od načela sočasnosti izpolnitve, saj so izpolnitveno fazo razdelile na dva dela: najprej izpolnita dolžnika, tej izpolnitvi pa isti dan, a kasneje, sledi še izpolnitev upnika.
Iz sodne poravnave ne izhaja, da bi bila obveznost dolžnikov vezana na poprejšnjo izpolnitev kakšne upnikove obveznosti ali na kakšen drug pogoj, prav tako ne gre za vzajemni obveznosti. Je pa mogoče ugotoviti nasprotno, torej da je dolžnost upnika, da poda soglasje za priklop električne energije, vezana na predhodno nakazilo dolžnih zneskov s strani dolžnikov na fiduciarni račun upnikovega pooblaščenca. Zmotno je zato sklicevanje dolžnikov na drugi in tretji odstavek 20. člena ZIZ oziroma so neutemeljene njune navedbe, da naj bi upnik najkasneje dne 21. 7. 2021 izrecno izjavil, da soglasja za priklop električne energije nima namena podati. To dejstvo, tudi če bi se izkazalo za resnično, namreč na zapadlost obveznosti dolžnikov ne vpliva.
Res iz sodne poravnave tudi izhaja, da bo pooblaščenec upnika le-temu s strani dolžnikov prejete zneske nakazal šele potem, ko bo upnik podal soglasje za priklop električne energije na odjemno mesto, vendar pa tudi to v ničemer ne spremeni ugotovitve, da sta po izvršilnem naslovu svojo obveznost najprej dolžna izpolniti dolžnika – s tem, da dolžne zneske nakažeta na fiduciarni račun upnikovega pooblaščenca, s čimer nastopi obveznost upnika, da poda soglasje za priklop električne energije, ko to izpolni, pa mu lahko njegov pooblaščenec nakaže s strani dolžnikov prejete zneske.
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - neplačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse
Iz spisa ni razvidno, da bi dolžnik v tej zadevi vložil predlog za oprostitev plačila sodne takse po nesporno vročenem plačilnem nalogu za plačilo sodne takse za ugovor. Tudi ne pove kdaj naj bi ga vložil in na kakšen način (s pisno vlogo ali elektronsko).
Stranke se v sporazumu niso dogovorile za generalno odpoved vsem zahtevkom, temveč so jih dodatno opredelile. Zato je pravzaprav bistveno vprašanje ali so z nadaljnjim besedilom sporazuma zajele tudi dolžnikov stroškovni zahtevek z vloženim ugovorom in zanj dogovorile pogodbeno kazen.
Ker se stranke kljub seznanjenosti z možnostjo naložitve stroškov ugovornega postopka ob podpisu sporazuma niso izrecno dogovorile, da se celovitost ureditve obravnavanega razmerja nanaša tudi na zahtevke iz pravdnega postopka I Pg 406/2017 ter iz tega izhajajočo izvršilno zadevo I 361/2021, za zahtevek iz naslova spornih stroškov ni bila dogovorjena pogodbena kazen. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da upnik z vložitvijo ugovora (in zaznamovanih stroškov) ter kasneje pritožbe zoper sklep o stroških ugovornega postopka ni kršil sporazuma, posledično upnik ni upravičen do izterjave pogodbene kazni.
ZIZ člen 43, 46, 46/3, 67, 67/1, 67/1-3. ZPP člen 156, 156/1, 165, 165/2.
ustavitev izvršilnega postopka - ustavitev izvršbe - poplačilo terjatve - pravni interes za ugovor - stroški - naključje, ki se primeri stranki
Treba je razlikovati med ustavitvijo izvršbe in odločitvijo o koncu izvršilnega postopka. V primerih, ko sklep o izvršbi še ni pravnomočen in ko o morebitnih pravnih sredstvih stranke, torej o ugovoru dolžnika, še ni bilo odločeno, ni mogoče sprejeti sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka, ampak se lahko le ustavi izvršba, kar je tudi upnica predlagala. Izvršilni postopek se v takšnem primeru konča šele po tem, ko je sklep o izvršbi postal pravnomočen oziroma ko je odločeno o vseh pravnih sredstvih, torej ko so končane vse faze postopka (faza dovolitve izvršbe in faza oprave izvršbe). V konkretnem primeru je pravni interes dolžnika, da se odloči o njegovem ugovoru, podan, saj bi mu v primeru, da bi se pokazalo, da je ugovor utemeljen, odločitev prinesla konkretno in neposredno pravno korist, torej, da bi se z odločitvijo njegov pravni položaj glede konkretnega zahtevka izboljšal.
URS člen 15, 23, 34, 35, 36. ZIZ člen 15, 32, 71, 71/2, 71/2-2, 73, 73/1, 73/2. ZPP člen 7, 212, 285.
izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine - dom dolžnika - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - odlog izvršbe na predlog tretjega - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - odlog izvršbe na predlog dolžnika - pogoji za odlog izvršbe - načelo sorazmernosti - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - pravica do spoštovanja doma - trdiveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo - smiselna uporaba - pravna kvalifikacija - ugovor tretjega - verjetno izkazana pravica - pravica do sodnega varstva - pravica do izvršbe
Položaj, ko gre za izvršbo za izpraznitev in izročitev nepremičnine, ki je dom, je predviden v 2. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ. Ta določba se sicer gramatikalno nanaša le na dolžnika, vendar jo je treba smiselno uporabiti tudi za tretjega. Smiselna uporaba je utemeljena, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do položaja, da bi dolžnik odlog izvršbe lahko dosegel lažje kot tretji, čeprav le-ta upniku ničesar ne dolguje.
Upoštevaje pravno izhodišče, da 2. točka drugega odstavka 71. člena ZIZ lahko pride v pošev tudi za odlog izvršbe na predlog tretjega, višje sodišče pritrjuje pritožbi, da je treba povzete konkretizirane in dokazno podprte navedbe tretjih presoditi tudi v luči navedene zakonske določbe, torej z vidika možnosti, da se izvršba odloži iz drugih posebno upravičenih razlogov.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 12, 16, 17, 18. ZIZ člen 41, 41/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - evropski izvršilni naslov - nespornost zahtevka
Kot evropski izvršilni naslov se lahko potrdi le taka odločba, ki je bila izdana v postopku, v katerem je dolžnik dobil zadostne informacije o zahtevku ter o ukrepih za ugovarjanje zahtevku. Da pa se lahko zahtevek iz sklepa o izvršbi šteje za nespornega v skladu z Uredbo, mora biti nedvoumno ugotovljeno, da je bil dolžnik pravočasno in pravilno seznanjen z zahtevkom, njegovim temeljem in s posledicami svoje pasivnosti, ter da je bila v zadostni meri spoštovana pravica do obrambe. Ker se dolžniku pred izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne vroči tudi predlog za izvršbo in tako ni zagotovljena kontradiktornost že pred izdajo odločbe, je za možnost konvalidacije po 18. členu Uredbe potrebno, da je dolžnik osebno pravočasno prejel listino, ki jo je bilo treba vročiti, da je lahko pripravil svojo obrambo. Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine pa ta pogoj ni izpolnjen, ker je kontradiktornost zagotovljena šele naknadno oziroma ker ima dolžnik možnost obrambe šele po izdaji sklepa o izvršbi.
ZIZ člen 6, 6/5. ZST-1 člen 34a, 34a/3, 34a/4, 34a/7.
sodna taksa - ugovor zoper plačilni nalog - sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - nov plačilni nalog - pravno sredstvo - napačen pravni pouk - rok za plačilo sodne takse
Sodišče prve stopnje je postopalo napačno, ko je v pravnem pouku plačilnega naloga z dne 4. 1. 2023 dolžnika (ob hkratnem pravnem pouku, navedenem v sklepu z dne 3. 1. 2023, da je zoper sklep dovoljena pritožba v 15 dneh od vročitve) poučilo o pravici do vložitve ugovora v roku 8 dni in ko je nato 1. 2. 2023 vloženo pravno sredstvo dolžnika vsebinsko obravnavalo kot ugovor zoper plačilni nalog. Ugovor zoper plačilni nalog, izdan na podlagi tretjega odstavka 34.a člena ZST-1 (enako velja za plačilne naloge, izdane na podlagi drugega odstavka 34.a člena ZST-1), namreč ni dovoljen, temveč je pravno sredstvo, s katerim je mogoče izpodbijati sklep o ugovoru ter plačilni nalog, ki je del tega sklepa, pritožba, o tej pa je (razen pod pogoji iz osmega odstavka 9. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ in 343.a člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ, ki pa v obravnavani zadevi niso izpolnjeni) pristojno odločati višje sodišče (peti odstavek 6. člena ZIZ).
Pravica do povrnitve stroškov začasnega zastopnika ni odvisna od izida postopka, temveč gre za povrnitev stroškov dela s strani sodišča postavljenemu začasnemu zastopniku na predlog upnika. Posledično za pravočasnost priglasitve stroškov začasnega zastopnika ni mogoče uporabiti 38. člena ZIZ, saj ta predstavlja materialnopravno določbo v zvezi z odmero stroškov med strankama postopka ali med strankama in tretjim. Začasni zastopnik je tako upravičen do povračila stroškov ne glede na uspeh z ugovorom oziroma uspeh v postopku.
odlog izvršbe - razlogi za odlog izvršbe - izpraznitev in izročitev nepremičnin
Tudi prihajajoče zimsko obdobje je lahko ob preostalih okoliščinah, ne pa samo zase, eden izmed razlogov za odlog izvršbe po 2. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ, čeprav ga zakon izrecno ne omenja.
Upnik mora v primeru, če nepremičnine ni bilo mogoče prodati na prvem naroku, v šestih mesecih od le-tega sodišču predlagati novo prodajo, sicer sodišče ustavi izvršbo.
Kakor pravilno opozarjata tudi dolžnika, je sodišče prve stopnje v 2. točki sklepa VL 70347/2017 z dne 3. 5. 2021, ki je postal pravnomočen dne 19. 8. 2021, že pravnomočno odločilo o vračilu posameznih premičnin dolžnici.
Izpodbijani sklep tudi ne vsebuje nikakršnih razlogov, ki bi vsebinsko utemeljili odločitev v izreku. Pri tem je dodati, da pojasnilo sodišča prve stopnje, da je skladno z napotili sodišča druge stopnje v zadevi I Ip 258/2021 z dne 19. 8. 2021 naložilo A. A., da izroči v neposredno posest še premičnine, ki so naštete v izreku izpodbijanega sklepa, ne zadosti standardu obrazložene odločbe, saj je potrebno vsebinsko pojasniti razloge, ki so botrovali k temu, da se je izročitev premičnin naložila konkretnemu udeležencu hrambe.
ZIZ člen 212, 212/1, 212/2, 212/3, 212/4. OZ člen 269, 269/1, 269/2. ZPP člen 15, 365-2, 365-3.
izvršba - izvršilni naslov - nenadomestno dejanje - nedenarna obveznost - zloraba procesnih pravic - namen sodnih penalov - sodni penali - ugovor dolžnika - neizpolnitev obveznosti - izterjava sodnih penalov - ugovor zoper sklep o izvršbi sodnih penalov - sodna poravnava kot izvršilni naslov - pravnomočnost sodne poravnave - pravica do doma - omejitev višine sodnih penalov - pravica do sodnega varstva - pravica do zasebne lastnine
Sporna nepremičnina (bivša skupna stanovanjska hiša, katere izključna zemljiškoknjižna lastnica je zaradi nerealizirane sodne poravnave še vedno dolžnica in katere (po tej poravnavi določen) del izključno pripada upniku) predstavlja upnikov (in ne dolžničin) dom. Na to nepremičnino, glede katere upnik tudi predlaga izvršbo, je vezana izpolnitev dolžničine nedenarne obveznosti (dokončanje postopka vzpostavitve etažne lastnine na nepremičnini in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila) in si v njenem delu upnik zaradi dolžničine neizpolnitve obveznosti, ki jo lahko izpolni samo ona (nenadomestno dejanje), ne more urediti osnovnih pogojev bivanja, čeprav mu po pravnomočni sodni poravnavi izključno pripada določen del. Glede na okoliščine konkretnega primera pritožbeno sodišče, potem ko je opravilo tehtanje med upnikovo pravico do sodnega varstva, doma in zasebne lastnine na eni in dolžničino pravico do zasebne lastnine na drugi strani, zaključuje, da upniku ni mogoče očitati zlorabe instituta sodnih penalov. Teža posega (v tožničini nepremičnini) je sorazmerna zasledovanemu cilju – prisiliti dolžnico k dokončanju postopka vzpostavitve etažne lastnine in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila glede nepremičnine, ki je upnikov dom. Upoštevajoč vse zgoraj navedeno določena višina dnevnega zneska 500 EUR za vsak dan zamude predstavlja primeren znesek za siljenje dolžnice k izpolnitvi naložene obveznosti in je ta znesek sorazmeren s pomenom neizpolnjene obveznosti za upnika. Sodni penali morajo biti tako visoki, da naj prisilijo dolžnico k izvršitvi pravnomočne sodne poravnave, še posebej v tej zadevi, ko gre izpolnitev nenadomestnega dolžničinega dejanja v zvezi z nepremičnino, ki je tudi upnikov dom.
376. člen OZ je glede teka zamudnih obresti potrebno uporabiti tudi, če je obligacijsko razmerje iz katerega izvira terjatev, nastalo pred 1. 1. 2002, pa obresti tečejo še po tem datumu. Navedeno velja za čas do 22. 5. 2007, ko je pričela veljati novela OZ-A, ki je črtala določbo 376. člena OZ oziroma za zamudne obresti odpravila pravilo „ne ultra alterum tantum“.
Dolžnikove pritožbene navedbe se ne nanašajo na vsebino izpodbijanega sklepa. Tako ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje glede očitne pisne napake pri navedbi upnika v sklepu o izvršbi, kjer je zmotno naveden dolžnik.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00066051
ZFPPIPP člen 280. ZIZ člen 64, 64/2. ZZK-1 člen 90. SPZ člen 154.
izbris hipoteke - pridobitev lastninske pravice - izločitvena pravica na nepremičnini - odpust obveznosti - ugovor tretjega
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi pritožnik A. A. imel možnost vložitve ugovora tretjega, s katerim bi v okviru izvršilnega postopka uveljavljal solastninsko pravico na predmetu izvršbe le do konca izvršilnega postopka, te svoje pravice pa pravočasno ni izkoristil. Posledično, ker je pridobil lastninsko pravico do ½ po koncu izvršilnega postopka na podlagi izločitvenega zahtevka v samem stečajnem postopku, je pridobil lastninsko pravico hkrati z obremenitvami, ki so bile vpisane v zemljiški knjigi zaradi akcesorne narave zastavne pravice. Dejstvo je, da je s priznanjem izločitvene pravice pritožniku bilo zgolj ugotovljeno, da ta delež ne sodi v stečajno maso, ker ni v lasti stečajne dolžnice, saj je pritožnik na njej izvirno pridobil lastninsko pravico. Priznanje izločitvene pravice v stečajnem postopku namreč ni povezano z vprašanjem obstoja terjatve upnika, temveč zgolj z vprašanjem resničnega dejanskega lastništva določenega premoženja s strani stečajnega dolžnika oziroma z obsegom stečajne mase.
Pritožnik sicer v pritožbi trdi, da je terjatev prenehala zaradi odpusta obveznosti v stečajnem postopku zoper dolžnico B. B., vendar pa ne ZIZ ne ZZK-1 ne omogočata v okviru zaključenega izvršilnega postopka izbrisa prisilno pridobljene hipoteke brez izjave upnika, da je terjatev poravnana oziroma prenehala. Res 90. člen ZZK-1 med drugim določa, da zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča dovoli izbris zastavne pravice, če je bila izvršba ustavljena in izvršilna dejanja razveljavljena, ampak v konkretnem primeru ne gre za tako dejansko stanje. Pri razveljavitvi izvršilnih dejanj je namreč potrebno upoštevati določila ZIZ o poteku izvršilnega postopka. V kolikor pritožnik sedaj trdi, da te terjatve zaradi odpusta obveznosti zoper dolžnico ne obstajajo več, bo moral postopati, vkolikor ne pridobi izjave upnika o poplačilu terjatve, v skladu s 154. členom SPZ.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 5. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 1, 15. ZIZ člen 38, 38/5.
Če izvršitelj sploh ne pristopi k opravi rubeža oziroma k poskusu oprave rubeža, ker opravo tega izvršilnega dejanja zaradi odloga izvršbe predhodno prekliče, kot je bilo to tudi v obravnavanem primeru (pri čemer je v obravnavani zadevi upnik izvršitelja o okoliščinah, ki so utemeljevale preklic rubeža, obvestil v primernem roku pred dnem razpisanega rubeža), izvršitelju plačila za rubež ni mogoče priznati, posledično pa tudi ne plačila za dejanje razpisa rubeža, četudi je slednje dejansko bilo opravljeno.
Odločitev je oprta izključno na krivdni princip, pri čemer pa je sodišče prezrlo, da slednji ne ukinja uspeha strank kot splošnega merila za odločanje o povrnitvi stroškov, temveč zgolj vzporedno uvaja še ločeno merilo za krivdno povzročene posamične stroške med postopkom „ne glede na izid“ postopka. Ni pa mogoče uporabiti krivdnega principa za odločanje o stroških postopka neodvisno od njegovega izida, torej tudi v nasprotju z uspehom strank v postopku glede na njegovih izid, in s tem širiti dejanske podlage odločanja o stroških na ugotavljanje in vrednotno ocenjevanje tudi tistih ravnanj ali opustitev strank pred začetkom postopka, ki so vplivala na njegov tak ali drugačen izid.
Drži sicer, da dolžnik v predhodnem postopku ni odgovoril na poziv sodišča k izjavi, ali je sklep o izvršbi izvršil oziroma ali obstajajo kakšne ovire za njegovo izvršitev, ter tudi ni postopal skladno s 133.a členom ZIZ (to je ugovorno ostalo neprerekano), kar je upnika na nek način prisililo k vložitvi predloga po 134. členu ZIZ. Vendar pa je ob tem treba tudi upoštevati, da je dolžnik vse razloge za svoje neizvrševanje sklepa o izvršbi pojasnil v ugovoru v tem postopku in se je upnik torej s temi razlogi v ugovornem postopku seznanil, dolžnikovim navedbam je v celoti nasprotoval in vztrajal pri izvršbi, sodišče pa je pravnomočno ugotovilo, da so dolžnikove ugovorne navedbe v večinski meri utemeljene. Ob takem izidu postopka pa ni mogoče kot odločilnega sprejeti stališča sodišča prve stopnje, da je dolžnik tisti, ki je zakrivil obstoječo situacijo in upnika prisilil v izvršbo ter da mu zato ni neutemeljeno povzročil stroškov. Za odločitev o stroških v zvezi z ugovorom namreč ni pravno pomembno, zakaj je upnik vložil predlog za izvršbo in kaj mu je bilo tedaj (ne)znano, temveč je bistveno, ali in v kolikšni meri je dolžnik uspel z ugovorom.