prepozna pritožba - pošiljanje po pošti - vložitev vloge pri sodišču
Neutemeljena je pritožbena ugotovitev o skrajšanju 8-dnevnega pritožbenega roka, ker dolžnik vloge ne more vložiti v vložišču sodišča v Mariboru, temveč jo lahko samo pošlje po pošti. Po drugem odstavku 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se namreč v primeru, če se pošlje vloga po pošti priporočeno, šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču. V obravnavanem primeru je dolžnik oddal pritožbo po pošti navadno 5. 6. 2023. V kolikor bi jo poslal priporočeno, bi se štel dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, to je 5. 6. 2023 in bi bila pritožba vložena pravočasno v 8-dnevnem zakonskem roku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00069738
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1. DZ člen 183, 183/1, 183/2, 183/3.
preživnina - izvršilni naslov - preživljanje polnoletnega otroka - redno šolanje kot pravni standard - izpolnjevanje študijskih obveznosti - trditveno in dokazno breme glede šolanja
Redno šolanje je pravni standard, ki ga je treba zapolniti v vsakem konkretnem primeru, primarno pa redno šolanje pomeni redno izpolnjevanje šolskih ali študijskih obveznosti. Namen rednega šolanja je namreč pridobitev izobrazbe ali poklica zaradi zagotovitve lastnega preživljanja, izpolnjevanje šolskih (študijskih) obveznosti pa zato predstavlja temeljno predpostavko, zaradi katere je otrok upravičen zahtevati od staršev plačilo preživnine. V določenih primerih sicer lahko pride do prekinitev ali zastojev v rednem šolanju, ki še ne pomenijo izgube pravice do preživljanja, vendar pa morajo v teh primerih obstajati opravičljivi razlogi, zaradi katerih upravičenec ni izpolnil šolskih ali študijskih obveznosti. Pri presoji standarda rednega šolanja se tako ni mogoče omejiti na presojo formalnega statusa upravičenca v šolskem sistemu, ampak je treba vsebinsko presoditi njegovo prizadevanje za pridobitev izobrazbe.
Upnik rednega šolanja v šolskem letu 2021/2022 kljub izkazanemu vpisu na fakulteto ob odsotnosti trditev in dokazov glede izpolnjevanja študijskih obveznosti oziroma glede razlogov za njihovo neizpolnjevanje ter ob odsotnosti pojasnila, zakaj se je v naslednjem šolskem letu prepisal nazaj na nižjo, srednješolsko stopnjo izobraževanja, ni uspel izkazati.
Ker upnik ni uspel izkazati rednega šolanja v letih 2021/2022 in 2022/2023, za kateri izterjuje preživnino, je sodba, na podlagi katere je vložil predlog za izvršbo, izgubila lastnost izvršilnega naslova. Tako lastnost ima po upnikovi polnoletnosti namreč le v okviru 183. člena DZ in jo izgubi, če se upnik ne šola redno.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - pravilna označba dolžnika - poziv na popravo pomanjkljive vloge - zavrženje predloga za izvršbo
Sodišče prve stopnje je po prejeti dopolnitvi predloga za izvršbo pravilno zavrglo predlog za izvršbo z navedbo, da upnik predloga v roku ni dopolnil, kot mu je bilo naloženo, saj je poslal vlogo, v kateri je navedel podatke o dolžnici, na podlagi katerih sodišče dolžnice ni moglo nedvoumno identificirati, saj EMŠO, davčna številka in rojstni datum, kot jih je upnik navedel v dopolnitvi predloga, ne pripadajo dolžnici, kot jo je navedel upnik. Upnik je namreč v dopolnitvi (popravi) predloga za izvršbo navedel drug priimek dolžnice, vendar pa je tako popravljena navedba priimka dolžnice ostala nepravilna oziroma sodišče dolžnice na podlagi elektronsko dosegljivih evidenc ni moglo nedvoumno identificirati.
URS člen 70a, 70a/4. ZIZ člen 104, 106, 149, 149/1. ZLS člen 21, 21-7, 21-8.
izvršba na denarno terjatev dolžnika - omejitev izvršbe - samoupravna lokalna skupnost - temeljne naloge - nujna denarna sredstva - oskrba s pitno vodo - namenska razlaga zakonske določbe
Glede na to, da denarna terjatev občine, katere rubež in prenos je upnik predlagal z dodatnim sredstvom izvršbe, predstavlja najemnino za najem javne gospodarske infrastrukture, ki se financira iz cene gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da gre za sredstva, ki so nujno potrebna za opravljanje temeljne naloge oziroma dejavnosti občine, tj. oskrbe prebivalstva s pitno vodo, kar se zagotavlja tudi z vzdrževanjem in obnovo temu namenjene javne infrastrukture, čemur so sredstva iz naslova najemnine skladno s Pogodbo tudi dejansko in izključno namenjena (22. člen Pogodbe).
ZIZ člen 38, 38/5, 38c, 38c/2, 43, 43/1, 43/3, 293. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 11.
Sodišče druge stopnje glede upnikovih navedb o tem, da so cene goriv na bencinskih servisih ob avtocestah in hitrih cestah višje, Pravilnik o tarifi pa ne opredeljuje katera izmed obeh tipov cen se upošteva kot osnova za izračun kilometrine, pojasnjuje, da tretjega odstavka 11. člena Pravilnika o tarifi1 ni mogoče uporabiti tako, da bi se lahko uporabile cene pogonskih goriv na avtocestnem križu, saj se le te oblikujejo prosto, iz besedila določbe pa ni mogoče razbrati takega pooblastila sodišču.
predlog za odlog izvršbe - sodna taksa kot procesna predpostavka - domneva o umiku pravnega sredstva
Domneva umika vloge po petem odstavku 29.b člena ZIZ nastopi le pri vložitvi predloga za izvršbo, ugovora in pritožbe, ne pa tudi predloga za odlog izvršbe.
ZIZ-UPB4 člen 23, 23/1, 23/2, 41, 41/1, 41a, 61, 61/4.
verodostojna listina - izvršba na podlagi menice - rok za vložitev ugovora
Pri obeh postopkih (tako pri tistem po 41. členu ZIZ kot pri tistem po 41.a členu ZIZ) pa velja določba prvega odstavka 61. člena ZIZ, kjer je predpisano, da znaša v meničnih (in čekovnih) sporih rok za ugovor tri dni.
ZIZ člen 3, 15, 34, 34/2, 55, 58, 58/4, 169, 169/1, 239. ZPP člen 212.
postopek zavarovanja denarne terjatve - sklep o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini - ugovor dolžnika - relevantni ugovorni razlogi - ugovor nesorazmernosti - omejitev zavarovanja - ocena vrednosti nepremičnine - odlog izvršbe
Dolžnik spregleda, da gre za postopek zavarovanja in ne izvršbe. Kot že pojasnjeno zgoraj, se postopek zavarovanja zaključi z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičnini v zavarovanje denarne terjatve upnika. V postopku izvršbe pa temu dejanju šele sledijo izvršilna dejanja oprave izvršbe z namenom prisilne izterjave terjatve. Zgolj odložitvi teh dejanj (opravi izvršbe) je namenjen institut odloga izvršbe, saj se odloži prisilna izterjava. V primeru odloga zavarovanja, ko upnik ne bi pridobil zastavne pravice na nepremičnini v zavarovanje svoje denarne terjatve in bi bil s tem v negotovosti glede možnosti prisilne izterjave v bodočnosti, bi bil v celoti izjalovljen namen zavarovanja oziroma namen tega instituta.
Sodišče prve stopnje je v celoti vezano na podano utesnitev in je dolžno izvršilni postopek ustaviti (zgolj) v obsegu, kot je utesnitev predlagana. Ker je pritožbeno izpodbijana odločitev le odločitev o delni ustavitvi izvršbe v posledici delnega umika izvršilnega predloga, so pritožbene trditve, v kolikor jih je razumeti kot poplačilo upničine terjatve v celoti, za pritožbeni preizkus izpodbijane odločitve pravno nepomembne.
ZIZ člen 17, 19, 21, 24, 24/2, 55, 62, 62/4. ZOKIPOSR člen 1, 1/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine kot izvršilni naslov - ugovor zoper sklep o izvršbi - načelo formalne legalitete - prehod obveznosti izbrisane družbe na družbenika - sklep o nadaljevanju postopka zoper družbenika izbrisane družbe - izbris pravne osebe iz sodnega registra - ustavna presoja - dokazno pravilo
Sklep o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka zoper družbenico izbrisane družbe ima sicer naravo procesnega oziroma procesno tehničnega sklepa, ki sam po sebi ne pomeni vsebinske odločitve o kakšni dolžnikovi pravici ali obveznosti, vendar pa na drugi strani temelji na predpostavki, da je obveznost prešla na novega dolžnika, zato tudi vsebinsko spreminja sklep o izvršbi. Prav tako pa sodišče v predmetnem postopku ne more začeti postopka za oceno ustavnosti ZOKIPOSR, saj lahko postopek začne le sodišče, ki pri odločanju meni, da je zakon ali del zakona, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven. Ustavno sodišče je upravičeno intervenirati le takrat, kadar je ustavnosodna presoja zakona potrebna za zagotovitev ustavnoskladne odločitve v konkretnem sodnem postopku. Sodišče mora zato v zahtevi utemeljiti, da mora v konkretni zadevi, v kateri sodi, uporabiti (domnevno protiustavno) zakonsko ureditev na način, ki mu preprečuje ustavnoskladno odločitev. Zato mora izkazati zveznost med konkretno zadevo v kateri sodi, in domnevno protiustavno ureditvijo.
Obrazložene vloge prestavljajo vloge, v katerih gre bodisi za opis zapletenega dejanskega stanja ali obravnavo zahtevnih materialnopravnih vprašanj, medtem ko druge vloge zapletenega dejanskega stanja ali zahtevnih materialnopravnih vprašanj ne vsebujejo. Nikakor torej ni odločilno, če je stranka svojo vlogo obrazložila ter na koliko straneh, ali vloga vsebuje zahtevek in dokazni predlog, ampak je odločilno, ali vloga vsebuje zapleteno tematiko ali ne.
ugovor tretjega - izbris zaznambe sklepa o izvršbi - pravnomočno končan postopek
Nastop pravnomočnosti sklepa o ustavitvi postopka pomeni, da so stranke in sodišče nanj vezani, zato se v pravnomočno odločitev ne more več posegati, kar je pravilno pojasnjeno tudi v izpodbijanem sklepu. V tem primeru ni bila samo pravnomočno ustavljena izvršba na nepremičnine, temveč izvršilni postopek. V pravnomočno zaključenem izvršilnem postopku pa stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati nobenih procesnih dejanj, zato je iz tega razloga ugovor tretjega z izpodbijanim sklepom pravilno zavržen.
obrazloženost ugovora - izvršba na podlagi verodostojne listine
Neobrazložen je lahko samo tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ki za trditve ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov.
pravna sposobnost - odprava pomanjkljivosti - sposobnost biti stranka - smrt stranke pred vložitvijo predloga
Sodišče je zmotno zaključilo, da v predlogu za izvršbo pomanjkljivosti, ki jo predstavlja označba mrtve fizične osebe ni mogoče odpraviti. Tovrstne primere ureja prvi odstavek 81. člena ZPP, ki se smiselno uporablja tudi v izvršilnem postopku (15. člen ZIZ).
ZIZ člen 6, 6/1, 6/2, 6/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1.
sestava sodišča - opravila, ki jih lahko opravlja strokovni sodelavec - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Določbe 6. člena ZIZ ne določajo, da bi lahko strokovni sodelavec odločil o zavrženju predloga upnika za razveljavitev izvršilnih dejanj po uradni dolžnosti (niti samostojno niti po odredbi sodnika), zato bi o tovrstnem predlogu lahko odločil samo sodnik posameznik.
Predmet izvršbe so stvari in pravice, ki pripadajo dolžniku. Če so izvršilna dejana posegla v pravno sfero tretje osebe, je predvideno posebno pravno sredstvo, to je ugovor tretjega, ki ga ima zgolj ta oseba, čeprav ni stranka v postopku. V skladu s tretjim odstavkom 64. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) mora sodišče izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora vročiti upniku in če ta ugovoru nasprotuje, zakon izvršilnemu sodišču nalaga, da ugovor zavrne (drugi odstavek 65. člena ZIZ). Pozitivna zakonodaja, ki ureja institut ugovora tretjega, izvršilnemu sodišču ne omogoča, da bi lahko po vsebini izvršbo na predmet izvršbe izreklo za nedopustno, temveč predpisuje prenos vsebinskega odločanja o ugovoru tretjega v poznejšo pravdo. Izvršilno sodišče v zakonski ureditvi tako nima podlaga za (dokončno) vsebinsko odločanje o ugovornih navedbah tretjega, niti o utemeljenosti upnikovega nasprotovanja.
aktivna in pasivna legitimacija strank - samostojni podjetnik kot dolžnik - izbris samostojnega podjetnika iz poslovnega registra - prehod terjatve na novega upnika - predčasna zapadlost kreditne obveznosti
Prav tako ne drži pritožbeni očitek, da A. A. nastopa le kot zastavitelj (zastavni dolžnik) ter da ni bilo podane trditvene podlage upnika glede samostojnega podjetnika posameznika - Splošna gradbena dejavnost A. A. s.p., ki je kot dolžnik sklenil Pogodbo o dolgoročnem kreditu št. 18008/18 z dne 4. 3. 2008, ki je predmet notarskega zapisa opr. št. SV 144/2008 z dne 7. 3. 2008. Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da že iz notarskega zapisa opr. št. SV 144/2008 z dne 7. 3. 2008 izhaja, da A. A. (fizična oseba) nastopa kot dolžnik, solidarni porok in plačnik ter zastavni dolžnik, ob tem pa sodišče druge stopnje pojasnjuje, da samostojni podjetnik nima lastne pravne subjektivitete ločene od pravne subjektivitete nosilca podjema - podjetnika kot fizične osebe in zato za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem (prvi odstavek 7. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1). Premoženje je tako vezano na osebo in zato ta (fizična) oseba, četudi je bila kot samostojni podjetnik iz sodnega registra izbrisana, še vedno odgovarja za obveznosti, ki so nastale pri opravljanju gospodarskega podjema. Navedeno pomeni, da tudi v primeru če bi kot dolžnik v notarskem zapisu bil opredeljen zgolj samostojni podjetnik, bi tudi po izbrisu samostojnega podjetnika iz sodnega registra, kot dolžnik nastopal A. A. kot fizična oseba.
Za nastop fikcije je tako odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.
sklep o izvršbi na podlagi pravnomočnega sklepa o plačilu sodnih penalov - ugovor zoper sklep o izvršbi sodnih penalov - motenje posesti - pravilo petitorium absorbet posessorium - namen sodnih penalov - odpadla podlaga - ugovorni razlog
Namen sodnih penalov je brez izvršbe doseči izpolnitev dolžnikove obstoječe nedenarne obveznosti, ta namen pa po naravi stvari odpade, če nedenarne obveznosti ni več, zlasti pa v primeru, kot je podan, če se torej izkaže, da je dolžnikova obveznost od samega začetka temeljila na upničini nezakoniti posesti, ki je bila tedaj torej varovana zgolj z namenom vzpostavitve mirnih posestnih odnosov med strankama, ne pa tudi prisojena na podlagi meritorne presoje samih pravic strank na stvari.