izterjava nedenarne terjatve - primernost izvršilnega naslova - določljivost predmeta
Pritožnica utemeljeno izpostavlja, da sodna poravnava v zapisu, da mora dolžnica upniku izročiti fotografije iz družinskih albumov, glede predmetov izročitve ni dovolj določljivo opredeljena, da bi dopuščala zaključek, kaj mora dolžnica upniku izročiti (in v primeru dovoljene izvršbe, kaj mora izvršitelj dolžnici sploh odvzeti). Ker je natančen opis naložene storitve v izvršilnem naslovu ključen in ne sme puščati nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je dolgovana, od izvršilnega sodišča pa tudi ne sme terjati dodatnega vsebinskega odločanja – je pritrditi pritožbi, da sodne poravnave ni mogoče izvršiti, saj ni mogoče ugotoviti, kaj mora dolžnica dati ali storiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00070697
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 20, 20/1, 20/2, 20/3. ZPP člen 337, 337/1, 360, 360/1. OZ člen 356, 356/1, 356/2.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršljiva sodna poravnava - zastaranje obveznosti - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - občasna denarna terjatev - uporabnina - zastaralni rok - nedopustne pritožbene novote
Značaj judikatne terjatve, za katere velja desetletni zastaralni rok, imajo samo tiste obveznosti dolžnika po izvršilnem naslovu, ki so zapadle v plačilo ob sklenitvi oziroma zapadlosti sodne poravnave. Tri letni zastaralni rok tako velja tudi za izterjavo bodočih obrokov uporabnin, ki temeljijo na pravnomočnem izvršilnem naslovu. Za njih torej ne velja deset letni zastaralni rok, kot je to napačno zaključilo sodišče prve stopnje.
obrazloženost ugovora - izvršba na podlagi verodostojne listine - negativna dejstva
Dolžnik se utemeljeno sklicuje na svoje ugovorne trditve. Zatrjeval je negativna dejstva, za katera ni mogel ponuditi dokazov, pač pa je dokazno breme za dokazovanje terjatve prešlo na upnika, kar lahko stori zgolj v pravdnem postopku. Ugovor je bil obrazložen.
podpis pravne osebe - pravni pouk - ustavna pravica do pravnega sredstva
V dejanskih okoliščinah tega primera, ko je bila na dopolnjenem ugovoru odtisnjena štampiljka dolžnika s firmo in sedežem ter težje berljivim podpisom - parafo, se šteje, da gre za podpis zakonitega zastopnika. V tem primeru je bil ugovor dolžnika podpisan, četudi na njem ni bilo izrecno navedenega imena in priimka zakonite zastopnice.
ZIZ člen 15, 58, 58/4. ZPP člen 105, 105/1, 105/3, 108, 108/1, 336.
ugovor zoper sklep o izvršbi - obvezne sestavine ugovora - podpis ugovora - vloge - pravna sredstva - ugovor kot pravno sredstvo - obvezne sestavine vloge - podpis vloge - nepodpisana vloga - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - pravilo o vračanju nepopolne vloge - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - nepopoln ugovor zoper sklep o izvršbi - poziv na dopolnitev ugovora - izjema od pravila - restriktivna razlaga izjem - sodna praksa kot pravni vir
Ugovor je sodišče obravnavalo vsebinsko, pritožba pa utemeljeno opozarja, da za to (še) ni imelo pravne podlage, saj je bil ugovor nepopoln (nepodpisan) in kot tak nesposoben za meritorno obravnavo.
Kljub temu, da je ugovor nepodpisan in zato nepopoln, ni mogoče pritrditi upnikovim pritožbenim navedbam, da bi ga moralo sodišče zavreči takoj, brez pozivanja na dopolnitev. Pritožba v tem delu primarno temelji na stališču, da je tudi v ugovornem postopku treba smiselno uporabiti določbo 336. člena ZPP, temu pa ni mogoče slediti. Drži sicer, da je tudi ugovor tako kot pritožba pravno sredstvo, vendar pa se 336. člen ZPP, po katerem se ne uporablja določba 108. člena tega zakona o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, izrecno in jasno nanaša samo na pritožbeni postopek. Ker gre za izjemo od splošnega pravila o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, izjeme pa je treba razlagati restriktivno, uporaba 336. člena ZPP v ugovornem postopku glede na njegovo jasno dikcijo ne pride v poštev.
Podlago za poziv k dopolnitvi nepopolnega ugovora predstavlja 108. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, po katerem zahteva sodišče od vložnika, da mora vlogo, ki je nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, popraviti ali dopolniti.
V trenutku vložitve predloga za izvršbo je po sodni poravnavi v plačilo zapadel le prvi obrok, kljub temu pa je upnik izvršbo zahteval zaradi izterjave celotne terjatve, torej tudi še nezapadlega obroka, in sicer na podlagi v sodni poravnavi dogovorjenega pogoja za predčasno zapadlost celotne terjatve. Zapadlost celotne terjatve torej ob ugotovljenem v trenutku vložitve in odločanja o predlogu za izvršbo ni izhajala iz zapisnika o sodni poravnavi, saj je bila odvisna od nastopa bodočega, negotovega dejstva, nastop katerega (in posledično takojšnjo zapadlost celotne terjatve) pa je treba izkazovati s kvalificirano listino, to je z javno ali s po zakonu overjeno listino oziroma s pravnomočno sodno odločbo, izdano v pravdnem postopku.
Za terjatve iz notarskih zapisov je v tretjem odstavku 20.a člena ZIZ predvidena možnost poenostavljenega izkazovanja zapadlosti (zgolj z upnikovo enostransko izjavo), medtem ko za izkazovanje zapadlosti terjatve iz sodne poravnave taka možnost zakonsko ni predvidena oziroma ZIZ predvideva izkazovanje zapadlosti izključno s kvalificirano listino.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL00070195
ZPP člen 18, 18/3, 29, 440. ZIZ člen 40, 40/4, 40c, 40c/3, 41, 41/6, 100, 136. ZMZPP člen 56, 63, 63/1.
pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - krajevna pristojnost izvršilnega sodišča - izvršba na podlagi verodostojne listine - sedež dolžnika - poziv k dopolnitvi predloga - zavrženje predloga za izvršbo
Ker gre pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za kombiniran postopek, pri katerem sta njegova vsebinska dela neločljivo povezana, odločanje o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred sodiščem Republike Slovenije ni mogoče, če ni podana pristojnost slovenskega sodišča tako za odločanje o dovolitvi izvršbe kot tudi za odločanje o plačilnem nalogu.
Upnik v predlogu za izvršbo ni navedel številke transakcijskega računa dolžnika, na katerem naj se opravi izvršba, prav tako ni podal identifikacijskih podatkov, na podlagi katerih bi sodišče lahko po uradni dolžnosti preverilo obstoj premoženja dolžnika v Republiki Sloveniji. Posledično je sodišče prve stopnje ugotovilo, da krajevne pristojnosti slovenskega sodišča, ki bi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi opravljalo izvršbo, ni mogoče določiti, kar pomeni, da predlagane izvršbe v Republiki Sloveniji ni mogoče opraviti.
ZIZ člen 42, 42/1, 42/2, 44, 44/2. ZPP člen 2, 142, 142/3, 142/4, 143, 339, 339/2, 339/2-14.
potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vsebina vloge - uveljavljanje nepravilnosti pri vročanju - napačno poimenovanje vloge - prekoračitev zahtevka - vročitev s fikcijo - dejansko bivališče - ugotavljanje dejanskega prebivališča dolžnika
Res je dolžnik vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje, vendar pa je že uveljavljeno stališče, da ni pomemben le naslov vloge, pač pa predvsem, kaj hoče stranka z vlogo doseči, in napačno oziroma nepopolno poimenovanje vloge stranki ne more škodovati. Iz pravne teorije in sodne prakse ob tem ni razvidno, da bi bilo utemeljeno razlikovanje med napačnim poimenovanjem vlog, ki jih laično vloži sama stranka, in napačnim poimenovanjem vlog, vloženih preko pooblaščenca, zato dejstvo, da je napačno poimenovano vlogo vložil pooblaščeni odvetnik, stranki ne more iti v škodo in mora sodišče vlogo tudi v takem primeru presoditi glede na njeno vsebino.
Vročitev s fikcijo je veljavno opravljena le na naslovu, kjer stranka dejansko prebiva.
Sodišče sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izda na podlagi podatkov, ki jih je posredoval upnik v predlogu za izvršbo, in ob tem ne preverja resničnosti njihove vsebine. Navedeno se nanaša tudi na podatek o dolžnikovem bivališču, kar pomeni, da sodišče sklep dolžniku vroča na naslov, ki ga je navedel upnik, ne da bi pred tem preverjalo, ali gre za dolžnikov dejanski naslov ali ne, postopanje po 143. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, za kar se zavzema upnik, pa v poštev pride šele po morebitnem neuspešnem poskusu vročitve na naslov, ki je bil naveden v predlogu za izvršbo.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi - izvršilni stroški dolžnika - odstop terjatve (cesija) - ugovor dolžnika proti prevzemniku - razmerje med prevzemnikom in dolžnikom - nevtralnost dolžnikovega položaja
Za odnos med novim upnikom (prevzemnikom, cesionarjem) in dolžnikom je bistveno načelno izhodišče nevtralnost dolžnikovega pravnega položaja. Ker dolžnik pri cesiji ne sodeluje, se njegov pravni položaj ne sme poslabšati. Dolžnik proti cesionarju ohranja vse pravice, ki jih ima proti staremu upniku (odstopniku, cedentu). Dolžnikova pravica uveljavljanja ugovorov pa je neodvisna od dobrovernosti cesionarja. Zato v konkretnem primeru ni pravno pomembno, ali je za nov naslov dolžnice vedel novi upnik, temveč, ali je zanj vedel prvotni upnik. Slednji bi namreč moral novega upnika, če je za nov naslov vedel, o tem tudi obvestiti, če tega ni storil, pa navedeno ne more iti na breme dolžnice.
sklep o poplačilu - priglasitev terjatve - izvršba na nepremičnino - ustavitev izvršbe - zastavni upnik - razdelitveni narok - vrstni red poplačila terjatev iz kupnine za prodano nepremičnino - pravočasnost priglasitve - zavarovane terjatve - pravnomočnost - časovne meje pravnomočnosti - dovolitev izvršbe - nezadostna kupnina za poplačilo upnikov - ustavitev izvršbe na nepremičnino
Po določilu drugega odstavka 198. člena v zvezi z 2. točko 196. člena ZIZ se terjatve, ki so zavarovane z zastavno pravico in zemljiškim dolgom, poplačajo, če so bile priglašene najpozneje na razdelitvenem naroku. Drugače pa velja za izvršilne upnike, saj le-tem terjatve v postopku prodaje nepremičnine ni treba priglasiti. Treba je namreč upoštevati, da je za upnike, ki so stranke postopka, sodišče vezano na pravnomočni sklep o izvršbi in v njem opredeljeno terjatev upnika. Sodišče jo mora v fazi poplačila upoštevati po uradni dolžnosti in ne šele na zahtevo (priglasitev) upnika. Upnik že s predlogom za izvršbo poda zahtevo za sodno varstvo, da se poplača v predlogu navedena terjatev s prisilnimi sredstvi, iz kupnine na javni dražbi prodanih nepremičnin. Zahteva po vnovičnem uveljavljanju terjatve na razdelitvenem naroku bi pomenila zanikanje upnikove pravnomočno pridobljene pravice do sodnega varstva v izvršilnem postopku.
Pritožbeno stališče, da pritožniku kot zastavnemu upniku svoje terjatve niti na razdelitvenem naroku ni bilo treba priglasiti, češ da je terjatev priglasil že s predlogom za izvršbo, ni pravilno. Pritožnik je sicer v zadevi In 1275/2015 res pridobil pravnomočen sklep o izvršbi s prodajo dolžnikovih nepremičnin za celotno terjatev, a je odločilno, da je bilo dovoljenje sodišča za prisilno poplačilo iz navedenih nepremičnin, z izjemo nepremičnine ID znak parcela X 1, tudi že pravnomočno ukinjeno. Pritožnik bi se zato lahko poplačal (le) kot zastavni upnik iz nepremičnin, na katerih je obdržal zastavno pravico na podlagi četrtega odstavka 194. člena ZIZ, vendar pa bi za to moral biti izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 198. člena ZIZ v zvezi z 2. točko 196. člena ZIZ – torej da bi pritožnik terjatev priglasil najkasneje na razdelitvenem naroku.
Postavljeni cenilec je opravil cenitev nepremičnin, na katerih je dovoljena izvršba, in za to opravljeno delo pravočasno priglasil nagrado in stroške, zato mu jih je sodišče utemeljeno priznalo.
delna ustavitev izvršbe - program za izračun zakonskih zamudnih obresti - pravnomočna odločitev o isti stvari - formalna in materialna pravnomočnost
Teorija procesnega prava ločuje med formalno in materialno pravnomočnostjo, pri čemer se formalno pravnomočnost razume kot neizpodbojnost sodne odločbe z rednimi pravnimi sredstvi, medtem ko materialna pravnomočnost pomeni notranjo, vsebinsko trdnost odločbe v smislu vezanosti strank in sodišča na odločitev in njeno vsebino ter prepovedi ponovnega odločanja o isti zadevi. Za obravnavano zadevo je pomembna ravno materialna pravnomočnost in v nepravdnih postopkih, med katere spada tudi izvršilni postopek, obstaja dilema, katere odločbe postanejo pravnomočne. Pri tem je pomembno, da pravna teorija med meritornimi sklepi, ki postanejo (formalno in materialno) pravnomočni, omenja tudi sklep o ustavitvi izvršbe.
ZIZ člen 34, 34/3. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
absolutna bistvena kršitev določb izvršilnega postopka - preizkus sklepa - pomanjkanje razlogov - izvršba z novim izvršilnim sredstvom
Upnik se je v predlogu za nadaljevanje izvršbe skliceval na tri različne vire sredstev, ki jih prejema dolžnikov dolžnik in sicer na namenska sredstva EU (sredstva Kohezijskega sklada), na sredstva proračuna Republike Slovenije in sredstva Sklada za vode, sodišče prve stopnje pa se je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zgolj splošno sklicevalo na nedopustnost izvršbe na denarna sredstva za sofinanciranje posameznih nalog in programov oziroma investicij strukturne in kohezijske politike Evropske unije, ni pa pojasnilo, zakaj je zavrnilo tudi izvršbo na sredstva prejeta iz proračuna Republike Slovenije in Sklada za vode.
Ker v izpodbijanem sklepu niso navedene konkretne ugotovitve glede vseh treh virov sredstev, na katere se je v predlogu skliceval upnik, prav tako ni zadostne podlage za zaključek, da je bilo za izdajo izpodbijanega sklepa relevantno dejansko stanje v celoti pravilno ugotovljeno.
vstop novega upnika v izvršilni postopek - pravnomočno končan izvršilni postopek - zavrženje predloga - odločitev o stroških postopka - pravočasna zahteva za povrnitev stroškov
Pritožnik sodišču prve stopnje neutemeljeno pritožbeno očita zmotnost ugotovitve, da je predmetni izvršilni postopek pravnomočno končan. Višje sodišče pojasnjuje, da se izvršilni postopek konča takrat, ko stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati procesnih dejanj. S končanjem izvršilnega postopka se ustavi tudi izvršba. ZIZ izrecno ne določa, kdaj se šteje, da je izvršilni postopek končan. Pri presoji navedenega vprašanja je potrebno izhajati iz namena izvršilnega postopka, ki je v realizaciji terjatve iz izvršilnega naslova. V skladu z namenom izvršilnega postopka se ta konča z zadnjim izvršilnim dejanjem, s katerim se upnikova terjatev poplača oziroma na podlagi sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka zaradi neuspešne izvršbe. V primeru dovoljene izvršbe na več sredstev izvršbe, se postopek (samodejno) konča z ustavitvijo na zadnje dovoljeno sredstvo.
potrebni stroški izvršbe - poizvedba pri durs - navedba emšo v sklepu o izvršbi
Kot potrebne je mogoče šteti poizvedbe glede dolžničinega lastništva motornih vozil, saj je upnik, ki je sicer predlagal izvršbo na vse premičnine dolžnice, kot primarni predmet, ki naj se zarubi, izrecno predlagal dolžničino osebno vozilo, čemur je sodišče v sklepu o izvršbi tudi sledilo. Kot potrebne za izvršbo je treba šteti tudi poizvedbe o dolžničini EMŠO oziroma davčni številki. V skladu s 1. alinejo prvega odstavka 40. člena ZIZ morajo biti v predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova navedeni: upnik in dolžnik z identifikacijskimi podatki iz 16.a člena ZIZ, torej osebno ime in naslov prebivališča ter datum rojstva ali EMŠO ali davčna številka. Ker iz izvršilnega naslova ni razviden niti datum rojstva dolžnice niti njen EMŠO oziroma davčna številka, je bila pridobitev tega podatka potrebna za obravnavni izvršilni postopek, saj brez tega podatka upnik ne bi mogel vložiti popolnega predloga za izvršbo.
ZIZ člen 38, 38/5. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 16, 16/1, 16/1-4.
sklep o stroških izvršitelja - potrebni stroški za izvršbo - plačilo za opravljanje dejanj izvršbe (rubež, prevzem gotovine) - prostovoljno plačilo
Izjemoma je lahko utemeljen strošek prevzema gotovine, če ne gre za uresničevanje morebitnega dogovora o obročnem plačilu z izvršiteljem z učinkom odlaganja izvršbe zunaj zakonskih možnosti, in dolžnik izrecno vztraja pri delnem plačilu neposredno izvršitelju.
ZIZ člen 38, 38/5. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 38a, 38a/1, 38a/2, 73. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 1, 1/4.
izračun stroški postopka po obračunu izvršitelja - pristojnost pomočnika izvršitelja za opravo izvršilnih dejanj - neizveden rubež - povrnitev stroškov izvršitelja - sklep o stroških izvršitelja
Pritožba utemeljeno opozarja, da je dejansko stanje v obravnavani zadevi drugačno, kot je bilo dejansko stanje v zadevi I Ip 180/2022. Iz poročila izvršitelja namreč izhaja, da v obravnavni zadevi rubež zaradi odsotnosti dolžnika ni bil izveden. Zaradi odsotnosti dolžnika pa tudi uporaba določbe 73. člena Pravilnika o izvršiteljevem pozivu dolžniku oziroma drugim navzočim osebam pred opravo rubeža ni mogla priti v poštev. V takem primeru, ko že pojmovno ni bilo mogoče dolžnika pozvati k prostovoljnemu plačilu terjatve in ko rubež zaradi odsotnosti dolžnika ni bil opravljen, izvršitelju ni mogoče odreči plačila za delo in povrnitev stroškov, ki so nastali z neizvedenim rubežem, četudi je v takem primeru na kraj rubeža odšel pomočnik izvršitelja in ne izvršitelj sam. Povrnitev stroškov takšnega neizvedenega rubeža, ki jih je izvršitelj upniku obračunal z obračunom za delo in stroške izvršitelja, pa lahko nato upnik zahteva od dolžnika (peti odstavek 38. člena ZIZ).
oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - finančno stanje - likvidnostno stanje - premoženjsko stanje
Dolžnik je pravna oseba. To pomeni, da bi lahko sodišče prve stopnje oprostilo dolžnika samo v znesku nad 44,00 EUR, to pa je 11,00 EUR. V neizpodbijanih dejanskih okoliščinah je sodišče pravilno zaključilo, da ta znesek ne predstavlja, da bi bilo s plačilom ogrožena dejavnost dolžnika.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 56. OZ člen 301, 302, 304, 306, 306/1.
ugovor dolžnika po izteku roka - ugovorni razlog - prenehanje obveznosti - izpolnitev obveznosti - učinek upnikove zamude - položitev dolgovane stvari
Posledica upnikove zamude ni v prenehanju obveznosti, temveč so posledice upniške zamude prenehanje dolžnikove zamude, prehod nevarnosti naključnega uničenja ali poškodovanja stvari, prenehanje teka zamudnih obresti in povračilo škode. Dolžnik ima, če upnica izpolnitve ne bo sprejela, možnost položitve stvari – če gre za stvar, ki je ni mogoče hraniti pri sodišču, pa izročitve v hrambo drugi osebi na upničine stroške, ki jo določi sodišče. Dolžnik bo prost svoje obveznosti takrat, ko stvar položi.
ZIZ člen 9, 17, 17/1, 20a, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-5. ZN člen 4, 23. OZ člen 344, 356, 356/1, 356/2, 374.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršba na podlagi izvršilnega notarskega zapisa - načelo formalne legalitete - obresti - pogodbene in zamudne obresti - pogodbene zamudne obresti - zastaranje - zastaralni rok - uveljavljanje ničnosti izvršilnega naslova - obrazložen ugovor dolžnika - narok v izvršilnem postopku - dokaz informativne narave - rok za vložitev ugovora
Glede na pravni temelj nastanka obveznosti plačati obresti je treba razlikovati zamudne in pogodbene obresti. Zamudne obresti so obresti, ki so določene kot civilna sankcija za zamudo in tečejo v obdobju od zapadlosti denarne obveznosti (torej od nastanka zamude) do njenega plačila. Pravni temelj nastanka obveznosti plačati zamudne obresti je tako pravno dejstvo nastopa zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti. Pri tem se lahko stranki dogovorita, da je obrestna mera zamudnih obresti nižja ali višja od obrestne mere zamudnih obresti, določene z zakonom. Terjatev iz naslova glavnice in pogodbenih obresti predstavlja judikatno terjatev, za katero velja deset letni zastaralni rok. Zamudne obresti pa predstavljajo občasne terjatve, ki izvirajo iz judikatne terjatve in zapadejo v bodoče, zato je za presojo njihovega zastaranja potrebno uporabiti določbo drugega odstavka 356. člena OZ, ki določa tri letni zastaralni rok.
Stališče, da v izvršilnem postopku kot ugovorni razlog ni mogoče uveljavljati ničnosti, je posledica dejstva, da je namen izvršilnega postopka zgolj še realizacija terjatve, ugotovljene v kvalificirani listini, izdani v predhodnem postopku, in je zato ugotavljanje njene utemeljenosti v nasprotju z naravo izvršilnega postopka.
V izvršilnem postopku narok za obravnavanje ugovora ni obligatoren, temveč je ugovor tisti, ki je namenjen podajanju pravno relevantnih trditev in predlaganju ustreznih dokazov, torej zbiranju in predlaganju ustreznega procesnega gradiva dolžnika, ki nasprotuje upnikovi terjatvi, katerega narok ne more nadomestiti.