sodba delovnega in socialnega sodišča - sodba delovnega sodišča kot izvršilni naslov - izvršba zoper delodajalca - izterjava neizplačanih plač - obračun davkov in prispevkov - nedenarna terjatev - nenadomestno dejanje - izvršba s prisilitvijo z denarno kaznijo - namen denarne kazni - primerna višina denarne kazni - upnikov pravni interes za izvršbo - aktivna legitimacija delavca - sodna pristojnost - prisilna izvršitev odločbe
Pri terjatvi, s katero upnik zahteva, da dolžnik od prisojenega zneska obračuna in odvede zakonsko predpisane dajatve iz naslova davkov in prispevkov, gre za nenadomestno dejanje, ki ga lahko opravi le dolžnik. Stopnje davkov in prispevkov so jasno določene v kogentni zakonodaji, zato dolžnik ne more uspeti z navedbami, da davki in prispevki niso zneskovno opredeljeni.
Odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja, kamor sodi tudi pravica delavca do bruto plače (ta pa zajema tudi davke in prispevke), je v pristojnosti delovnih sodišč, za prisilno izvršitev odločb delovnih sodišč pa so pristojna izvršilna sodišča, ki so po načelu stroge formalne legalitete vezana na izvršilni naslov in ga morajo prisilno izvršiti tako, kot se glasi.
Izvršba za izterjavo nenadomestne nedenarne obveznosti se opravi po 226. členu ZIZ, torej z uporabo posredne prisile z izrekanjem denarnih kazni, s katerimi naj bi se dolžnika prisililo, da izpolni svojo obveznost iz izvršilnega naslova. Drugih načinov izvršbe ZIZ za take terjatve ne predvideva, zato so neutemeljene navedbe, da je izrekanje denarne kazni le skrajni ukrep (ultima ratio), ki pride v poštev šele, če terjatve ni mogoče izterjati z drugimi sredstvi. Namen denarne kazni kljub poimenovanju tega instituta ni kaznovanje dolžnika, pač pa vplivanje na njegovo voljo, da bo upošteval obveznost, ki izhaja iz izvršilnega naslova, kar pomeni, da je denarna kazen kot izvršilno sredstvo namenjena zagotovitvi spoštovanja sodne odločbe in učinkoviti uresničitvi upnikove pravice do sodnega varstva.
Nepravdni postopek zaradi razdelitve skupnega premoženja je ustrezen postopek, s katerim je upnica opravičila izdano začasno odredbo. Vprašanje, ali nepremičnina sodi v skupno premoženje upnice in dolžnika, namreč v nepravdnem postopku predstavlja predhodno vprašanje in je, ravno tako, kot bi bila tožba na ugotovitev, ali nepremičnina sodi v skupno premoženje, ugotovitvene narave. V prvi fazi odločanja se tako vprašanje, ki bo predmet nepravdnega postopka, ujema s tožbenim zahtevkom, ki ga je kot pogoj za opravičbo začasne odredbe upnici postavilo sodišče prve stopnje. Res sicer lahko v nepravdnem postopku pride do tega, da omenjeno vprašanje postane sporno ter bo v tem primeru nepravdni postopek prekinjen, upnica pa napotena na pravdo zaradi ugotovitve obstoja skupnega premoženja. Vendar pa dolžnik niti ne trdi niti ne dokazuje, da je vprašanje obsega skupnega premoženja v nepravdnem postopku že sporno, tudi če bi to postalo, pa bi naknadna vložitev tožbe na pravdo napotene upnice začasno odredbo (ponovno) opravičila.
umik predloga za izvršbo - ustavitev izvršbe - ustavitev izvršilnega postopka - pravočasnost ugovora - pravni interes za ugovor - pravni interes za pritožbo
Sodišče prve stopnje je izvršilni postopek ustavilo zaradi upnikovega umika predloga za izvršbo, kar pomeni, da se izvršba več ne bo opravljala. Taka odločitev je dolžniku v korist in ugodnejše rešitve ne more doseči oziroma svojega pravnega položaja v tem pritožbenem postopku ne more izboljšati, zato za pritožbo nima pravnega interesa.
Zakonska dikcija 43. člena ZIZ v primeru umika predloga za izvršbo izrecno govori o ustavitvi postopka. Taki dikciji je sodišče prve stopnje pravilno sledilo, zapisanemu pa sledi tudi večinska sodna praksa. Zaslediti je sicer tudi drugačna stališča, da je v takem primeru mogoče ustaviti le izvršbo, vendar pa je ugotoviti, da s tem dolžnik ne more utemeljiti svojega pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o ustavitvi postopka, saj tudi takšna morebitna sprememba (da bi se torej ustavila le izvršba in bi se postopek nadaljeval z odločanjem o ugovoru) dolžniku ne bi prinesla nobene neposredne pravne koristi in njegovega položaja v tem postopku ne bi v ničemer izboljšala. Ustavitev postopka namreč ne more pomeniti tudi njegovega konca, dokler ni odločeno o vseh pravnih sredstvih, temveč gre vsebinsko le za konec faze oprave izvršbe, torej konec opravljanja neposrednih izvršilnih dejanj.
Sklep o ustavitvi postopka v takem primeru učinkuje enako, kot če bi sodišče s sklepom izrecno ustavilo le izvršbo, za kar se v pritožbi zavzema dolžnik, tak sklep pa zato ne pomeni ovire za odločitev o ugovoru dolžnika, kot slednji zmotno meni v pritožbi.
Po vsebini navedene vloge ni šteti kot predlog za omejitev izvršbe, saj kot izhaja tudi iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, dolžnik v vlogi ni podal nobenih dejstev niti dokazov, da bo izvršba s preostalimi izvršilnimi sredstvi uspešna, ampak je zgolj nasprotoval opravi izvršbe na premičnine.
ZIZ člen 9, 176, 178, 178/2, 179, 179/1. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - nesuspenzivno pravno sredstvo - ugovor zoper nadaljevanje izvršbe z novim upnikom - odlog izvršbe - ogled nepremičnine - vabilo na ogled nepremičnin - metoda primerljivih prodaj - internetni oglasi - nedovoljene pritožbene novote
Vložen predlog za odlog in ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim upnikom ne predstavljata ovire, ki bi preprečevala ugotavljanje vrednosti nepremičnine in izdajo izpodbijanega sklepa. Po 176. členu ZIZ se namreč vrednost nepremičnine lahko ugotovi še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, prav tako je po 9. členu ZIZ ugovor nesuspenzivno pravno sredstvo, ki ne zadrži izvršbe. Neposrednih učinkov na izvršbo tudi nima sam predlog za odlog izvršbe, temveč šele morebitni sklep, s katerim je predlogu ugodeno.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je izvedenka za organizacijo ogleda storila več od pričakovane skrbnosti, ogled je poskusila opraviti dvakrat, ob tem pa pooblaščenka dolžnika poštnih pošiljk ni prevzemala in se ni javljala na telefon, neodziven je bil tudi dolžnik, ki ogleda ni omogočil.
Notranji ogled nepremičnin ni bil opravljen iz razlogov na strani dolžnika. Notranji ogled niti ni nujno potreben in cenilec ob onemogočitvi le-tega cenitev lahko vseeno strokovno opravi, če ima na razpolago dovolj ostalih kvalitetnih podatkov o površinah, stanju in opremljenosti objekta ter celotne nepremičnine.
Pri navedbah dolžnika o zatrjevano višjih oglaševanih cenah stanovanj gre za oglase, ki ne potrjujejo dejanske vrednosti oglaševanih nepremičnin, temveč le želeno vrednost, medtem ko je cenilka upoštevala cene dejansko realiziranih prodaj.
procesna sposobnost - vloga poslovno nesposobne osebe - pritožba poslovno nesposobne osebe - odvzem poslovne sposobnosti - učinek procesnih dejanj - ugotovitveni sklep
Sodni izvedenec je zaključil, da v času vročitve izpodbijanih sklepov in v času vložitve obravnave pritožbe dolžnik ni bil procesno sposoben, torej ni mogel samostojno opravljati procesnih dejanj. Njegova vložena pritožba zato ne more imeti nobenih pravnih posledic, kar je s tem ugotovitvenim sklepom ugotovilo sodišče druge stopnje.
ZIZ člen 38, 38/5, 81, 81/1, 92. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 53, 53/1, 54, 55. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 16, 16-4.
Stroškov izvršitelja v zvezi s prevzemom prostovoljnih plačil od dolžnika v konkretnem primeru ni mogoče šteti kot potrebnih dejanj za izvršbo v smislu petega odstavka 38. člena ZIZ iz razloga, ker ne gre za plačilo ob opravljanju izvršilnega dejanja, temveč za sprejem prostovoljnega plačila. Upoštevati je, da 81. člen ZIZ v prvem odstavku kot izvršilna dejanja določa le rubež in cenitev stvari, prodajo stvari in poplačilo. Res je v 4. alineji tar. št. 16 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povrnitvi stroškov v zvezi z njihovim delom nagrada izvršitelju za takšno dejanje izrecno predvidena, vendar je navedeno določilo kot materialno pravno podlago treba upoštevati le glede ocenitve višine stroškov izvršitelja, če upnik izkaže, da so ti stroški po temelju potrebni stroški za izvršbo v skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ.
V skladu s 54. členom Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja v primeru, če dolžnik ali zanj kdo drug izvršitelju prostovoljno samo delno izpolni obveznost, je dolžnost izvršitelja, da opravi izvršbo v obsegu, kot je potrebno za kritje neporavnanega dela obveznosti. Izvršitelj v tem primeru ne sme odložiti ali prekiniti izvršilnih dejanj glede preostalega dela obveznosti. Torej izvršitelj mora nadaljevati v konkretnem primeru z izvršilnimi dejanji, torej s prodajo zarubljenih premičnin, dolžnikovo plačevanje posameznih zneskov izvršitelju po izvedenem rubežu, za prevzeme katerih si izvršitelj zaračunava stroške, pa je v primeru, da se z izvršilnimi dejanji v skladu s 92. členom ZIZ ne nadaljuje, mogoče šteti kot prikriti dogovor o odlogu izvršbe, mimo kogentnih zakonskih določb. Za takšen zastoj v izvršbi zato ni pravne podlage ter torej ni podan kriterij potrebnosti stroškov za izvršbo v smislu petega odstavka 38. člena ZIZ.
izvršilni stroški - cenitev vrednosti nepremičnine - nadaljnji stroški upnika
Neodgovor upnika na poziv sodišča prve stopnje za izvršilni postopek ne bi imel nobenih negativnih posledic. Če bi upnik podal neutemeljene pripombe na cenitev, bi bila odločitev sodišča prve stopnje enaka. Zato zgolj navedba o strinjanju s cenitvenim poročilom in podano mnenje o pravilnosti cenitvenega poročila ne predstavlja obrazloženih pripomb.
Na izvršilni naslov je sodišče zaradi načela stroge formalne legalitete v izvršilnem postopku v celoti vezano, zato ne more presojati njegove materialnopravne pravilnosti in zakonitosti, kar je pravilno pojasnjeno tudi v izpodbijanem sklepu.
ugovor po izteku roka - izvršba na podlagi verodostojne listine - delno plačilo - dokazovanje plačila
Dolžnik za pritožbeno navedbo o (dejanskem) plačilu 16. 5. 2023 v znesku 259,97 EUR ne predloži dokaza. Edini dokaz, ki ga je priložil ugovoru po izteku roka, je pravilno ocenilo sodišče prve stopnje, da nepotrjen UPN ne izkazuje izvedenega plačila.
SPZ člen 142, 142/2, 154, 154/3, 154/2-5. OZ člen 365, 369, 369/4, 1034, 1034/2.
ugovor novega dolžnika zoper sklep o izvršbi - zastavitelj - zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa - ugasla pravica - hipoteka - zastaranje zamudnih obresti - stečaj dolžnika - pretrganje zastaranja
Celotne dikcije zapisa v zemljiški knjigi, ki se sklicuje na neposredno izvršljiv notarski zapis po 142. členu SPZ in vsebuje zaznambo izvršljivosti terjatve, ni mogoče razumeti drugače, kot da gre za zaznambo neposredno izvršljivega notarskega zapisa po 142. členu SPZ.
Ugasnitev hipoteke zaradi poteka časa po 5. alineji drugega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 154. člena SPZ daje le pravico zahtevati izbris, formalno pa hipoteka do trenutka izbrisa še vedno obstaja in veže, da je sodišče vezano na hipoteko ter da v izvršilnem postopku ne more presojati dejstev v zvezi z ugasnitvijo hipoteke zaradi poteka časa, saj je ta pridržana zemljiškoknjižnemu oziroma pravdnemu sodišču.
Izhajati je potrebno iz analogne uporabe določbe 1034. člena OZ, da pretrganje zastaranja terjatve nasproti glavnemu dolžniku učinkuje tudi nasproti poroku (tu: zastavitelju), če je bilo zastaranje pretrgano zaradi kakšnega upnikovega ravnanja pred sodiščem zoper glavnega dolžnika. S tem je namreč tudi pri zastaranju uveljavljena akcesornost poroštva in tudi zastave za tuj dolg, ki utrjujeta obveznost in povečujeta upnikovo varnost in ga varujeta pred tveganji, če dolžnik svoje obveznosti ne bo hotel ali mogel izpolniti. Analogno uporabo drugega odstavka 1034. člena OZ o poroštvu za zastavo potrjuje argumentacija, da je v več (poroštvu) zajeto tudi manj (zastava).
ZIZ člen 210, 202, 202/1, 202/2, 202/3. OZ člen 260.
poplačilo upnikov iz kupnine za prodano nepremičnino - prerekanje pravočasno prijavljenih terjatev drugih upnikov - tožba za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - paulijanska tožba (actio pauliana) - oblikovalni tožbeni zahtevek - pravni interes za tožbo
Tožba po 202. členu ZIZ v zvezi z 260. členom OZ je oblikovalna in ne ugotovitvena, zato že iz tega razloga ne drži, da brez predhodnega sklepa o napotitvi na pravdo v tej izvršilni zadevi upnika nista mogla vložiti tožbe. Paulijanska tožba mora namreč vsebovati oblikovalni zahtevek, iz katerega je razvidno, v zvezi s poplačilom katere terjatve je dolžnikovo pravno dejanje brez učinka v razmerju do upnika. Res je bil upnikoma sicer z napotitvenim sklepom določen rok za vložitev tožbe, a je tak rok določen, da se postopek izvršbe po nepotrebnem ne podaljšuje, saj sodišče, če se pravda začne, za sporno terjatev odloži poplačilo. Znesek, ki bi bil namenjen za poplačilo teh terjatev, namreč ostane nerazdeljen in ga za čas do odločitve v pravdi hrani sodišče. Ker pa sta upnika ustrezno tožbo vložila že prej, pa določitev novega roka upnikoma ni bila potrebna. Na vsebino napotitvenega sklepa upnika prav tako nista bila vezana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00070693
ZPP člen 319, 319/2. ZST-1 člen 12.
oprostitev plačila sodnih taks - ponoven predlog za oprostitev plačila sodnih taks - ne bis in idem - spremenjene okoliščine - nova dejstva - dohodkovni in premoženjski cenzus - dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka
Stališče sodišča, da je tudi v postopku odločanja o taksnih olajšavah treba upoštevati načelo ne bis in idem, je sicer pravilno, vendar pa dolžnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da je v svojem ponovnem predlogu za taksno oprostitev uveljavljal novo, spremenjeno okoliščino glede na prejšnji predlog, to je blokiran račun. Pravilno dolžnik tudi opozarja, da se je v času od odločanja o prvem predlogu do vložitve novega predloga spremenil premoženjski cenzus, ki ga sodišče v okviru materialnega prava upošteva pri taksnih olajšavah. Podane so torej spremenjene okoliščine, zaradi katerih sodišče predloga za taksno oprostitev ne bi smelo zavreči, temveč bi moralo dolžnika pozvati k njegovi dopolnitvi s podatki in izjavami iz 12. člena ZST-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00070687
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 375, 375/1, 381. ZIZ člen 17.
predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - notarski zapis - procesne obresti - neopredelitev do odločilnih dejstev - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je upnikov predlog za izvršbo zavrnilo glede izterjave zakonskih zamudnih obresti (procesnih obresti) od zneska zapadlih pogodbenih obresti z obrazložitvijo, da upnik zanje nima izvršilnega naslova.
Upnik v pritožbi opozarja na točko „Petič“ predloženega notarskega zapisa, v kateri je navedeno, da dolžnik kot zastavitelj v zavarovanje terjatve „…v primeru zamude s plačilom posojila s pogodbenimi zamudnimi obrestmi v višini 2,25% mesečno, z morebitnimi procesnimi obrestmi, ki tečejo od dneva vložitve morebitnega izvršilnega predloga dalje do plačila…“ dovoljuje vpis hipoteke pri svoji nepremičnini. Višje sodišče ob tem ugotavlja, da se sodišče prve stopnje do zapisa v točki „Petič“ notarskega zapisa ni v ničemer opredelilo in ni presodilo, ali in kako tak zapis vpliva na utemeljenost upnikovega zahtevka in možnost izvršbe v zvezi s terjatvijo iz naslova procesnih obresti.
izterjava nedenarne terjatve - stiki otroka s staršem - denarna kazen - korist mladoletnega otroka
Dolžnica pritožbeno ne nasprotuje zaključku, da nedenarne obveznosti ni izpolnila. Zaradi slednjega pa je sodišče prve stopnje dolžnici utemeljeno naložilo plačilo denarne kazni. Otrokova korist se namreč v postopku izvršbe glede osebnih stikov oziroma varstva in vzgoje otroka upošteva pri odločanju o odlogu izvršbe.
ZIZ člen 167, 178, 178/2. ZPP člen 339, 339/2-14, 365, 365-2.
ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine - pripombe na cenitveno poročilo - sodni cenilec - odgovor na pripombe - nepremičninska izvršba
Ni utemeljen pritožbeni očitek o neobrazloženosti izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje (s katerim smiselno uveljavlja kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj je sodišče prve stopnje v devetem odstavku obrazložitve izpodbijanega sklepa pojasnilo, zakaj je štelo, da so dolžnikove pripombe neutemeljene in jim ni sledilo, to je zato, ker je nanje izvedenec ustrezno odgovoril in odgovore ustrezno argumentiral, zato je v celoti sledilo podanim odgovorom cenilca na dolžničine pripombe (natančneje glej odstavke 10 – 13 obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje). Dolžnica zato tudi ne more uspeti z ostalimi obširnimi pritožbenimi navedbami,1 ki vsebinsko predstavljajo zgolj ponovitev njenih pripomb, ki jih je podala na cenitveno poročilo v vlogi z dne 28. 4. 2023 in na katere je cenilec odgovoril, dolžnica pa glede odgovora cenilca ni imela dodatnih pravočasnih pripomb.
Ob prvem poskusu rubeža dolžnika ni bilo doma, prav tako ga ni bilo doma ob drugem poskusu rubeža, kar pomeni, da sta bila oba rubeža neizvedena. Ker rubež v treh mesecih od dneva prvega poskusa rubeža ni bil uspešen, je sodišče prve stopnje utemeljeno skladno s tretjim odstavkom 88. člena ZIZ izvršbo na premičnine ustavilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00070204
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-3, 272/3. SPZ člen 124, 124/1. OZ člen 27, 27/1, 52, 55, 55/1, 507, 512, 512/1, 513, 513/3, 516.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - zavarovalna začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - kumulativno določeni pogoji - alternativnost pogojev - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - predkupna pravica - zakonita predkupna pravica - pogodbena predkupna pravica - oblika predkupne ponudbe - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - prenos lastninske pravice na nepremičnini - pisna oblika kot pogoj veljavnosti - ustna oblika - teleološka razlaga
Drži sicer, da mora biti skladno s prvim odstavkom 27. člena OZ v zvezi z 52. členom OZ ponudba za nakup nepremičnine pisna. Po prvem odstavku 27. člena OZ namreč v primeru, če je obličnost predpisana za veljavno sklenitev pogodbe, velja ta oblika tudi za veljavno dajanje ponudbe. Člen 52 OZ pa za sklepanje pogodb pri prenosu lastninske pravice ali ustanavljanju drugih stvarnih pravic na nepremičninah zahteva pisno obliko. Vendar pa višje sodišče soglaša z novejšim stališčem Vrhovnega sodišča RS, da je treba glede vprašanja, kakšne so civilne sankcije, če izjava je izjava volje dana v ustni obliki, tudi v zvezi s ponudbo upoštevati teleološko interpretacijo določbe prvega odstavka 55. člena OZ.
Kljub temu, da je višje sodišče pritožbi ugodilo že zaradi preuranjenosti zaključka sodišča prve stopnje, da je neutemeljen dolžničin ugovor neobstoja upničine terjatve, se v nadaljevanju opredeljuje tudi do pritožbenih navedb glede tistega dela razlogov napadenega sklepa, ki se nanašajo na presojo pogojev za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve, (alternativno) določenih v drugem oziroma tretjem odstavku 272. člena ZIZ. Ena od predpostavk iz drugega oziroma tretjega odstavka 272. člena ZIZ mora namreč biti za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve skupaj s predpostavko iz prvega odstavka istega člena (to je verjetnim obstojem ali nastankom terjatve) podana kumulativno.
Za nastop fikcije je tako odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.
izročitev nepremičnine kupcu - nepremičnina, ki je dom dolžnika - najem nepremičnine - pravni pouk - razveljavitev prodaje nepremičnin - ugotovitev vrednosti nepremičnine - nepravilna vročitev sklepa
Dolžnik, ki je zaradi opustitve zakonsko predpisanega obveznega pravnega pouka zamudil v drugem odstavku 210. člena ZIZ določen 60-dnevni rok za vložitev predloga, da obdrži pravico do najema stanovanja, zaradi tega ne sme trpeti škodnih posledic in ne sme izgubiti pravice do uveljavljanja te pravice. Njegov šele v pritožbi podani predlog je zato treba šteti kot pravočasen, o njem pa bo moralo sodišče prve stopnje odločiti v nadaljevanju postopka.