obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - trditveno in dokazno breme upnika - trditveno in dokazno breme dolžnika
Iz dolžnikovega ugovora izhaja, da sicer ni zanikal pravnega razmerja z upnikom, izdanemu sklepu o izvršbi pa je nasprotoval zaradi dvoma v to, ali je upnik res opravil storitve popravila, ki jih je obračunal z računom, na podlagi katerega je predlagal izvršbo. Trditveno in dokazno breme o tem, da je izvedel obračunane storitve, nosi upnik. Upnik je v predlogu za izvršbo le na kratko označil podlago terjatev, katerih plačilo zahteva (popravilo vozila), vendar (glede na naravo postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine) ni podal nobenih konkretnih navedb o dejstvih, na katerih temelji njegov zahtevek, prav tako ni predlagal nobenih dokazov, iz katerih bi izhajalo, da je upravičen do (popolnega) plačila svojih terjatev. Od dolžnika zato ni mogoče zahtevati, da bi, da bi se njegov ugovor štel za obrazložen, podal podrobnejše navedbe o tem, zakaj naj terjatev upnika ne bi obstajala, in jih tudi dokazno podprl. V takem primeru torej dolžniku ni mogoče naložiti trditvenega in dokaznega bremena, kot se, izhajajoč iz sklepa Vrhovnega sodišča RS III Ips 117/2005, zavzema upnik. Šele ko bo (v nadaljnjem pravdnem postopku) upnik podal ustrezne navedbe in dokaze v utemeljitev svojega zahtevka (tj. v zvezi z izvedbo obračunanih storitev popravila dolžnikovega avtomobila), bo dolžniku omogočeno, da se o obstoju in višini terjatev določno izjavi in, če upnikovim navedbam nasprotuje, poda lastne trditve o dejstvih v zvezi z obstojem in višino terjatev in dokaze, s katerimi izpodbija upnikove trditve in dokaze. Šele uspeh dokazovanja tiste stranke, ki nosi dokazno breme po pravilih o materialnem dokaznem bremenu (v obravnavani zadevi torej upnika), prevali procesno dokazno breme na drugo stranko (dolžnika), ki mora potem z nasprotnim dokazom ovreči aktualen dokazni uspeh glavnega dokaza.
Višjo omejitev zaradi obveznosti preživljanja družinskega člana (ali druge osebe, ki jo je dolžan preživljati po zakonu) izvrševalec sklepa o izvršbi glede na peti odstavek 102. člena ZIZ upošteva, če mu dolžnik obveznost preživljanja izkaže z javno listino. Ugovornim trditvam o dolžnikovi preživninski obveznosti in s tem višji omejitvi, ki jo mora dolžnikov dolžnik iz tega naslova upoštevati pri izvrševanju sklepa o izvršbi, upnik v odgovoru na ugovor ni v ničemer nasprotoval.
Ker iz uvoda izpodbijanega sklepa izhaja, da je v zadevi več upnikov, iz izreka in iz obrazložitve izpodbijanega sklepa pa ni razvidno, kateri upnik je odgovoril na ugovor tretje in priglasil stroške, ni mogoče preizkusiti, na katerega upnika se izpodbijana odločitev nanaša.
sklep o domiku nepremičnine - pričakovalna pravica kupca - umik predloga za izvršbo
Novela ZIZ-J, ki je uveljavila, da zoper sklep o domiku ni pritožbe, nepravilnosti pri dražbi pa se lahko uveljavljajo v pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, kakor tudi Novela ZIZ-L, ki je uzakonila spletno javno dražbo kot dodaten način prodaje nepremičnine, v varovanje kupčevega ali dolžnikovega pravnega položaja nista prinesli nobenih sprememb.
stroški izvršilnega postopka - potrebnost stroškov - novo izvršilno sredstvo
Ravnanje upnice v konkretnem primeru ne utemeljuje ocene o potrebnosti stroškov predloga za dodatno izvršilno sredstvo, vloženega v kratkem časovnem obdobju po predhodno vloženem, brez pojasnila o razlogih za takšno postopanje.
neplačilo sodne takse - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - potrdilo o plačilu sodne takse - podatki o prometu na transakcijskem računu
Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijani sklep ravno na podlagi vpogleda v svoje evidence plačil. Na dolžniku je dokazno breme, da to ugotovitev izpodbije. Za odločilno navedbo o zrušenem računalniškem sistemu in spletni banki ni predložil nobenega dokaza. Tudi ni pojasnil zakaj potrdila o plačilu ali izpiska prometa na TRR ne bi mogel dobiti na banki in ga predložiti sodišču, če je plačal prek spletne banke.
Stališče sodišča prve stopnje, da pri izvršbi z rubežem terjatve ni vsebinsko presojalo obstoja terjatve, da ni vsebinsko odločalo o njej in da je upnik s prenosom terjatve pridobil zgolj procesno aktivno legitimacijo za uveljavljanje zarubljenih terjatev, sicer drži. Vendar to ne spremeni, da bi moralo sodišče presoditi ali je upnik do začetka stečajnega postopka nad dolžnikom zarubil dolžnikove terjatve do njegovih 35 dolžnikov in na njih pridobil zastavno pravico, ki se v stečajnem postopku odraža kot ločitvena pravica. Teh dejstev sodišče prve stopnje ni ugotavljalo.
rubež premičnin - ustavitev izvršbe - začetek stečaja - zapisnik o rubežu
Zapisnik izvršitelja o rubežu je v spisu, upnik pa prilaga izpisek iz registra. Zato sodišče prve stopnje ne bi smelo izdati izpodbijanega sklepa na podlagi prve točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP.
Dolžnik ni uspel izkazati, da obveznosti po izvršilnem naslovu ne bi več mogel izpolniti zaradi izročitve stroja tretji osebi, zato s temi navedbami tudi ni uspel izpodbiti pravilnosti sklepa o določitvi sodnih penalov.
Sodni penali morajo biti določeni v višini, ki bo na dolžnika vplivala tako, da bo izpolnil obveznost, in morajo predstavljati resno denarno grožnjo, ki naj prisili dolžnika k izvršitvi pravnomočne sodbe. Znesek mora biti torej tako visok, da predstavlja ustrezen pritisk na dolžnika in preprečuje, da bi se dolžniku glede na vsebino njegove obveznosti bolj splačalo plačevati sodne penale kot pa izpolniti samo obveznost.
ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - spremenjene okoliščine - trditveno in dokazno breme
Stranka mora po že pravnomočni odločitvi o predlogu za oprostitev plačila sodne takse, v kasnejšem tovrstnem predlogu substancirano pojasniti tiste spremenjene okoliščine, torej okoliščine, ki bi bile drugačne od tistih, ki so bile v postopku že ugotovljene, in ki bi upravičevale taksno oprostitev, pri čemer časovna oddaljenost med že pravnomočnim odločanjem in ponovnim odločanjem o taksni oprostitvi ni pravno odločilna.
Izvršba za izterjavo v bodoče zapadlih obrokov preživnine po 106. členu ZIZ in predhodna odredba po 259. členu ZIZ sta različna, med seboj neodvisna pravna instituta.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - res iudicata - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - ne bis in idem - umik predloga za izvršbo - ustavitev izvršilnega postopka - pravnomočnost sklepa o ustavitvi postopka - nov predlog za izvršbo - učinki pravnomočnosti - pravnomočno razsojena stvar - pravnomočnost - izvršilni postopek
Utemeljene so pritožbene navedbe o zmotnem materialnopravnem stališču sodišča prve stopnje, da je vložitev novega predloga za izvršbo v obravnavani zadevi (I 494/2023) nedopustna zaradi pravnomočno odločene stvari (res iudicata), ki naj bi jo predstavljala pravnomočno ustavljen prvotni izvršilni postopek (I 350/2021). Sodišče prve stopnje je namreč izvršilni postopek I 350/2021 ustavilo zaradi upničinega umika (z dne 4. 7. 2022) po prvem odstavku 43. člena ZIZ – postopek je torej ustavilo v skladu s tretjim odstavkom 43. člena ZIZ iz procesnega razloga in ni sprejelo vsebinske odločitve (ne gre za materialno pravnomočnost). Upnica zato lahko v skladu s četrtim odstavkom 43. člena ZIZ po umiku predloga brez omejitve vloži nov predlog za izvršbo.
Sodišče druge stopnje je po vpogledu v podatke AJPES ugotovilo, da obravnavane pritožbe ni vložil pritožnikov zakoniti zastopnik. Upnik je bil v pravnem pouku izpodbijanega sklepa ustrezno poučen, da sodišče v primeru, da pritožba ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, pritožbo zavrže, ne da bi vložnika prej pozivalo, da jo popravi ali dopolni.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - zavrnitev računa - predlaganje dokazov - negativno dejstvo - vezanost na sodno prakso
Ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je v primeru, ko je zatrjevana zavrnitev računa (pa ob tem razlog zavrnitve sam po sebi ni negativno dejstvo v smislu prerekanja temelja terjatve), obrazložen le, če je za tako navedbo predlagan tudi dokaz.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00080676
URS člen 22, 25. ZIZ člen 15, 239, 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/3. ZJU člen 1, 21, 149. ZDR-1 člen 31, 43, 49, 172. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - pogodba o zaposlitvi - sklep o premestitvi - dejavnost vzgoje in izobraževanja - premestitev na delovno mesto nižjega kariernega razreda - razlogi za premestitev in podaljšanje premestitve - soglasje delavca - mobing - javni zavod - državna uprava - pravica do izjave - pravica do pravnega sredstva - verjetno izkazana terjatev - trditveno in dokazno breme
Ker upničina pravica in dolžnost vrnitve na prejšnje delovno mesto učitelj izhaja že iz same pogodbe o zaposlitvi št. 001, ki jo je upnica podpisala, je zmotno pritožbeno stališče, da naj bi bila premestitev nezakonita tudi v procesnem smislu oziroma zato, ker upnica ob premestitvi nazaj na prejšnje delovno mesto učitelj ni prejela nikakršnega sklepa, odredbe, aneksa k pogodbi o zaposlitvi ali kakršnekoli druge pisne dokumentacije.
Tako upnica kot tudi samo sodišče prve stopnje se neutemeljeno sklicujeta na določilo 149. člena ZJU, ki ureja premestitev javnega uslužbenca zaradi delovni potreb. Navedena zakonska določba se namreč v konkretnem primeru sploh ne uporablja, saj se za javne uslužbence v javnih zavodih, kar je dolžnik v obravnavani zadevi, uporablja le prvi del ZJU, to je le členi od 1 do 21, vsi ostali členi, zajeti v drugem, posebnem delu ZJU, pa se uporabljajo le za javne uslužbence v državnih organih in upravah lokalnih skupnost.
sklep o pristopu - pravni interes za pritožbo - pravni učinki - pravni interes dolžnika - pristop k vodilni zadevi
Še pred pristopom zadeve I 2267/2019 k vodilni zadevi I 1041/2018 je bilo v zadevi I 1041/2018 izdelano poročilo sodnega cenilca o cenitvi tržne vrednosti zadevne nepremičnine in na njegovi podlagi 29. 4. 2019 izdan sklep o ugotovitvi tržne vrednosti nepremičnine z ID znakom del stavbe ...-37-75, ki ga je s sklepom I Ip 693/2019 z dne 2. 9. 2019 potrdilo tudi Višje sodišče v Mariboru. Prav tako je bila v zadevi I 1041/2018 26. 11. 2019 že opravljena prva javna dražba, ki je bila neuspešna. V posledici izdanega sklepa o pristopu ta procesna dejanja sodišča učinkujejo tudi za pristopljeno zadevo, katere stranke morajo postopek izvršbe na nepremičnino sprejeti v fazi, v kateri je ob pristopu. Odločitev, da sklep o pristopu nima učinka, pa ima za posledico, da tudi procesna dejanja, ki so bila v zadevi I 1041/2018 opravljena pred pristopom, v zadevi I 2267/2019 ne morejo imeti nobenega učinka. Navedeno pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje v zadevi I 2267/2019 na novo ugotoviti vrednost nepremičnine in na podlagi novega sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine ponovno razpisati dražbo. Ker bi bilo s tem poseženo tudi v položaj dolžnika, je dolžniku treba priznati pravni interes za predmetno pritožbo.
V obravnavanem primeru se je postopek v vodilni zadevi Okrajnega sodišča v Ljubljani I 1172/2016, ki je glede oprave izvršbe na nepremičnino z ID znakom del stavbe ...-37-75 tekel pred Okrajnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. I 1041/2018, ustavil, vendar je ta zadeva na podlagi trinajstega odstavka 108. člena Pravilnika o obliki in vsebini posameznih sodnih vpisnikov, imenikov, pomožnih knjig in tipiziranih obrazcev kljub temu ostala še naprej vodilna zadeva. Zadeva Okrajnega sodišča v Mariboru I 2267/2019 je s sklepom z dne 6. 12. 2019 veljavno pristopila k vodilni zadevi I 1041/2018, zato pristop, kljub ustavitvi postopka I 1041/2018 ter v nasprotju s sprejeto odločitvijo, ni izgubil učinkov.
ZIZ člen 38, 38/5. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 73.
stroški izvršitelja
Pritožba utemeljeno opozarja, da je dejansko stanje v obravnavani zadevi drugačno, kot je bilo dejansko stanje v zadevi I Ip 180/2022. Iz poročila izvršitelja namreč izhaja, da v obravnavni zadevi rubež zaradi odsotnosti dolžnika ni bil izveden. Zaradi odsotnosti dolžnika pa tudi uporaba določbe 73. člena Pravilnika o izvršiteljevem pozivu dolžniku oziroma drugim navzočim osebam pred opravo rubeža ni mogla priti v poštev. V takem primeru, ko že pojmovno dolžnika ni bilo mogoče pozvati k prostovoljnemu plačilu terjatve in ko rubež (po pomočniku izvršitelja) zaradi odsotnosti dolžnika ni bil opravljen, izvršitelju ni mogoče odreči plačila za delo in povrnitev stroškov, ki so nastali z neizvedenim rubežem in stroškov iz naslova kilometrine, četudi je v takem primeru na kraj rubeža odšel pomočnik izvršitelja in ne izvršitelj sam. Povrnitev stroškov takšnega neizvedenega rubeža in kilometrine, ki jih je izvršitelj upniku (utemeljeno) obračunal z obračunom za delo in stroškov izvršitelja, lahko zato upnica zahteva od dolžnika (peti odstavek 38. člena ZIZ).
ZIZ člen 9, 9/3, 15, 56, 58, 58/4. ZNP-1 člen 93, 93/1-2. ZPP člen 343, 365-2. ZS člen 83, 83/1, 83/2, 83/3-4.
izvršba - zavrženje ugovora - prepozen ugovor dolžnika - rok za vložitev ugovora - nujna zadeva - tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami - varstvo koristi otroka - sodne počitnice / poletno poslovanje
Glede na 2. alinejo prvega odstavka ZNP-1 je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da obravnavana zadeva (s sklepom o izvršbi je bila dovoljena izvršba za izterjavo preživnine) predstavlja nujno zadevo po 83. členu ZS. Ker po drugem odstavku 83. člena ZS v takih zadevah roki med poletnim poslovanjem tečejo, je sodišče prve stopnje praivlno zaključilo, da je ugovor, vložen 1. 9. 2023 zoper sklep o izvršbi, ki ga je dolžnik prejel 26. 7. 2023, vložen po preteku osemdnevnega ugovornega roka (ki se je iztekel z dnem 3. 8. 2023), vložen po preteku osemdnevnega ugovornega roka (ki se je iztekel z dnem 3. 8. 2023) in je zato prepozen (343. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje je zato dolžnikov ugovor pravilno zavrglo (četrti odstavek 58. člena ZIZ).