izvršba na nedenarno terjatev - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - vznemirjanje lastninske pravice - nenadomestno dejanje - dopustitev in opustitev
V izvršilnem naslovu je pravdno sodišče odločalo o vznemirjanju solastninske pravice samo v veži stavbe (ne pa na dvorišču), zato ni podlage za naložitev dolžnici, da z notranjega dvorišča hiše odstrani vozilo ali, da se ji tam prepove parkiranje. Tudi postavitev stojala za perilo, ki je majhna, lahka in mobilna premičnina, ne predstavlja podobnega ravnanja, kot je parkirano vozilo, ki na mestu parkiranja zavzame praktično celoten prehod v veži.
ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-11. OZ člen 356, 369, 369/3, 369/4.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor plačila - trditveno in dokazno breme - dan plačila - višina plačila - zastaranje terjatve - pretrganja zastaranja - tek izvršilnega postopka - zastaranje obresti
V izvršilnem postopku oziroma v ugovornem postopku je dolžnik tisti, ki mora izkazati plačilo izterjevane terjatve, saj je na njem breme vložitve obrazloženega ugovora, kar v primeru uveljavljanja delnih plačil pomeni tako konkretne navedbe datumov in zneskov plačil kot predlaganje dokazil zanje.
Do pravnomočne ustavitve predhodnega izvršilnega postopka zastaranje le ne more začeti teči, ne vpliva pa navedeno na to, da so zastarale (le) vse tiste obresti, ki so pričele teči do 3 leta pred vložitvijo predloga za izvršbo in ne vse do vložitve predloga za izvršbo. To, da obresti namreč zastarajo v 3h letih, pomeni, da so tri leta varovane pred zastaranjem, to pa pomeni, da vložitev predloga za izvršbo pred zastaranjem ščiti tiste obresti, ki so pričele teči do 3 leta pred vložitvijo predloga.
ustavitev izvršbe - obračun upnikove terjatve - pravilna uporaba materialnega prava
Obračun terjatve pomeni uporabo materialnega prava in ne dejanskega vprašanja, rešitev katerega bi bila odvisna od odgovora stranke na poziv sodišča, če je terjatev plačana. Upnik je svoje naredil z vložitvijo predloga za izvršbo, s tem je jasno povedal, koliko terja. Sodišče je tisto, ki mora preveriti, ali je dolžnikov dolžnik v celoti izvršil upnikovo terjatev. Obračun terjatve namreč vključuje tudi uporabo pravnih pravil o obračunu zamudnih obresti.
obrazloženost ugovora - izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazloženost sklepa
Izpodbijani sklep je bil izdan v formaliziranem postopku preizkusa obrazloženosti ugovora in sodišče je izdalo tipski sklep. Slednji vsebuje materialnopravni zaključek, da je dolžnik vložil obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Sklep torej odkazuje na ugovor dolžnika, tega je upnik prejel z izpodbijanim sklepom in se z njim seznanil, saj v pritožbi podrobno povzema ugovorne trditve. Prepisovanje ugovornih trditev v obrazložitev sklepa ni bila potrebna, saj sodišče v ugovornem postopku ne ugotavlja spornih dejstev in ne izvaja dokazov.
Upnik neutemeljeno navaja, da ugovor ni obrazložen. Res je v predlogu za izvršbo navedel na kaj naj bi se verodostojna listina nanašala in sicer na dostavo jaškov. Vendar nima prav, da bi dolžniku moralo biti znano na kaj se izvršba nanaša, da bi se lahko opredelil do tega pa se ni, da iz ugovora ne izhaja, da bi sklep izpodbijal iz vsebinskih razlogov, da ni podal pravno pomembnih dejstev oziroma trditev podkrepil z dokazi. Kot ugotavlja že upnik, ugovor temelji (med drugim) na splošnem zanikanju terjatve in to zadošča. Ni zahteve, da bi se moral dolžnik posebej konkretno opredeljevati do predloga, četudi je upnik navedel za kaj naj bi šlo v zadevi. Zanikanje terjatve je zanikanje. Tudi ni zahteve, da bi moral dolžnik priložiti. Tudi ni zahteve, da bi moral dolžnik priložiti svoje evidence, če se nanje sklicuje. Zadošča sklicevanje na listine, lahko tudi na listine upnika, ni pa omejitve dokaznih sredstev.
obrazloženost ugovora - izvršba na podlagi verodostojne listine - trditve in dokazi
Trditve so predstavljale ugovor nevednosti. Temu načeloma pritrjuje tudi upnik v odgovoru na pritožbo, vendar neutemeljeno dodaja, da v konkretnem primeru dolžnikov ugovor ne dosega standarda obrazloženosti, ker je v predlogu za izvršbo navedel pod opredelitev temelja zahtevka in oznako račune za najemnino, obratovalne stroške, stroške upravljanja in reklamni prispevek za lokal na podlagi najemne pogodbe in kataloško št. 1, kar je faktura. Čeprav je upnik vse to opredelil v predlogu pa ne pomeni, da bi moral dolžnik navajati, da mu ti računi niso znani, da jih ni prejel ali po njih ne dolguje. Ugovorne trditve, da dolžnik ne more preveriti ali je zatrjevani račun res verodostojna listina in da ni nujno, da je verodostojna listina, ker ni priložen, so pomenile enako, kot če bi dolžnik zatrjeval, da ne more preveriti ali gre res za terjatev, kot jo upnik opisuje v predlogu s sklicevanjem na račune za najemnino, obratovalne stroške, stroške upravljanja in reklamni prispevek za lokal na podlagi najemne pogodbe. Ali gre za to terjatev ali ne je stvar presoje in to lahko opravi samo sodišče v rednem pravdnem postopku.
izvršba - izvršilni naslov - ugovor zoper sklep o izvršbi - pravočasnost ugovora - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neobrazloženost - razlogi o odločilnih dejstvih
Glede na na to, da je iz spisa razvidno, da je sodišče prve stopnje upnika z obvestilom o pravnomočnosti in izvršljivosti z dne 26. 6. 2024 obvestilo, da je sklep o izvršbi postal pravnomočen in izvršljiv 25. 6. 2024 in da iz zaznamka "procesna dejanja" v elektronskem izvršilnem spisu izhaja, da je sklep o izvršbi z dne 21. 5. 2024 postal pravnomočen 25. 6. 2024, iz prejemne štampiljke na dolžničinem ugovoru z dne 25. 6. 2024 pa je razvidno, da jo je sodišče prve stopnje prejelo neposredno 27. 6. 2024, pritožbeno sodišče pritrjuje upniku, da bi moralo sodišče prve stopnje bolj natančno obrazložiti, zakaj šteje, da je dolžničin ugovor pravočasen; zgolj obrazložitev sodišča prve stopnje, da je dolžnica dne 25. 6. 2024 pravočasno ugovarjala, ne zadošča.
tuja sodna odločba - evropski nalog za izvršbo - izvršba na podlagi tuje odločbe - izvršba na podlagi izvršilnega naslova
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je iz potrdila o evropskem nalogu za izvršbo (z dne 26. 9. 2023 in se nanaša na prvo tujo sodbo) razviden naslov dolžnika (in skrajšana firma) medtem, ko je iz Ajpes razvidno, da obstaja samo ena pravna oseba s tem nazivom in naslovom, zato ni imelo dvoma, da gre za dolžnika. Slednjih ugotovitev sodišča dolžnik ne izpodbija.
ZIZ člen 71, 71/1, 71/1-1, 71/1-8, 71/1-11 71/2, 71/2-4. ZPP člen 365, 365-2.
izvršba - izvršba po uradni dolžnosti - izterjava izrečene denarne kazni po uradni dolžnosti - nenadomestno dejanje - odlog izvršbe - neizpolnitev obveznosti - nedenarna obveznost - zavrnitev predloga - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda
Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da dolžnik ni dokazal splošnega pogoja za odlog izvršbe po prvem odstavku 71. člena ZIZ, saj ni navedel takšnih okoliščin, ki bi utemeljevale verjetno izkazanost nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode v primeru takojšnje izvršbe. Dolžnik zgolj s pavšalnimi navedbami in brez podaje dokazov, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo oziroma težko nadomestljivo škodo, ker denarno kaznovanje sodišča ni enkratno dejanje, glede na to, da gre v obravnavani zadevo za izterjavo denarne kazni po uradni dolžnosti v znesku 150 EUR (zaradi prisilitve izpolnitve terjatve iz že pravnomočnega izvršilnega naslova), ne more uspeti. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da škoda (izterjava izrečene denarne kazni zaradi neizpolnitve obveznosti), ki dolžniku nastane zaradi izvršbe same (oziroma njene realizacije), ni škoda v smislu 71. člena ZIZ. Prav tako dolžnikove navedbe o eksistencialni ogroženosti zaradi (zgolj) možnosti izrečenih denarnih kazni v prihodnosti (če bo dolžnik vztrajal pri neizpolnitvi obveznosti) tudi ne predstavljajo posebno upravičenega razloga za odlog izvršbe (po 4. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ).
ZIZ člen 55, 55/1, 226, 226/1, 226/3, 226/3, 226/4, 226/5. OZ člen 101, 101/1, 101/2. ZPP člen 365-2.
izvršba - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - upravna izvršba po uradni dolžnosti - izvršba za izterjavo nedenarne terjatve - nenadomestno dejanje - izvršitev z izrekanjem denarne kazni - izvršitev denarne kazni - izvršba denarne kazni, ki jo izreče sodišče - za odločitev relevantne navedbe strank
Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje o neutemeljenosti ugovora. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je bil sklep o izvršbi po uradni dolžnosti z dne 26. 8. 2024 izdan na podlagi izvršilnega naslova – pravnomočnega sklepa o izvršbi z dne 5. 4. 2022, ki je dolžniku določal osemdnevni rok za izpolnitev obveznosti in denarno kazen 150 EUR. Zato niso pravno upoštevne dolžnikove pritožbene navedbe o neprimernosti in neizvršljivosti izvršilnega naslova, ki je bil podlaga za izdajo sklepa o izvršbi z dne 5. 4. 2022 (sodna poravnava) in je že postal pravnomočen, saj je predmet presoje v obravnavani zadevi sklep o zavrnitvi dolžnikovega ugovora zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 26. 8. 2024 o dovolitvi izvršbe po uradni dolžnosti zaradi izterjave izrečene denarne kazni (in ne že pravnomočni sklep o izvršbi z dne 5. 4. 2022).
aktivna legitimacija upnika - formalna legaliteta - vezanost sodišča na izvršilni naslov
Sodišče prve stopnje ni imelo razlogov za dvom o aktivni legitimaciji upnikov, ker njihova aktivna legitimacija izhaja že iz izvršilnega naslova, v katerem so upniki jasno navedeni.
solidarni porok - neposredno izvršljiv notarski zapis - zapadlost terjatve - sprememba upnika
Izogibanje dvigovanju pošte se zaradi varstva pravnega prometa ne more tolerirati. Povprečno skrben človek poštne pošiljke dviguje in je krivda stranke same, če poštnih pošiljk ne dviguje ter zaradi tega nastanejo pravne posledice.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - hipotekarni (realni) dolžnik - odgovornost osebnega dolžnika in hipotekarnega dolžnika - poroštvo
Dolžnik je postal lastnik že obremenjene nepremičnine. S tem je postal hipotekarni oziroma realni dolžnik, od katerega upnik lahko zahteva le prodajo nepremičnine zaradi poplačila dolga. Položaja izvršilnega dolžnika namreč nima le obligacijski dolžnik, temveč tudi realni oziroma hipotekarni dolžnik, ki za upnikovo terjatev jamči z zastavljeno nepremičnino, pa čeprav ni hkrati tudi osebni dolžnik. Takšen hipotekarni dolžnik upniku ni dolžan izpolniti obveznosti, je pa dolžan dopustiti izvršbo na svojo nepremičnino, zaradi poplačila zavarovane terjatve, in sicer tako v primeru, če jo je z neposredno izvršljivim notarskim zapisom za tuj dolg zastavil sam, kot tudi, če je postal lastnik zastavljene nepremičnine po zaznambi neposredne izvršljivosti notarskega zapisa v zemljiški knjigi. Neutemeljeno pa upnik uveljavlja, da dolžnik za izpolnitev njegove terjatve odgovarja tudi z vsem ostalim svojim premoženjem, in sicer kot porok.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00082100
ZFPPIPP člen 399, 408, 408/2, 408/2-5. ZOZP člen 7. OZ člen 188, 188/1, 963.
vpliv stečajnega postopka na izvršilni postopek - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - osebni stečaj dolžnika - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - učinkovanje odpusta obveznosti - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - regresni zahtevek zavarovalnice (subrogacija) - namerna povzročitev škode - povzročitev škode iz hude malomarnosti - namen odpusta obveznosti
Regresni zahtevek zavarovalnice je odškodninski zahtevek le-te zaradi kršitve zavarovalne pogodbe za škodo, ker je zavarovalnica sama morala kriti škodo, ki jo je povzročil zavarovanec oziroma dolžnik. Zahtevek, ki temelji na kršitvi zavarovančeve oziroma dolžnikove zavarovalne pogodbe, pomeni, da ima naravo zahtevka za uveljavitev poslovne odškodninske obveznosti. Kljub temu, da gre "tehnično" za regresni zahtevek zavarovalnice in ne za neposredno terjatev oškodovanca, izjema po 5. točki drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP za upnikovo terjatev učinkuje.
zakonite zamudne obresti - stroški odgovora upnika na ugovor dolžnika - objektivno potrebni stroški - predlog za odlog izvršbe - odgovor na predlog - pravica do izjave v postopku
Ni dvoma, da izraz zakonite obresti pomeni zakonske zamudne obresti in sodišču svoje odločitve ni bilo treba opirati na odgovor upnika na ugovor, saj gre za ustaljeno razumevanje, kot je podano v sodni praksi. Gre za nosilne odločilne razloge, tudi če je sodišče prve stopnje obenem navedlo, da se je o tem opredelil tudi upnik v odgovoru na ugovor.
Upnik je v odgovoru na ugovor nasprotoval tudi v ugovoru zatrjevanemu nasprotju med predlogom za izvršbo in sklepom o izvršbi, kar niso pravna pravila, če bi te navedbe dolžnika zaradi upnikovega neodgovora obveljale za resnične, pa bi bilo dolžnikovemu ugovoru treba ugoditi. Upnik je z odgovorom na ugovor torej objektivno zavaroval svoje pravice v postopku ter so bili stroški njegovega odgovora na ugovor objektivno potrebni za izvršbo in upniku pravilno priznani.
Za dosego odloga izvršbe kot izjemnega zastoja v izvršbi mora predvsem dolžnik izkazati tako objektivni kot subjektivni pogoj za odlog izvršbe, tj. zadostiti mora zakonskim zahtevam za odlog izvršbe. Ker dolžnik tem zahtevam ni zadostil, na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje nima vpliva in dolžniku ni bila kršena pravica do izjave s tem, ko mu sodišče prve stopnje ni vročilo upnikovega odgovora na njegov predlog za odlog izvršbe.
Izvršitelj je podaljšana roka sodišča, ki v okviru zakonskih pooblastil opravlja neposredna dejanja izvršbe. Zato v svojem ravnanju ni popolnoma samostojen, temveč mora spoštovati odredbe, obvestila in navodila sodišča, naj trenutno ne opravlja neposrednih dejanj izvršbe.
izvršba na premičnine - začetek opravljanja izvršbe pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi - rubež premičnin - nesuspenzivnost ugovora in pritožbe v izvršilnem postopku - nepravnomočen sklep o izvršbi - ugovor zoper sklep o izvršbi - potrebni stroški za izvršbo - preuranjen sklep
Izvršba se začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. Izvršbo predstavljajo izvršilna dejanja, med katera pa sodijo tudi dejanja izvršitelja. To pomeni, da je izvršitelj pravilno že pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi začel z opravljanjem izvršilnih dejanj. Tega ne prepreči niti vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, saj pritožba in ugovor ne zadržita postopka (torej oprave izvršilnih dejanj), če ni v zakonu drugače določeno.
O dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi še ni bilo odločeno, posledično pa tudi še ni pravnomočno odločeno o utemeljenosti predloga za izvršbo in s tem o dovoljenosti izvršbe. Zato sodišče pred tem trenutkom še ne more presoditi, ali je dolžnik tisti, ki mora plačati izvršilne stroške.
pravnomočen sklep o ustavitvi izvršbe - izbris zaznambe izvršbe - zemljiškoknjižni postopek - zemljiškoknjižno dovolilo
Izvršilni postopek je že v celoti pravnomočno končan in sodišče v ustavljenem postopku nima več pravne podlage za opravo izvršilnih dejanj. Nastop pravnomočnosti sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka pomeni, da so sodišče in stranke nanj vezani. Sodišče ne more na podlagi okoliščin, ki nastanejo po končanju izvršilnega postopka (bodisi, da gre za poplačilo terjatve po končanem izvršilnem postopku ali za morebitne druge dogovore med strankami), več posegati v pravnomočno razsojeno stvar in ponovno odločati v okviru istega izvršilnega postopka. V pravnomočno zaključenem izvršilnem postopku stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati nobenih procesnih dejanj, izvršilno sodišče pa tudi ne sprejemati odločitev, ki nimajo podlage v ZIZ. Upnica lahko izbris zaznambe izvršbe (in posledično izbris hipoteke, ki je bila vknjižena v zvezi z zaznambo izvršbe) uveljavlja in doseže le v drugem sodnem (zemljiškoknjižnem) postopku. Pritrditi gre, da je bil z novelo črtano določilo, v katerem je bilo izrecno zapisano, da je izbris zaznambe izvršbe in hipoteke mogoč tudi na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila upnika, v čigar korist je vknjižena ta hipoteka. Vendar pa vsaka hipoteka (prisilna ali prostovoljna) vsebuje upravičenje njenega imetnika z njo razpolagati tako, da se ji odpove. Razpolagalni pravni posel, ki je pravni temelj prenehanja hipoteke, je notarsko overjeno zemljiškoknjižno dovolilo za izbris hipoteke. Ker pa je izbris hipoteke neločljivo povezan z izbrisom zaznambe izvršbe, ta pa predstavlja eno izmed izvršilnih dejanj izvršilnega sodišča v postopku nepremičninske izvršbe, zaznambe izvršbe ni mogoče izbrisati na podlagi zasebne listine, ki je podlaga za izbris hipoteke. Glede na v zemljiškoknjižnih postopkih veljavno načelo formalnosti, je zato za predlagani izbris zaznambe izvršbe in hipoteke potrebno le-tej priložiti tudi odločbo izvršilnega sodišča, ki dokazuje ustavitev izvršbe oziroma končanje izvršilnega postopka, v zvezi s katerim je bila zaznamba izvršbe vpisana.
predlog za zavarovanje s predhodno odredbo - objektivna nevarnost - notarski zapis - izpodbijanje - trditveno breme
Upnik v predlogu za zavarovanje ni podal dejanskih trditev o obstoju objektivne nevarnosti. Res je v predlogu sicer zapisal, da je podana nevarnost, če se predlog za zavarovanje s predhodno odredbo opira na notarski zapis, ki je izvršilni naslov in se izpodbija tako, kot določa zakon, a zgolj prepis zakonskega besedila ne zadošča. Upnik bi moral navesti konkretne okoliščine, ki v konkretnem primeru izkazujejo obstoj zakonske domneve. Zgolj zapis opravilne številke v delu predloga za izvršbo, kjer je govora o plačilu sodne takse, in prav tako omemba iste opravilne številke (v smislu, da je pred istim sodiščem v zvezi z isto terjatvijo na podlagi neposrednega izvršljivega notarskega zapisa dovoljena izvršba) v naslednji točki predloga, ko upnik pojasnjuje razloge za pristojnost prvostopnega sodišča, nikakor ne nekazujeta, da bi dolžnik izpodbijal notarski zapis.
ZOKIPOSR člen 1, 1/1, 2, 2-3, 2-5, 2-6, 3, 3/2, 3/2-3, 5, 7, 8, 8/4, 8/5, 17, 17/1, 17/3. OZ člen 365, 369, 430, 430/2, 431. ZIZ člen 24, 55, 55/1, 55/1-12, 56a.
poprava krivic - izbris pravne osebe iz sodnega registra - ugovor zastaranja terjatve - prevzem dolga - prevzem dolga na podlagi zakona
V tretjem odstavku 17. člena ZOKIPOSR je že zakonsko določen prehod obveznosti, ki so na podlagi določb ZFPPod prešle na družbenike izbrisanih družb, na Republiko Slovenijo in pravica upnikov, da plačilo teh obveznosti (pod enakimi pogoji, pod katerimi bi lahko plačilo uveljavljali od družbenikov izbrisanih družb) uveljavljajo od Republike Slovenije.
Opredelitev pojma škode, ki se lahko terja od države, se nanaša le na upravičence iz 5. točke 2. člena in 5. člena ZOKIPOSR. Za poplačilo terjatve do upnika s strani RS kot prevzemnika dolga po tretjem odstavku 17. člena ZOKIPOSR pa navedena omejitev iz prvega odstavka 17. člena ne velja, saj prevzemnik dolga ne plačuje škode (odškodnine), temveč je dolžan izpolniti dolg prvotnega dolžnika do upnika kot novi dolžnik. Po izrecni določbi tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR se z uveljavitvijo zakona šteje, da je RS prevzela dolg odgovornega družbenika izbrisane družbe do upnikov pod pogoji, ki jih za prevzem dolga določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja, in da je upnik v prevzem dolga privolil.
V skladu s tretjim odstavkom 17. člena ZOKIPOSR namreč upniki lahko zahtevajo plačilo svoje terjatve od prevzemnika dolga pod enakimi pogoji, kot če bi plačilo zahtevali od družbenika izbrisane družbe, torej kot če prevzema ne bi bilo, kar pomeni, da lahko zahtevajo plačilo glavnice skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pravilo iz drugega odstavka 430. člena OZ je tako izključeno, saj ZOKIPOSR, kot specialni predpis, glede prevzema obresti določa drugače.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - nedenarna terjatev - določljivost terjatev - poklicno zavarovanje - bruto plača
Obveznost kaj dati, storiti in opustiti, ki se nalaga v izpolnitev dolžniku, mora biti v izvršilnem naslovu določena ali vsaj določljiva. Predmet obveznosti je določljiv, kadar je pravica vsaj opisno opredeljena in je določen čas trajanja ter s tem možnost njenega izračuna. Predloženi izvršilni naslov vse te pogoje izpolnjuje. Na to tudi ne vpliva s strani dolžnika izpostavljeno dejstvo, da v sodbi ni naveden bruto znesek upnikove plače, od katerega mora dolžnik plačati prispevke. V delovnem sporu, iz katerega izvira izvršilni naslov, se je odločalo le o (nedenarni) obveznosti dolžnika, da mora upnika prijaviti v ustrezno dodatno zavarovanje in na račun tega zavarovanja odvesti prispevke v odmerni stopnji od bruto plače, ki je bila očitno upniku odmerjena in izplačana, saj obstoj delovnega razmerja in višina plače v postopku pred delovnim sodiščem nista bila sporna. Višina bruto plače upnika je zato strankam poznana, posledično pa je terjatev iz naslova odmere in plačila prispevkov od te bruto plače v ustrezen pokojninski sklad nedvomno določljiva in so dolžniku poznani vsi parametri, ki mu omogočajo izpolnitev njegove nedenarne obveznosti.