ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-2, 6/1-11, 6/3. Opomba (1) : Gre za izjemo, ko gre za podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja v organu, njegove razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - javna naročila - pravno svetovanje na področju javnega naročanja - dokumenti v zvezi z notranjim delovanjem organa - poslovna skrivnost
Izjema po 11. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ neposredno ščiti organ, torej zavezanca za odstop do informacije javnega značaja, ne pa pogodbenega partnerja od zavezanca (t. j. zunanjega svetovalca), zato to izjemo bistveno težje lahko uspešno uveljavlja pogodbeni partner zavezanca, kot pa sam zavezanec.
S tem ko odvetniška družba stopi v poslovno razmerje z javno-pravnim subjektov v zvezi z svetovanjem za zakonito izvrševanje pristojnosti, ki jih ima javno-pravni subjekt po zakonu in podzakonskih predpisih, po samem zakonu sprejme določeno omejitev pričakovane zasebnosti poslovanja, saj je po 1. alineji 3. odstavka 6. člena ZDIJZ zahtevani podatek informacija javnega značaja, če gre za podatek o porabi javnih sredstev, brez da bi bilo potrebno tehtanje javnega interesa za razkritje z interesom druge osebe (v tem primeru poslovnega partnerja javno-pravnega subjekta) za omejitev dostopa do informacije javnega značaja zaradi varstva poslovnih skrivnosti po ZGD-1. Ker je tak podatek že po zakonu javen, izjema iz 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ ne pride v poštev in s tem tudi ne test javne koristi oziroma načela sorazmernosti.
Glede na predmet razpisa (oddaja oglasnih objektov oz. oglasnih mest v najem na nepremičninah, na katerih ima toženka stvarno ali drugo pravico) in pravno podlago zanj izpodbijani sklep ni upravni akt, sprejet v postopku odločanja v upravni zadevi, v kateri bi se odločalo o tožnikovi pravici ali pravni koristi na področju upravnega prava. Toženka je namreč objavila javni razpis v funkciji gospodarjenja z občinskim premoženjem, torej kot gospodarski subjekt in ne v izvrševanju svoje oblastne funkcije oziroma v izvrševanju javnega pooblastila.
ZJNVETPS člen 2, 2-24, 3, 3/5, 3/5-2, 7. Uredba o koncesijah za opravljanje gospodarske javne službe izvajanja javnega linijskega prevoza potnikov v notranjem cestnem prometu (2004) člen 13, 43.
izvajalec javnega linijskega prevoza potnikov - koncesija - status naročnika - imetnik izključne pravice
S podelitvijo koncesije brez javnega razpisa, na podlagi izrecne določbe 1. odstavka 43. člena Uredbe o koncesijah, je bila podelitev koncesije omejena le na tožečo stranko, saj so bili drugi prevozniki kot morebitni ponudniki izključeni. Ta okoliščina pa je taka, da dovoljuje zaključek, da je tožeča stranka nosilka izključnih pravic v smislu 24. točke 2. člena ZJNVETPS.
Zaradi drugače zapisane besede tožena stranka ni imela podlage, da opredeli vlogo za nepravilno izpolnjeno in označeno, kar je razlog za zavrženje, saj ni bila nejasna do stopnje, da bi se lahko vzpostavil dvom, na kateri razpis se vloga v kuverti nanaša, to pa je tudi edini namen zapisa na ovojnici.
javne površine - dovoljenje za posebno rabo javnih površin - javna naročila
Smiselna uporaba določb javnega naročanja pomeni najmanj spoštovanje temeljnih načel ZJN-1. Vendar pa temeljna načela praviloma niso neposredno uporabljiva, ampak zavezujejo šele preko posameznih pravil ZJN-1.
URS člen 157, 157, 157. ZRPJN člen 23, 23/5, 23, 23/5.
postopek revizije
Sodišče meni, da ni pogojev za izpodbijanje navedenega sklepa v upravnem sporu. Tako po določbi prvega kot po določbi drugega odstavka 157. člena Ustave Republike Slovenije je namreč dokončne posamične akte oziroma posamične akte ali dejanja mogoče izpodbijati v upravnem sporu le, če za sporno zadevo ni z zakonom predvideno (1. odstavek) oziroma ni zagotovljeno (2. odstavek citiranega člena) drugo sodno varstvo. ZRPJN v petem odstavku 23. člena določa, da je po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo (torej pred tukajšnjo toženo stranko) sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti.
ZPZRTH člen 10, 11, 12, 13. ZSRR člen 2, 2/2, 16, 16/1, 20, 21, 25, 25/1-3. Uredba o podrobnejših pogojih in merilih za dodeljevanje spodbud, pomembnih za skladni regionalni razvoj člen 6, 13. URS člen 25, 87, 120, 120/2.
načelo zakonitosti - pristojnost
Sodišče izhaja iz interpretacije, da je že ZSSRR pred uveljavitvijo ZSSRR-A, to je pred 14. 6. 2003, dopuščal pritožbo zoper prvostopenjski sklep na ministrstvo.
Odločba, ki jo tožnik izpodbija v tem upravnem sporu, posredno pa tudi sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika, ne glede na to, da v formalnem smislu vsebujeta vse sestavine upravnega akta, nimata pravne narave akta, izdanega v upravni stvari v smislu določbe 2. člena ZUP. Ker z aktom, ki je predmet obravnave, ni bilo mogoče odločiti o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, izhajajoči iz predpisa, ga tudi ni mogoče šteti za posamični akt, o čigar zakonitosti, na podlagi drugega odstavka 1. člena ZUS, odloča sodišče v upravnem sporu.
koncesija - podelitev koncesije - razveljavitev javnega razpisa - upravni spor - pravni interes - procesne predpostavke - zavrženje tožbe - zavrženje predloga za začasno odredbo -
Pravni interes je bistvena predpostavka za dovoljenost upravnega spora in predstavlja možnost, da stranka v postopku, ki ga vodi, izboljša svoj pravni položaj. Po presoji sodišča pa tožnik nima pravnega interesa v tem upravnem sporu, ker je bil javni razpis za podelitev koncesije, kot podlaga za dodelitev koncesije Dimnikarstvu AA s.p., razveljavljen. Ker je sodišče tožbo zavrglo, ne obstaja več procesna predpostavka o vloženi tožbi, zato je sodišče zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo ob uporabi določila prvega odstavka 69. člena ZUS.
Za izvedbo postopka oddaje koncesije se smiselno uporabljajo določbe Zakona o javnih naročilih ZJN - 1 v členih 65. - 71., ki pa obravnavajo postopek v zvezi z objavo javnega razpisa v Uradnem listu RS. Kot izhaja iz upravnega spisa je tožena stranka izvedla postopek javnega razpisa za izbiro koncesionarja za izvajanje gospodarske javne službe, zato veljajo tudi določbe ZGJS. Na podlagi 1. odstavka 37. člena ZGJS odloči o izbiri koncesionarja koncedent z upravno odločbo. To pomeni, da mora biti ta upravna odločba izdana v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in 70/00, v nadaljevanju ZUP). Sodišče je zato na podlagi 1. odstavka 37. člena ZGJS dolžno v tem upravnem sporu presoditi le ali je tožena stranka izdala izpodbijano odločbo v skladu z določili ZUP. Ugovori tožnice glede nepravilne uporabe meril za ocenjevanje najugodnejše ponudbe so takšne narave, da jih sodišče v upravnem sporu ne more presojati. Njihova presoja je namreč lahko le v pristojnosti državne revizijske komisije (1. odstavek 4. člena ZRPJN).