Če bi bilo tožniku omogočeno, da izmed večjega števila aparatov v njegovi ponudbi, katerih naziv vsaj delno ustreza nazivu, navedenemu v ponudbi (nenazadnje pa tudi izmed vseh ostalih aparatov v njegovi ponudbi), naknadno (po poteku roka za predložitev ponudb) določi tistega, ki naj bi ga (že ves čas) dejansko želel ponuditi, bi bilo tožniku s tem omogočeno, da (v tem delu) poda novo ponudbo. To bi bilo v neskladju s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3, naročnik pa tožnika k takšni dopolnitvi ali pojasnilu ponudbe tako ni smel pozvati.
Na podlagi predstavljenih izhodišč iz sodne prakse Sodišča EU je dopuščena poprava oz. dopolnitev podatkov iz ponudbene dokumentacije, vendar zgolj v omejenem obsegu in pod pogojem, da gre za takšne elemente oz. podatke, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudb, je mogoče objektivno preveriti, da ne gre za bistvene spremembe, ki bi dejansko privedle do nove ponudbe, in da je pri tem spoštovano načelo enakopravne obravnave ponudnikov.
javno naročanje - zahteva za revizijo postopka javnega naročanja - usklajeno ravnanje pri oblikovanju ter oddaji ponudb za javno naročilo - tehnične smernice - tožbena novota
Da naj bi bili tonerji izbranega ponudnika neustrezni, tožnik ugovarja prepozno, tega, da sama s strani izbranega ponudnika predložena dokazila ne dokazujejo njihove ustreznosti, pa tožnik pred izdajo izpodbijanega sklepa tudi ni uveljavljal. Pravzaprav to prvič posredno navaja šele v prvi pripravljalni vlogi, vloženi v tem upravnem sporu, ko se sklicuje na konflikt interesov na strani izbranega ponudnika, ki je predložil lastna potrdila. Vendar je to glede na prekluzivni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu prepozno.
javno naročanje - oddaja javnega naročila - postopek oddaje javnega naročila - ugotavljanje sposobnosti za izvedbo javnega naročila - priznanje sposobnosti za izvedbo javnega naročila - razpisna dokumentacija
Naročnik je v točki 3.2j) Navodil zahteval obstoj (pisnega) mednarodnega sporazuma, ki zagotavlja vzajemen dostop do trga javnih naročil gradenj. To pomeni, da je zahteval obstoj pravne in ne dejanske vzajemnosti.
upravni spor - upravni akt - procesne predpostavke - nedovoljena tožba - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Z izpodbijanim ugotovitvenim aktom, ki po vsebini predstavlja ugotovitev nepravilnosti v postopku javnega naročanja, po presoji sodišča ni bilo odločeno o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, niti ne gre za posamični akt, izdan v obliki predpisa ali v tem smislu drug javnopravni akt, zato izpodbijanega akta ni dopustno izpodbijati s tožbo v upravnem sporu.
ZPVPJN člen 39a, 39a/1, 39a/2. ZJN-3 člen 89, 89/5.
javno naročanje - ponudba - jasnost besedila
Sodišče sodi, da slednji zapis na jasnost ponudbe tožnikov glede vprašanja, ali prvi tožnik nastopa s podizvajalcem, ne vpliva - po presoji sodišča iz ponudbe tožnikov namreč kljub temu zapisu jasno izhaja, da prvi tožnik s podizvajalcem H. ne nastopa.
javno naročanje - zahteva za revizijo postopka javnega naročanja - ponudnik - pravilnost izbire postopka javnega naročanja
Tožnik v postopku pred izdajo izpodbijanega sklepa ni zatrjeval, da bi izbrani ponudnik po pozivu naročnika moral pridobiti in predložiti potrdila hrvaških pristojnih organov, ki bi bila izdana po stanju na določen dan v preteklosti. To pa je v tej zadevi bistveno. Četrti odstavek 77. člena ZJN-3 namreč določa, da če posamezna država dokumentov in potrdil, da ne obstajajo razlogi za izključitev, ne izdaja ali če ti ne zajemajo vseh primerov iz prvega in drugega odstavka ter b) točke četrtega in b) točke šestega odstavka 75. člena ZJN-3, jih je mogoče nadomestiti z zapriseženo izjavo, če ta v posamezni državi ni predvidena, pa z izjavo določene osebe, dano pred pristojnim telesom matične države oz. države sedeža tega subjekta. Zato je tudi po presoji sodišča, enako kot je to ugotovil že naročnik v svoji odločitvi o zahtevku za revizijo, izbrani ponudnik že s tem, da je predložil alternativna dokazila, zavzel stališče, da primarnih dokazil ni moč pridobiti. Pri tem pa negativnega dejstva ("da Hrvaška za nazaj ne izdaja zahtevanih potrdil in dokazil") niti ni mogel dokazovati, zato sta trditveno in dokazno breme za nasprotno dejstvo ("Hrvaška takšna potrdila izdaja za nazaj") bila na tistem, ki bi se zavzemal za nasprotno.
Po presoji sodišča se je tožnik v postopku pravnega varstva v zvezi s predmetnih javnim naročilom lahko izjavil o vseh pravno relevantnih dejstvih v zvezi z (ne)izpolnjevanjem pogojev podizvajalca, ki ga je nominiral izbrani ponudnik. Tožnik pa tudi v tožbi ni izkazal, kako naj bi kršitev pravil o (ne)razkritju poslovne skrivnosti vplivala na njegovo pravico do izjave in uveljavljanja pravnega varstva v zadevnem postopku oddaje javnega naročila ter posledično na zakonitost zadevnega postopka oddaje javnega naročila. Zato je sodišče tožbeni ugovor v zvezi s kršitvijo načela transparentnosti zaradi omejitve vpogleda tožnika v navedeni pooblastili za izvajanje požarnega varovanja zavrnilo kot neutemeljenega.
Toženka je z razlago, da v konkretni zadevi iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni izhajala zahteva, da bi moral biti tisti subjekt, ki v ponudbi zagotavlja VNC, naveden tudi v pooblastilu za izvajanje požarnega varovanja kot izvajalec tehničnega požarnega varovanja, zmotno uporabila materialno pravo (1. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1).
Tožnik v tožbi in nadaljnjih pripravljalnih vlogah ni navedel nobenih dejstev niti ni ponudil nobenih dokazov za navedbo o diskriminatornem ravnanju s strani toženke, pri čemer ni navedel niti tega, na podlagi katere osebne okoliščine naj bi prišlo do diskriminacije. Da je toženka pri odločanju napačno razlagala materialno pravo, pa samo po sebi po presoji sodišča ne zadošča za ugotovitev, da je bilo njeno ravnanje arbitrarno.
javno naročanje - revizija postopka - višina takse - sodno varstvo v upravnem sporu - vračilo takse - izrek odločbe
Taksa je obvezna javnopravna dajatev, s katero se zagotavlja delno kritje stroškov delovanja državnega organa, kar pomeni, da gre pri plačilu takse za odločanje o javnopravni zadevi. ZPVPJN pa v tretjem odstavku 72. člena v tam navedenih primerih, tudi predvideva zahtevek za vračilo takse. Po presoji sodišča mora zato DKOM odločati o zahtevi za vračilo takse upoštevaje pravila upravnega postopka.
ZPVPJN člen 39a. ZJN-3 člen 35, 35/1, 35/2, 76, 76/1, 76/1-c, 76/10.
javno naročanje - neizbrani ponudnik - tožba v upravnem sporu - razpisna dokumentacija - pravica do vpogleda v spis - delni dostop do podatkov - poslovna skrivnost
Sodišče potrjuje zavzeto stališče toženke, da ni bilo potrebno ugotavljanje, ali je naročnik utemeljeno po pravilih o poslovni skrivnosti zakril posamezne podatke, kajti tožnik je bil že z odločitvijo o oddaji javnega naročila seznanjen z vsemi temi podatki, zaradi česar tudi morebitna naročnikova kršitev v zvezi z zakritjem posameznih podatkov tožnika ni v ničemer ovirala pri vložitvi zahtevka za revizijo.
Sodišče v konkretni zadevi ugotavlja, da obstaja pravna praznina v zvezi z vrnitvijo takse po 72. členu ZPVPJN, kadar vložnik zahteve za revizijo, ki je predhodno plačal zahtevano takso, zahtevo za revizijo umakne, in to še pred odločitvijo naročnika o zahtevi. Navedena pravna praznina ni neustavna, saj se jo da rešiti in napolniti s pravnimi pravili, ki urejajo podobna družbena razmerja.
Gre za primerljiva pravna položaja obravnavane situacije in zakonsko urejene v drugem odstavku 72. člena ZPVPJN, zato je zaradi bistvenih podobnosti samih situacij treba uporabiti pravilo vračila polovice takse po umiku zahteve za revizijo pred odločitvijo DKOM.
ZPVPJN člen 2, 2/1(29), 35, 39a. ZUS-1 člen 19, 19/1.
javno naročanje - ustna obravnava - stranka z interesom - pravni interes
V obravnavani zadevi toženka ustne obravnave ni izvedla, ker je presodila, da lahko dejansko stanje v ustrezni meri ugotovi na podlagi odstopljene dokumentacije. Sodišče se s takšno presojo strinja, saj ne glede na tožbene navedbe o napačni ugotovitvi dejanskega stanja bistvena dejstva med strankama niso sporna. Glede na to, da naročnik ustne obravnave ni predlagal, je bila glede na zgoraj citirano določbo ZPVPJN odločitev o njeni izvedbi prepuščena toženki.
Upoštevaje naravo stvari so namreč lahko predmet pogodbe, ki še ni v celoti izpolnjena, različne vrste storitev, med katerimi pa so posamezne vrste storitev, ki tvorijo funkcionalno celoto, lahko zaključene, v tem primeru torej kabelska kanalizacija za elektroenergetske vode. Zato si je tožnik sporno določbo razpisne dokumentacije upravičeno razlagal na način, ki je ravno tako mogoč. Če naj bi bil referenčni pogoj zgolj v celoti izpolnjena pogodba, bi naročnik to na transparenten in pregleden način zahteval tako, da bi npr. zapisal:„ Naročnik bo upošteval le tiste reference, pri katerih je ponudnik zaključil vsa pogodbena dela (podpisan zapisnik o strokovnem tehničnem prevzemu)“ in ne bi za uporabljenim veznikom še posebej navajal zaključenih storitev ter ne bi omenjal še drugih dokazil poleg primopredajnega zapisnika. Ne gre namreč prezreti, da je naročnik tudi s tem, ko je določil, s čim se dokazujejo zaključena dela, omogočil razumevanje, da izpolnjevanja referenčnega pogoja ne omogoča le zapisnik o prevzemu del ampak tudi druga dokazila.
ZJN-3 člen 35, 35/2, 35/4. ZDIJZ člen 6, 6/3, 6/3-1. Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES člen 21, 21/1.
dostop do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - načelo transparentnosti - varstvo konkurence - javno naročanje
Pomembno je, da naročniki ne razkrivajo podatkov o postopkih oddaje javnih naročil, ki bi jih bilo mogoče v tekočih ali nadaljnjih postopkih oddaje uporabiti za izkrivljanje konkurence. To stališče je relevantno tudi za obravnavano zadevo, ko prosilec zahteva informacijo javnega značaja, ki izvira iz zaključenega postopka javnega naročila. Da lahko organ pri odločanju o taki zahtevi zaščiti pravice prosilca in zavezancev, na katere se nanašajo zahtevane informacije, mora pretehtati vpliv posameznega načela ali pravila na konkretni postopek. Ščitenju pravice do transparentnega postopka in pravice do zaupnosti pa je namenjena obrazložitev odločbe, v kateri mora organ navesti razloge, zaradi katerih meni, da so informacije, za dostop do katerih prosi, zaupne, oziroma zakaj njihovo razkritje ne bo imelo vpliva na konkurenčnost izbranega ponudnika v tekočih in bodočih javnih naročilih, kot je trdil tožnik. Ker izpodbijana odločba toženke takšne obrazložitve ne vsebuje, na kar utemeljeno in večkrat opozori tudi tožnik, saj se toženka ni opredelila do ugovorov tožnika glede posega v njegove konkurenčne prednosti niti ni opravila testa sorazmernosti posega v različne soobstoječe pravice, je obrazložitev izpodbijane odločitve bistveno pomanjkljiva.
ZJN-3 člen 6, 7, 44, 44/2, 90. ZPVPJN člen 39, 39/2, 39/2-3.
javno naročanje - postopek s pogajanji brez predhodne objave - enakopravno obravnavanje strank v postopku - načelo transparentnosti - kršitve pravil javnega naročanja - faza kvalifikacije - ugotavljanje sposobnosti za izvedbo javnega naročila - priznanje sposobnosti za izvedbo javnega naročila
Glede na razlikovanje med pojmoma kandidat in ponudnik je treba po presoji sodišča 90. člen ZJN-3 razlagati tako, da mora naročnik o priznanju sposobnosti sprejeti samostojno odločitev, ne pa o tem odločati šele v odločitvi o oddaji javnega naročila. V nasprotju z določbami ZJN-3 je ravnanje tožnika, ki je o priznanju sposobnosti in oddaji javnega naročila odločil v Odločitvi o izidu javnega naročila.
V navedeni zadevi je sporno vprašanje, ali je izbrani ponudnik izpolnjeval razpisni pogoj, da je poskusno obratovanje projekta 180 dni. S tem v zvezi ugotavlja, da je sicer v terminskem planu izbranega ponudnika res naveden v dveh točkah podatek o 130 dnevih (točki 6.3 in 6.3.1), vendar pa je poleg tega podatka podano datumsko obdobje od 31. 10. 2021 do 28. 4. 2022, kar znaša 180 dni, to pa ustreza zahtevam javnega naročila. Poleg tega je tudi v točki 3 navedeno poskusno obratovanje v obdobju 180 dneh in tudi iz grafičnega prikaza je razvidno, da znaša poskusno obratovanje 180 dni. Zato po presoji sodišča ni nobenega dvoma o tem, da je izbrani ponudnik v ponudbi pravilno navedel, da bo poskusno obratovanje trajalo 180. Zato se sodišče glede na zgoraj navedeno ne more strinjati s tožbenimi navedbami, da naj bi bila ponudba notranje neskladna, saj je treba obravnavati terminski plan kot konsistentno celoto, v povezavi s povsem logičnimi pojasnili izbranega ponudnika, zakaj je pri dveh točkah naveden podatek 130 dni. Splošno znano dejstvo je, da obdobje od 31. 10. 2021 do 28. 4. 2022 znaša 180 koledarskih dni in tega ni treba posebej dokazovati. Ker je izbrani ponudnik povsem logično pojasnil, zakaj je pri dveh točkah naveden podatek 130 dni, saj je krajše obdobje, kjer gre za številčno vrednost, zapisano tudi pri drugih točkah, kar je tudi tožena stranka ugotovila, ponudbe ni možno šteti kot notranje neskladne.
Kot je razvidno iz Poročevalca k ZPPDej, je bil namen njegovega sprejetja sistemsko urediti nov pristop (z upoštevanjem predpisov EU, zlasti Direktive o storitvah na notranjem trgu) pri opravljanju pogrebne in pokopališke dejavnosti, saj je bila na podlagi pred veljavnega Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč pokopališka in pogrebna dejavnost v občinah urejena različno: kot obvezna občinska gospodarska javna služba ali kot tržna dejavnost. Z uveljavitvijo ZPPDej pa je bilo nedvoumno določeno, da se 24-urna dežurna služba lahko opravlja le kot občinska obvezna gospodarska javna služba. Četudi se na javni razpis za izvajanje te koncesije prijavi prijavitelj, ki svojo dejavnost opravlja kot tržno dejavnost, ne samo, da mora, temveč tudi more pripraviti elaborat (kot to določa Uredba), v skladu s podanimi izhodišči, kot izhajajo iz citiranih določb tega predpisa
ZJN-3 člen 2, 2/1, 2/1-29, 6. ZPVPJN člen 14, 14/1, 39, 39/1, 39/1-1, 39a, 39a/1, 39a/2.
javno naročanje - neizpolnjevanje razpisnih pogojev - nesprejemljiva ponudba - zavrnitev ponudbe - načelo transparentnosti - učinkovanje ex tunc - razlaga prava EU
Od izdaje izpodbijanega sklepa na strani toženke prišlo do sprememb pri tolmačenju 14. člena ZPVPJN. Toženka je glede na sodbo SEU št. C-771/19 z dne 24. 3. 2021 sprejela novo stališče št. 900-4/2008-437 z dne 22. 4. 2021. Po tem stališču je treba vlagatelju, četudi v postopku pravnega varstva ni izkazal naročnikovih kršitev pri zavrnitvi svoje ponudbe, priznati aktivno legitimacijo za izpodbijanje odločitve o oddaji naročila izbranemu ponudniku.
ZPVPJN člen 15, 15/1, 15/1-8, 26, 26/5, 55, 55/2, 71. ZUS-1 člen 1, 2.
javno naročanje - procesna predpostavka - plačilo sodne takse - nalog za plačilo sodne takse - upravni akt - zavrženje
Sodišče glede na ureditev plačevanja taks po ZPVPJN sodi, da je toženka odločila o višini takse in posledično o znesku, ki se vrne tožniku, čeprav ta odločitev ni izrecno navedena v izreku sklepa. Po 8. točki prvega odstavka 15. člena ZPVPJN mora namreč zahtevek za revizijo vsebovati potrdilo o plačilu takse iz prvega, drugega, tretjega ali četrtega odstavka 71. člena tega zakona. Po 26. členu tega zakona naročnik po prejemu zahtevka za revizijo preveri, med drugim, ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena tega zakona, torej tudi to, ali je plačana z zakonom določena taksa. Če ugotovi, da niso izpolnjeni procesni pogoji iz prve, tretje, četrte ali pete alineje prvega odstavka tega člena, zahtevek za revizijo najpozneje v treh delovnih dneh od prejema s sklepom zavrže (tretji odstavek).
Sodišče se strinja s tožnikom, da gre pri vprašanju plačila oziroma vračila takse za odločitev o njegovi pravici oziroma obveznosti o tem, koliko takse mora plačati, oziroma ali in koliko jo je upravičen prejeti nazaj. Vendar pa iz citiranih določb ZUS-1 izhaja, da odločitev o pravni koristi tožnika ni edini pogoj za presojo, ali je odločitev upravni akt. Nadaljnji pogoj je, da je kateri od organov iz 1. člena ZUS- 1 o zadevi odločil z oblastvenim posamičnim aktom, izdanim v okviru izvrševanja upravne funkcije.
javna naročila - ugotovitev statusa javnega naročnika - oseba javnega prava
Sistem javnega naročanja ščiti pomembne javne interese, kot so predvsem gospodarnost, učinkovitost in zagotavljanje konkurence pri porabi javnih sredstev.
Tožničin obstoj predvideva zakon, zato ta obstoj ne more biti podvržen zakonitostim trga. To pa pomeni, da obstaja nevarnost, da tožnico pri izbiri ponudnika lahko vodijo negospodarski motivi.
Pravica stranke, da se seznani z uspehom dokazovanja pomeni, da mora uradna oseba stranki na njeno zahtevo predstaviti svoje videnje dejanskega, posledično pa tudi pravnega stanja zadeve, v tem okviru pa ji tudi predstaviti pričakovano odločitev. Brez takega ravnanja uradne osebe načelo zaslišanja stranke nima pravega pomena, saj se stranka nima o čem izjaviti oziroma ne ve, o katerih relevantnih dejstvih lahko poda svojo izjavo. Kršitev te obveznosti pomeni absolutno bistveno kršitev pravil postopka. Ker organ v obravnavani zadevi ni ravnal tako, pač pa se je zgolj splošno skliceval na povzetek zakonskega besedila, vloge Računskega sodišča in vire AJPES in spletno stran tožnice, je bila tožnici kršena pravica do kontradiktornosti postopka, pravica do obrambe, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka v skladu s 3. točko drugega odstavka 247. člena ZUP.