ZPPSL člen 117, 117/5, 117, 117/5. ZPP člen 154, 154/1, 154, 154/1.
stečajni postopek - stroški postopka - stečajni postopek
Med pravdnima strankama ni sporno, da tožeča stranka stečajnega upravitelja ni obvestila, med katerimi vzajemnimi terjatvami je izvršila pobot. Če bi v prijavi navedla (ali posebej obvestila stečajnega upravitelja), da terjatve iz kreditne pogodbe št. 2/97 v stečajnem postopku ne prijavlja zato, ker jo do zneska 1,347.345,60 SIT šteje za pobotano z nasprotno terjatvijo tožene stranke, terjatev iz naslova kreditne pogodbe št. 3/98 pa šteje za pobotano s terjatvijo tožene stranke do zneska 1,469.338,67 SIT) potem bi do prerekanja terjatve v višni 2,816.684,27 SIT (1,347.345,60 SIT + 1.469.338,67 SIT) s strani stečajnega upravitelja ne prišlo. Po določilu 1. odstavka 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti njene pravdne stroške. Vendar pa to določilo za primere iz 5. odstavka 117. člena ZPPSL, ne velja.
ZPP (1977) člen 219, 368, 219, 368. ZDR člen 23, 23/2, 100, 100/1, 100/1-3, 23, 23/2, 100, 100/1, 100/1-3. SKPG člen 12.
ugotavljanje rezultatov dela - ocenjevanje
Nezakonit je sklep direktorja o prenehanju delovnega razmerja po 3. tč. 1. odst. 100. člena ZDR (nedoseganje rezultatov dela), izdan neposredno po vrnitvi delavca na delo po več let trajajočem bolniškem staležu, ne da bi se izvedel postopek za ugotovitev delavčevega znanja in zmožnosti oz. ugotovitev pričakovanih rezultatov dela, v katerem bi se spremljali rezultati dela za obdobje najmanj 30 dni.
Ker sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni odločalo o delu zahtevka tožeče stranke, ki se je nanašal na zakonite zamudne obresti, tožnik pa se je pritožil samo zaradi tega, ker sodišče s sodbo ni odločilo o vseh zahtevkih strank, ki so bili predmet postopka, je pritožbeno sodišče zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da z dopolnilno sodbo odloči še o zahtevku glede zamudnih obresti.
V izvršilnem postopku, ki se vodi na podlagi izvršilnega naslova, ni možno uveljavljati t.i. procesnega pobotanja po določilih ZPP, pač pa je možen materialnopravni oz. predpravdni pobot vzajemnih terjatev v smislu določb 336. do 343. čl. ZOR. V primeru pobotanja dveh judikatnih terjatev pobot učinkuje samo od tistega dne dalje, ko ga je dolžnik uveljavil, torej od dneva vložitve ugovora zoper sklep o izvršbi.
ZPP (1977) člen 352, 352/1, 368, 352, 352/1, 368. ZTPDR člen 17, 17/2, 17, 17/2.
razporeditev delavcev
Nezaupanje do delavca na vodstvenem delovnem mestu, katerega vsebina je med drugim tudi vodenje in realizacija investicijskih projektov, do katerega je prišlo zaradi ravnanja tega delavca v nasprotju z omejitvami pri porabi in zaradi prekoračitve pooblastil, je lahko razlog za njegovo razporeditev na drugo delovno mesto.
Tožena stranka ni bila dolžna pri izbiri delavcev, ki preidejo na delo k drugemu delodajalcu, upoštevati vseh prodajalcev iz svojih trgovin, ki še poslujejo, saj tak način izbire delavcev, v določbah ZTPDR ter SKPGD, ki urejejo prevzem na delo k drugemu delodajalcu, ni predviden (ker ne gre za postopek ugotavljanja trajnih presežkov delavcev). Kadar gre za prehod delavcev k drugemu delodajalcu ob pogojih iz 15. člena SKPGD, namreč preidejo k drugemu delodajalcu vsi delavci, ki so delali v organizacijski enoti, ki se ukinja, ali vsi delavci, ki so opravljali dejavnost, ki se ukinja.
ZOR člen 360, 360/2, 360/3, 361, 361/1, 371, 387, 360, 360/2, 360/3, 361, 361/1, 371, 387. ZDDO člen 60, 60/1, 60, 60/1. ZLPP člen 31, 31/6, 31, 31/6. ZPP člen 353, 353. ZPSPID člen 9, 9/2, 11, 11/2, 11/4, 28, 28/8, 28/8-2, 45, 9, 9/2, 11, 11/2, 11/4, 28, 28/8, 28/8-2, 45. KPND člen 3, 33, 33-2, 3, 33, 33-2, 3, 33, 33-2, 3, 33, 33-2, 3, 33, 33-2.
pretrganje zastaranja - lastninski certifikat
Obvestila o upravičenosti do lastniškega certifikata, ki je bilo izdano delavcem v državnih organih, ni mogoče šteti za pisno pripoznavo obveznosti iz naslova neizplačanih razlik plač. Zato to obvestilo ni pretrgalo zastaranja po 387. členu ZOR.
Dolžnikov dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o prenosu terjatve v izterjavo, ker ta sklep v ničemer ne poslabša njegovega pravnega položaja.
Veljavni delovnopravni predpisi ne določajo več instituta "z delom pridobljenih delovnih zmožnosti". Ker pojma strokovna izobrazba ni mogoče izenačevati z usposobljenostjo za delo, ima prednost pri ohranitvi zaposlitve tisti delavec, ki ima zahtevano oz. višjo strokovno izobrazbo v primerjavi z delavcem, ki ima nižjo ali neustrezno strokovno izobrazbo, čeprav sta za delo na določenem delovnem mestu usposobljena oba.
ZPP člen 318, 318/1-4, 339, 339/2-7, 318, 318/1-4, 339, 339/2-7.
zamudna sodba - dokaz
Tožnika zatrjujeta, da sta motena v parc. št. X (in tudi s tožbenim zahtevkom uveljavljata varstvo pred motenjem posesti te parcele), medtem ko iz dokazov, ki jih prilagata tožbi (kopije katastrskega načrta), izhaja, da naj bi bila motena v parceli št. Y, ki tudi meji na parc. št. XY, katere lastnik je po navedbah tožbe toženec. To pa pomeni, da ni bil izpolnjen pogoj iz 4. tč. 1. odst. 318. čl. ZPP (v zvezi s 366. čl. ZPP), potreben za izdajo zamudnega sklepa. Tako je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.
dedovanje zaščitene kmetije - izplačilo - nujni delež
Rok za izplačilo nujnih deležev sodišče določi glede na gospodarsko zmožnost zaščitene kmetije in socialne razmere dediča, to je prevzemnika kmetije. Ta rok lahko praviloma traja največ pet let; v izjemnih primerih pa lahko sodišče na zahtevo dediča, ki je dedoval zaščiteno kmetijo, določi tudi daljši rok, in sicer največ do deset let. Nujni delež, ki ga določi sodišče, se do plačila vsako leto revaloziriza po temeljni obrestni meri v skladu s predpisi o temeljni obrestni meri.
Kadar upnik predlaga izvršbo s sredstvom izvršbe - prodajo nepremičnin, mora skladno z določbami 168. člena ZIZ predlogu za izvršbo priložiti dokaz o dolžnikovi lastnini predmeta izvršbe - nepremičnin. Če dolžnik ni zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin, mora upnik predlogu za izvršbo priložiti listino, ki je primerna za vpis lastninske pravice, izvršilno sodišče pa po ugotovitvi, da je listina v tem smislu primerna, samo po uradni dolžnosti poskrbi za vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi na dolžnika. Če upnik take listine nima, pa mu (pred zavrnitvijo izvršilnega predloga) ostane (samo) še možnost tožbe za uveljavitev pravice do vpisa.
Tožnik mora navesti tista dejstva, ki so pravno relevantna za nastop tistih pravnih posledic, ki se zahtevajo v tožbenem zahtevku. Ta dejstva morajo izkazovati, da obstoji istovetnost med tožbenimi dejanskimi trditvami in tistimi dejstvi, ki sestavljajo dejanski stan določene pravne norme, katere uporaba pogojuje takšno pravno zaščito, ki jo tožnik zahteva. Po drugi strani iz 212. člena ZPP izhaja obveznost tožene stranke, da navede dejstva in predlaga dokaze, s katerimi izpodbija navedbe in dokaze tožnika oziroma, da s trditvami in dokazi izpodbije resničnost tožnikovih trditev o relevantnih dejstvih, na katerih tožnik hipotetično temlji utemeljenost svojega zahtevka.
Cenitev nepremičnin tožene stranke, katere plačilo v tem postopku tožeča stranka uveljavlja zoper toženo stranko, se je opravila za izdelavo otvoritvene bilance stanja podjetja Z. p.o. za potrebe njegovega lastninskega preoblikovanja in ne za potrebe lastninskega preoblikovanja tožene stranke. Čim pa je tako, je skladno s 4. odst. 17. čl. ZLPP stroške postopka preoblikovanja in torej tudi stroške cenitve odvisne družbe, nastale zaradi izdelave otvoritvene bilance stanja podjetja, ki se lastninsko preoblikuje, dolžno nositi podjetje Z. p.o., saj so ti stroški nastali za njegove potrebe.
določitev preživnine - preživljanje otrok - prosti preudarek
Možnost sodišča za prosti preudarek v smislu 216. člena ZPP, se veže predvsem na višino izdatkov za zadovoljevanje otrokovih potreb, ne pa tudi na njihov obseg. Tega se da posploševati glede nujnih življenjskih stroškov, ne pa nasploh, že zato ne, ker je vedno odvisen tudi od sposobnosti staršev za zadovoljevanje otrokovih potreb glede na njihove preživninske zmožnosti.
Sodišče prve stopnje bi narok moralo preložiti zaradi povečanja tožbenega zahtevka tožeče stranke, zaradi česar bi bila v skladu s 1. odst. 185. člena ZPP potrebna privolitev toženca za spremembo tožbe. Toženi stranki je bila odvzeta možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke (prvi odstavek 5. člena ZPP). Z nezakonitim postopanjem ji tako ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, s čimer je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).
Upnik sam v pritožbi pritrjuje ugotovitvam prvostopenjskega sodišča, da je bil zoper dolžnika M... d.o.o. T... s sklepom St 4/2000 začet in zaključen stečajni postopek, dolžnik kot pravna oseba pa tudi izbrisan iz sodnega registra, s tem pa pritrjuje tudi ugotovitvam sodišča o načinu prenehanja dolžnika. Zoper neobstoječega dolžnika pa izvršbe ni mogoče opraviti in dolžnik ne more biti več stranka izvršilnega postopka. Ker gre za situacijo, ko dolžnik nima pravnega naslednika, da bi se omenjena pomanjkljivost lahko odpravila, je sodišče imelo podlago za ustavitev izvršbe zoper navedenega dolžnika v 5. odst. 81. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ.
Nasledniki podedujejo pravdo in sicer vstopijo v tisto situacijo, v kateri je bila pravda ob smrti stranke. Procesnopravno razmerje je isto in se nadaljuje med novimi subjekti. Za procesnopravno nasledstvo je torej odločilna podedljivost procesnopravnega položaja, ne pa materialnopravnih pravic, ki so predmet tožbenega zahtevka.
ZOR člen 279, 279/2, 279, 279/2. ZIZ člen 40, 44, 55, 55/1, 55/1-6, 40, 44, 55, 55/1, 55/1-6.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovor - ugovorni razlogi - zapadlost - ugovor - skladnost izvršilnega naslova in predloga za izvršbo - obresti na obresti
Ob tem, da je upnikova terjatev zapadla v plačilo dne 31.12.1999, upnik pa je izvršilni predlog za izterjavo te terjatve podal julija 2000, ne morejo vzdržati dolžnikove ugovorne navedbe, da je upnikov izvršilni predlog preuranjen. Po izvršilnem naslovu je upnik upravičen terjati glavnico z obrestmi v višini 70 % temeljne obrestne mere od 16.1.1996 dalje do plačila, vendar pa je upnik, kot izhaja iz priloženega obračuna obresti, v izvršilnem predlogu predlagal, sodišče pa je to dovolilo, izterjavo zakonskih zamudnih obresti od 1/12 glavnice za čas od 16.1.1996 do 31.12.1999 oziroma je za navedeno glavnico obračunal zakonske zamudne obresti za predmetno obdobje in glavnici nato prištel 70% seštevek celotnih zakonskih zamudnih obresti za navedeni čas. To pa ni skladno z izvršilnim naslovom. Prav tako je upnik predlagal izterjavo obresti od obresti za čas od 1.1.2000 do plačila, kar po 2. odstavku 279.člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78, ZOR) ni dovoljeno. Upnik je namreč izterjevani glavnici prištel znesek zgoraj navedenih obresti za čas od 16.1.1996 do 31.12.1999, nato pa od tega zneska predlagal izterjavo zakonskih zamudnih obresti za čas od 1.1.2000 do plačila.