ZOR člen 360, 360/2, 360/3, 361, 361/1, 371, 387, 360, 360/2, 360/3, 361, 361/1, 371, 387. ZDDO člen 60, 60/1, 60, 60/1. ZLPP člen 31, 31/6, 31, 31/6. ZPP člen 353, 353. ZPSPID člen 9, 9/2, 11, 11/2, 11/4, 28, 28/8, 28/8-2, 45, 9, 9/2, 11, 11/2, 11/4, 28, 28/8, 28/8-2, 45. KPND člen 3, 33, 33-2, 3, 33, 33-2, 3, 33, 33-2, 3, 33, 33-2, 3, 33, 33-2.
pretrganje zastaranja - lastninski certifikat
Obvestila o upravičenosti do lastniškega certifikata, ki je bilo izdano delavcem v državnih organih, ni mogoče šteti za pisno pripoznavo obveznosti iz naslova neizplačanih razlik plač. Zato to obvestilo ni pretrgalo zastaranja po 387. členu ZOR.
V izvršilnem postopku, ki se vodi na podlagi izvršilnega naslova, ni možno uveljavljati t.i. procesnega pobotanja po določilih ZPP, pač pa je možen materialnopravni oz. predpravdni pobot vzajemnih terjatev v smislu določb 336. do 343. čl. ZOR. V primeru pobotanja dveh judikatnih terjatev pobot učinkuje samo od tistega dne dalje, ko ga je dolžnik uveljavil, torej od dneva vložitve ugovora zoper sklep o izvršbi.
ZPP (1977) člen 352, 352/1, 368, 352, 352/1, 368. ZTPDR člen 17, 17/2, 17, 17/2.
razporeditev delavcev
Nezaupanje do delavca na vodstvenem delovnem mestu, katerega vsebina je med drugim tudi vodenje in realizacija investicijskih projektov, do katerega je prišlo zaradi ravnanja tega delavca v nasprotju z omejitvami pri porabi in zaradi prekoračitve pooblastil, je lahko razlog za njegovo razporeditev na drugo delovno mesto.
Povratnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tega, kar se v njej potrjuje, dokler se ne dokaže nasprotno, vendar ima zgoraj navedene učinke javna listina samo, če je povsem pravilno sestavljena.
V primeru združitve več postopkov sodišče ne odmeri enotne sodne takse, temveč je vsak tožnik posebej dolžan plačati takso v višini, kot če postopki ne bi bili združeni.
Tožena stranka ni bila dolžna pri izbiri delavcev, ki preidejo na delo k drugemu delodajalcu, upoštevati vseh prodajalcev iz svojih trgovin, ki še poslujejo, saj tak način izbire delavcev, v določbah ZTPDR ter SKPGD, ki urejejo prevzem na delo k drugemu delodajalcu, ni predviden (ker ne gre za postopek ugotavljanja trajnih presežkov delavcev). Kadar gre za prehod delavcev k drugemu delodajalcu ob pogojih iz 15. člena SKPGD, namreč preidejo k drugemu delodajalcu vsi delavci, ki so delali v organizacijski enoti, ki se ukinja, ali vsi delavci, ki so opravljali dejavnost, ki se ukinja.
ZIZ člen 38, 38/5, 38, 38/5. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 1, 2, 3, 3/3, 11, 1, 2, 3, 3/3, 11.
izvršitelj - stroški - predujem za stroške - potrebni stroški
Sodišče prve stopnje ni posebej navedlo, zakaj je odmerilo predujem v višini 45.000,00 SIT, zato je utemeljena upnikova pritožba, da je predujem odmerjen previsoko. Vendar pa ni mogoče v celoti slediti upnikovemu pritožbenemu predlogu, naj sodišče odredi obročno plačevanje predujma, saj upnik sploh ne pojasni, zakaj naj bi ne bilo potrebno takojšnje plačilo celotnega zneska predujma.
ZPPSL člen 117, 117/5, 117, 117/5. ZPP člen 154, 154/1, 154, 154/1.
stečajni postopek - stroški postopka - stečajni postopek
Med pravdnima strankama ni sporno, da tožeča stranka stečajnega upravitelja ni obvestila, med katerimi vzajemnimi terjatvami je izvršila pobot. Če bi v prijavi navedla (ali posebej obvestila stečajnega upravitelja), da terjatve iz kreditne pogodbe št. 2/97 v stečajnem postopku ne prijavlja zato, ker jo do zneska 1,347.345,60 SIT šteje za pobotano z nasprotno terjatvijo tožene stranke, terjatev iz naslova kreditne pogodbe št. 3/98 pa šteje za pobotano s terjatvijo tožene stranke do zneska 1,469.338,67 SIT) potem bi do prerekanja terjatve v višni 2,816.684,27 SIT (1,347.345,60 SIT + 1.469.338,67 SIT) s strani stečajnega upravitelja ne prišlo. Po določilu 1. odstavka 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti njene pravdne stroške. Vendar pa to določilo za primere iz 5. odstavka 117. člena ZPPSL, ne velja.
Veljavni delovnopravni predpisi ne določajo več instituta "z delom pridobljenih delovnih zmožnosti". Ker pojma strokovna izobrazba ni mogoče izenačevati z usposobljenostjo za delo, ima prednost pri ohranitvi zaposlitve tisti delavec, ki ima zahtevano oz. višjo strokovno izobrazbo v primerjavi z delavcem, ki ima nižjo ali neustrezno strokovno izobrazbo, čeprav sta za delo na določenem delovnem mestu usposobljena oba.
ZGD člen 580, 580/6. ZIZ člen 270, 270/2, 270, 270/2. ZFPPod člen 37, 37.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - subjektivna nevarnost
Dejstvo, da toženca kot družbenika družbe X nista uskladila družbe z določili ZGD, zaradi česar je bila ta izbrisana iz sodnega registra, ne kaže, da razpolagata na tak način s svojim premoženjem, kot je opisan v 2. odst. 270. čl. ZIZ. Izbris družbe iz sodnega registra je pač zakonska posledica neuskladitve družbe z določili ZGD (37. čl. ZFPPod), njen izbris pa toženca ne odvezuje odgovornosti za obveznosti družbe (37. čl. ZFPPod in 6. odst. 580. čl. ZGD). Ustanovitev druge družbe pa ne more biti odraz njune namere otežiti uveljavitev terjatve tožeče stranke, saj se s tem njuno premoženje ne zmanjšuje.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
vabilo na narok - obravnava
Ker vabilo na narok za glavno obravnavo, na katerem je sodišče prve stopnje izvajalo dokaze in glavno obravnavo zaključilo, tožnici ni bilo vročeno, je podana bistvena kršitev določb postopka (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Tožnici je bila namreč odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem.
dedovanje zaščitene kmetije - izplačilo - nujni delež
Rok za izplačilo nujnih deležev sodišče določi glede na gospodarsko zmožnost zaščitene kmetije in socialne razmere dediča, to je prevzemnika kmetije. Ta rok lahko praviloma traja največ pet let; v izjemnih primerih pa lahko sodišče na zahtevo dediča, ki je dedoval zaščiteno kmetijo, določi tudi daljši rok, in sicer največ do deset let. Nujni delež, ki ga določi sodišče, se do plačila vsako leto revaloziriza po temeljni obrestni meri v skladu s predpisi o temeljni obrestni meri.
Cenitev nepremičnin tožene stranke, katere plačilo v tem postopku tožeča stranka uveljavlja zoper toženo stranko, se je opravila za izdelavo otvoritvene bilance stanja podjetja Z. p.o. za potrebe njegovega lastninskega preoblikovanja in ne za potrebe lastninskega preoblikovanja tožene stranke. Čim pa je tako, je skladno s 4. odst. 17. čl. ZLPP stroške postopka preoblikovanja in torej tudi stroške cenitve odvisne družbe, nastale zaradi izdelave otvoritvene bilance stanja podjetja, ki se lastninsko preoblikuje, dolžno nositi podjetje Z. p.o., saj so ti stroški nastali za njegove potrebe.
Pravica tretjega, ki na predmetu izvršbe preprečuje izvršbo, je običajno (so) lastninska pravica oziroma kakšna druga, po pravnih učinkih istovrstna pravica. Osebna služnost na predmetu izvršbe ne preprečuje izvršbe.
SZ člen 8, 8/4, 12, 12/2, 40, 58, 147, 147/1, 147/2, 157, 157/2. ZSR (1982) člen 40, 63, 97. ZSR (1974) člen 16.
hišniško stanovanje - stanovanjska pravica - pravica do začasne uporabe - prenehanje opravljanja hišniških del - pravica do drugega primernega stanovanja - pravica do sklenitve najemne pogodbe za nedoločen čas - tožba na izselitev iz stanovanja
Tožena stranka (nekdanja hišnica) ni upravičena do drugega primernega stanovanja v smislu 2.odstavka 157.člena SZ, saj je hišniška dela prenehala opravljati šele leta 1992, torej po uveljavitvi SZ, pri čemer ni pomembno, da je ta dela prenehala opravljati zaradi zdravstvenih razlogov. Prav tako nima pravice od tožeče stranke (etažnih lastnikov večstanovanjske stavbe, v kateri je sporno hišniško stanovanje) zahtevati sklenitve najemne pogodbe za nedoločen čas, saj ob uveljavitvi SZ na predmetnem stanovanju ni imela stanovanjske pravice, temveč le pravico do začasne uporabe. Njena stanovanjska pravica na hišniškem stanovanju, ki jo je pridobila s stanovanjsko pogodbo v skladu s 16.členom takrat veljavnega ZSR/74, se je namreč z uveljavitvijo ZSR/82 spremenila (preoblikovala) v pravico do začasne uporabe hišniškega stanovanja v smislu 40.člena ZSR/82. Pravico do začasne uporabe na službenem (hišniškem) stanovanju pa je tožena stranka imela, dokler je opravljala hišniška dela, torej do leta 1992. S trenutkom prenehanja opravljanja službene dolžnosti sta njena pravica do začasne uporabe hišniškega stanovanja in stanovanjska pogodba iz leta 1979 prenehali po samem zakonu. Ob takem stanju in ob tem, da je tožena stranka odklonila sklenitev najemne pogodbe za profitno najemnino s tožečo stranko, tožena stranka predmetno stanovanje zaseda nezakonito (58.člen SZ), zaradi česar se je iz njega dolžna izseliti.
ZOR člen 279, 279/2, 279, 279/2. ZIZ člen 40, 44, 55, 55/1, 55/1-6, 40, 44, 55, 55/1, 55/1-6.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovor - ugovorni razlogi - zapadlost - ugovor - skladnost izvršilnega naslova in predloga za izvršbo - obresti na obresti
Ob tem, da je upnikova terjatev zapadla v plačilo dne 31.12.1999, upnik pa je izvršilni predlog za izterjavo te terjatve podal julija 2000, ne morejo vzdržati dolžnikove ugovorne navedbe, da je upnikov izvršilni predlog preuranjen. Po izvršilnem naslovu je upnik upravičen terjati glavnico z obrestmi v višini 70 % temeljne obrestne mere od 16.1.1996 dalje do plačila, vendar pa je upnik, kot izhaja iz priloženega obračuna obresti, v izvršilnem predlogu predlagal, sodišče pa je to dovolilo, izterjavo zakonskih zamudnih obresti od 1/12 glavnice za čas od 16.1.1996 do 31.12.1999 oziroma je za navedeno glavnico obračunal zakonske zamudne obresti za predmetno obdobje in glavnici nato prištel 70% seštevek celotnih zakonskih zamudnih obresti za navedeni čas. To pa ni skladno z izvršilnim naslovom. Prav tako je upnik predlagal izterjavo obresti od obresti za čas od 1.1.2000 do plačila, kar po 2. odstavku 279.člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78, ZOR) ni dovoljeno. Upnik je namreč izterjevani glavnici prištel znesek zgoraj navedenih obresti za čas od 16.1.1996 do 31.12.1999, nato pa od tega zneska predlagal izterjavo zakonskih zamudnih obresti za čas od 1.1.2000 do plačila.
določitev preživnine - preživljanje otrok - prosti preudarek
Možnost sodišča za prosti preudarek v smislu 216. člena ZPP, se veže predvsem na višino izdatkov za zadovoljevanje otrokovih potreb, ne pa tudi na njihov obseg. Tega se da posploševati glede nujnih življenjskih stroškov, ne pa nasploh, že zato ne, ker je vedno odvisen tudi od sposobnosti staršev za zadovoljevanje otrokovih potreb glede na njihove preživninske zmožnosti.
Nasledniki podedujejo pravdo in sicer vstopijo v tisto situacijo, v kateri je bila pravda ob smrti stranke. Procesnopravno razmerje je isto in se nadaljuje med novimi subjekti. Za procesnopravno nasledstvo je torej odločilna podedljivost procesnopravnega položaja, ne pa materialnopravnih pravic, ki so predmet tožbenega zahtevka.