Obstoj verodostojne listine kot posebnega dokaznega sredstva in s tem podlage za dovolitev izvršbe, je predpostavka materialnega prava. Če upnik verodostojne listine ni predložil, posebnega izvršilnega postopka ni mogoče izvesti. Zato je treba predlog za izvršbo zavrniti.
Iz objavljenega oglasa izhaja, da je v konkretnem primeru šlo za javno zbiranje ponudb in ne za javno ponudbo delnic. Zato prodajalka ni bila zavezana skleniti pogodbe o prodaji delnic, ki so bile predmet razpisa, z najboljšim ali katerimkoli drugim ponudnikom.
Sodišče prve stopnje pri izrekanju kazni ni vezano na predlog okrožnega državnega tožilca, ki ga ta poda na glavni obravnavi. Zato je lahko izrečena kazen milejša ali strožja od predlagane.
Odškodninsko obvezo kmetijske zadruge za škodo, ki je nastala pri izvajanju melioracijskih del, s katerimi je tožeča stranka soglašala, je potrebno presojati v okviru instituta poslovne odškodninske obveznosti.
Po določbi 1. odst. 344. člena ZOR lahko obveznost preneha samo takrat, kadar upnik izjavi dolžniku, da ne bo zahteval izpolnitve obveznosti (ali njenega dela) in se dolžnik s tem strinja.
ZPP člen 338, 338/1, 338/1-2, 338, 338/1, 338/1-2.
nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Za odločitev o postavljenem zahtevku, ki ga je tožeča stranka temeljila prav na Pogodbi št. 701/96-PP z dne 02.07.1996, je zlasti pomembna razlika med dogovorjeno vrednostjo del in zatrjevanimi plačili. Za pravilno uporabo materialnega prava je tako treba ugotoviti nova dejstva.
Fizična delitev posamezne stvari iz solastnega premoženja je v sodnem postopku možna samo pod pogojem, če je ta stvar deljiva (res divisae). Neka stvar je deljiva takrat, kadar jo je mogoče razdeliti na samostojne dele, pri čemer pa ostane neokrnjen njen namen in se tudi bistveno ne zmanjša njena vrednost. V obravnavani zadevi pa je bistveno tudi to, da gradbeni objekt deloma stoji na parc. št.
853/25, deloma pa na parc. št. 853/33, lastninsko stanje obeh navedenih nepremičnin pa po navedbah pritožbe ni enako. Predmet delitve je tako le solastna nepremičnina s parc. št. 853/33, parc.
št. 853/25 pa je v izključni lasti nasprotnega udeleženca. V kolikor gre pri obravnavanem gospodarskem poslopju za enoten gradbeni objekt, to pomeni, da je treba najprej razrešiti vprašanje lastništva zemljišč v delu, na katerem ta objekt stoji. To omogočajo pravila o gradnji na tujem svetu po 24. do 26. členu Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR, o čemer pa ne more odločati nepravdno sodišče, ampak to vprašanje spada v pristojnost pravdnega sodišča. V smislu 118. člena ZNP gre namreč v tem primeru za spor o predmetu delitve, kar zahteva ravnanje nepravdnega sodišča po tretjem odstavku cit. člena ZNP.
S pogodbo o odstopu terjatve v izterjavo obveznost ne preneha, saj takšna pogodba ne predstavlja spremembe obligacije, ampak le sredstvo njene utrditve.
ZPIZ člen 140, 140. ZTPDR člen 48, 48/1, 48, 48/1. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 52, 52-3, 52, 52-3. SKPG člen 18, 18, 18.
razporeditev - invalid
1. Po 1. odst. 48. čl. Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja ima delavec invalid pravico do razporeditve na delovno mesto glede na preostalo delovno zmožnost, pravico do prekvalifikacije ali dokvalifikacije, pravico do razporeditve na delovno mesto, za katero je usposobljen ter pravico do ustreznega denarnega nadomestila v zvezi z uveljavljanjem teh pravic v skladu s predpisi o pokojninskem ininvalidskem zavarovanju. Dolžnost delodajalca o razporeditvi delavca invalida ureja 18. čl. Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. 2. Od nastanka invalidnosti dalje, ko tožnica ni smela več opravljati svojega dela, tudi ni imela več pravice do 100 % nadomestila plače, temveč le do 80 % nadomestila. Pri tem paje potrebno še upoštevati, da je tožena stranka zasebna delodajalcka in je zato potrebno ugotoviti, koliko je imela zaposlenih delavcev. V primeru, da je imela zaposlenih manj kot 5 delavcev, pride zanjo v poštev določba 140. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l. RS, št. 12/92 - 7/96), po katerem pravice delovnemu invalidu II. in III.kategorije zagotavljata zavod za zaposlovanje in zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Sodišče prve stopnje, potem ko je dvomilo v izvedeniško mnenje sodnega izvedenca medicinske stroke, ni opravilo neposrednega zaslišanja sodnega izvedenca na glavni obravnavi. V obrazložitvi pa tudi ni navedlo, kako je presodilo verodostojnost protislovnih dokazov. Zato je prišlo do zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
ZPP (1977) člen 220, 221, 221a, 368, 220, 221, 221a, 368. ZOR člen 21, 398, 21, 398.
plačilo - dejstva
Po 3. odstavku 398. člena ZOR gre namreč dolžniku v primeru predčasne izpolnitve denarne obveznosti pravica, da odbije od dolga obresti za čas od dneva plačila do zapadlosti le, če je k temu upravičen po pogodbi ali če je to v navadi. Takšno navado, torej običaj, pa bi morala tožeča stranka konkretno zatrjevati (in ne zadošča le sklicevanje na abstraktno pravno normo), saj ni šlo za splošno znani običaj, pač pa za navado, katere obstoj je bilo treba ugotoviti v konkretnem primeru na podlagi konkretno zatrjevanih dejstev (primerjaj 21. člen ZOR). Dokazovanje namreč obsega vsa dejstva, ki jih stranka v sporu zatrjuje in so pomembna za odločbo (glej 1. odstavek 220. člena ZPP/77). Po določbi 1. odstavka 221. člena ZPP/77 namreč ni treba dokazovati le dejstev, ki jih je stranka priznala. Neprerekana dejstva pa ne sodijo v sklop priznanih dejstev.
Sodišče druge stopnje ni vezano na stroškovno odločbo v sodbi sodišča prve stopnje. Če ob zavrnitvi obdolženčeve pritožbe ugotovi, da je zmožen plačila povprečnine kot stroška pritožbenega postopka, jo odmeri ne glede na oprostilno stroškovno odločbo v sodbi sodišča prve stopnje.
ZDSS člen 19, 19. ZTPDR člen 80, 80/1, 83, 83/2, 80, 80/1, 83, 83/2. ZIZ člen 272, 272. ZPP člen 350, 366, 350, 366.
začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve
Ker tožnik ni izkazal, da je najprej zahteval varstvo pravic pri toženi stranki, ni mogoč zaključek, da tožnikova terjatev za razveljavitev napotitve na usposabljanje (delodajalec ni izdal sklepa o razporeditvi), obstoji ali da mu bo nastala, zato ni izpolnjen osnovni pogoj za izdajo začasne odredbe po 272. členu ZIZ.
Določbo 2. odst. 36. člena ZDSS, po kateri stroški za izvedbo dokaza z izvedencem v socialnih sporih iz 30. člena ZDSS vedno nosi toženi zavod, je glede na namen mogoče pravilno interpretirati tudi za stroške izvedene priče, še zlasti, kadar ob uporabi tega dokaza odpade potreba za ugotavljanjem dejanskega zdravstvenega stanja z izvedencem, kar bi stroške zanesljivo povečalo.
V izvršilnem postopku, ki se vodi na podlagi izvršilnega naslova, ni možno uveljavljati t.i. procesnega pobotanja po določilih ZPP, pač pa je možen materialnopravni oz. predpravdni pobot vzajemnih terjatev v smislu določb 336. do 343. čl. ZOR. V primeru pobotanja dveh judikatnih terjatev pobot učinkuje samo od tistega dne dalje, ko ga je dolžnik uveljavil, torej od dneva vložitve ugovora zoper sklep o izvršbi.
ZPP (1977) člen 352, 352/1, 368, 352, 352/1, 368. ZTPDR člen 17, 17/2, 17, 17/2.
razporeditev delavcev
Nezaupanje do delavca na vodstvenem delovnem mestu, katerega vsebina je med drugim tudi vodenje in realizacija investicijskih projektov, do katerega je prišlo zaradi ravnanja tega delavca v nasprotju z omejitvami pri porabi in zaradi prekoračitve pooblastil, je lahko razlog za njegovo razporeditev na drugo delovno mesto.
V primeru združitve več postopkov sodišče ne odmeri enotne sodne takse, temveč je vsak tožnik posebej dolžan plačati takso v višini, kot če postopki ne bi bili združeni.
Tožena stranka ni bila dolžna pri izbiri delavcev, ki preidejo na delo k drugemu delodajalcu, upoštevati vseh prodajalcev iz svojih trgovin, ki še poslujejo, saj tak način izbire delavcev, v določbah ZTPDR ter SKPGD, ki urejejo prevzem na delo k drugemu delodajalcu, ni predviden (ker ne gre za postopek ugotavljanja trajnih presežkov delavcev). Kadar gre za prehod delavcev k drugemu delodajalcu ob pogojih iz 15. člena SKPGD, namreč preidejo k drugemu delodajalcu vsi delavci, ki so delali v organizacijski enoti, ki se ukinja, ali vsi delavci, ki so opravljali dejavnost, ki se ukinja.