Po določbi drugega odstavka 1. člena Zakona o davčnem postopku po tem zakonu postopa tudi carinski organ, kadar v davčnih stvareh odloča o davkih in pravicah posameznikov, pravnih oseb in drugih strank. V zadevi, v kateri upnica izterjuje neporavnane carinske in druge uvozne davščine, je torej treba uporabiti določbe VIII. poglavja ZDavP, ki ureja oz. predpisuje za davčne zadeve posebno vrsto upravne izvršbe. Po ZDavP je sodišče pristojno le za prisilno izterjavo davkov iz dolžnikovega nepremičnega premoženja in deleža družbenika.
ZIZ člen 291, 291. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
izvršitelj - plačilo za opravljena dela - neuspešnost rubeža - plačilo
Dejstvo, da je dolžnik izvršitelju naslednji dan po neuspelem rubežu v gotovini poplačal svoj dolg do upnika, je glede na določbe Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Uradni list RS, šr. 32/2000), mogoče šteti edinole kot prevzem gotovine od dolžnika v smislu 4.alinee tar.št. 11 Pravilnika o tarifi, ne pa kot uspeli rubež v smislu tar.št. 1 tega pravilnika.
Kadar je pes oškodovanca ugriznil po eni strani zato, ker je lastnik opustil dolžno varovanje, po drugi strani pa tudi zato, ker ga je oškodovanec v preteklosti dražil, je vzročnost deljena.
Trditve, da sporno stanovanje predstavlja skupno premoženje pravdnih strank, ker naj bi bilo pridobljeno v času trajanja izvenzakonske skupnosti, toženec v prvostopnem postopku ni postavil, zato ta okoliščina tudi ni mogla biti del dejanske podlage odločitve sodišča prve stopnje. Prvič jo postavi šele v pritožbi, kar pa ni dopustno, saj določilo 337. člena ZPP izključuje pritožbene novote oziroma jih izjemoma dopušča (v primeru če stranka izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave), vendar pa v obravnavanem primeru ne gre za tak izjemen primer.
Kršitev določb 286. čl. ZPP je praktično nesankcionirana. V primeru razveljavitve sodbe sodišča prve stopnje zaradi te postopkovne kršitve bi namreč prepozen dokazni predlog pač "oživel" na prvem naroku za glavno obravnavo. O telesnih bolečinah kot obliki negmotne škode lahko govorimo le, če so tako intenzivne ali tako dolgotrajne, da za oškodovanca predstavljajo resno motnjo duševnega ravnovesja. Če bolečine niso prestopile tega praga, ne gre za pravno priznano obliko škode.
Če težave z vročanjem tožbe niso povezane z nepravilno navedbo toženčevega naslova, temveč toženec na naslovu, ki je naveden v tožbi, tam dejansko ne prebiva ali pa se vročanju sodnih pisanj uspešno izmika, tožba ni nepopolna in zavrženje tožbe na podlagi četrtega odstavka 109. člena ZPP/77 ni pravilno.
Ker v konkretni zadevi toženo stranko zastopa pooblaščenec, se pritožbeni rok šteje od vročitve pisanja pooblaščencu. Tožena stranka je pritožbo poslala po poteku tako štetega pritožbenega roka, zato je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je pritožbo zavrglo kot prepozno.
1. V skladu z določbo prvega odstavka 411. člena ZPP lahko med postopkom v zakonskih sporih in postopkom iz razmerij med starši in otroki začasne odredbe o varstvu in preživljanju skupnih otrok izda le senat. Izdaja začasne odredbe ni eno od opravil, ki jih lahko v skladu z določbo drugega odstavka 270. člena ZPP (ki se nanaša le na fazo priprav za glavno obravnavo) opravi strokovni sodelavec. 2. Glavni kriterij pri odločanju o dodelitvi otroka ob razvezi zakonske zveze je korist oz. interes otroka. Tudi izraženo željo otroka o tem, kateremu od staršev želi biti dodeljen v vzgojo in varstvo, je zato treba upoštevati le, če je skladna z otrokovo koristjo. Vendar pa bi moralo sodišče, da želji otroka v zvezi z dodelitvijo ne bi sledilo, v primeru skoraj petnajstletne hčere pravdnih strank, ugotoviti zelo pomembne razloge, da ne bi sledilo izraženi želji.
Pravila Zakona o zastaranju terjatev oz. Zakona o obligacijskih razmerjih, da se sodišče ne ozira na zastaranje po uradni dolžnosti, veljajo za terjatve, nastale iz obligacijskih razmerij, ne morejo pa se uporabiti za javnopravne obveznosti. Terjatve iz obligacijskih razmerij namreč ne ugasnejo po poteku zastaralnega roka, medtem ko pri javnopravnih obveznostih ugasne samo pravica do plačila. Zato po poteku zastaralnega roka od davčnega zavezanca ni več mogoče zahtevati plačila, ne glede na to, ali se sklicuje na zastaranje ali ne.
Pritožnica pravilno opozarja, da je dovolj konkretno navedla dejstva, za ugotavljanje katerih je predlagala zaslišanje strank. Presoja sodišča prve stopnje, češ da tožena stranka ni dokazala, da ji je bila uporaba spornega poslovnega prostora omejena, je zato preuranjena.
Ker izvršitelj še ni prejel odredbe sodišča za opravo izvršilnih dejanj niti predujma za plačilo izvršilnih stroškov s strani upnika niti listin iz 4.odstavka 19.člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja, v posledici česar še niso bili dani pogoji za študij spisa, in ker Pravilnik o tarifi ne predvideva ločenega plačila za posamezno storitev (npr. samo za vpis zadeve v evidenco), izvršitelj ni upravičen do plačila za vpis izvršilne zadeve v evidenco.
ZIZ člen 38, 38/7, 38, 38/7. ZPP člen 163, 163/3, 325, 163, 163/3, 325.
izvršilni stroški - pravočasnost
Po 3. odstavku 163. člena ZPP mora stranka zahtevati povrnitev stroškov najpozneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških, če pa gre za odločbo brez poprejšnjega obravnavanja, mora stranka zahtevati povračilo stroškov v predlogu, o katerem naj odloči sodišče. Vendar pa je uporaba določb ZPP v izvršilnem postopku le subsidiarna, kadar ZIZ ne določa drugače. Drugače kot ZPP pa ZIZ določa rok, v katerem je mogoče zahtevati povrnitev stroškov postopka. Te je mogoče zahtevati po 7. odstavku 38. člena ZIZ vse do poplačila (oziroma do dosege dejanj), torej vse do konca izvršilnega postopka. Tudi zato je upnikovo vlogo, poimenovano "dopolnilni predlog upnika k predlogu za izdajo začasne odredbe" potrebno po vsebini šteti kot naknadno pravočasno zahtevo za odmero njegovih doslej nastalih izvršilnih stroškov.
Pravdna sposobnost je sposobnost stranke samostojno in veljavno opravljati procesna dejanja. Stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik (prim. 77. in 78. čl. ZPP). V obrazložitvi povzete dejanske ugotovitve o psihofizičnem stanju tožene stranke utemeljujejo sklep, da le-ta v času vročitve tožbe in sodbe ni bil pravdno sposoben, zato tudi ni mogel samostojno in veljavno opravljati procesnih dejanj. Procesna sposobnost je procesna predpostavka, brez katere sodišče ne more meritorno odločati. Iz tega razloga tudi ni mogoče šteti, da je bila tožencu pravilno vročena tožba v odgovor, kar predstavlja eno od nujnih predpostavk za izdajo zamudne sodbe (1. tč. prvega odst. 318. čl. ZPP).
ZIP člen 55a, 55a/2, 55a, 55a/2. ZIZ člen 15, 62, 62/2, 15, 62, 62/2. ZPP člen 365, 365-1, 365, 365-1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi - pritožba - pravni interes
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v celoti ugodilo dolžnikovemu ugovoru. Ugodnejše odločitve ZIP ni predvidel. Dolžnik tako nima pravnega interesa za vložitev pritožbe. Na podlagi 1. točke 365. člena ZPP jo je bilo zato treba zavreči kot nedovoljeno.
Pritožbene stroške nosi izvršitelj sam, če so nastali po končanem postopku, torej po tem, ko je dolžnik svoj dolg plačal in je bila izvršba ustavljena.