Sodišče ni moglo upoštevati navedb tožnice, da sta dve od njenih sodelavk neutemeljeno zadržali delo, ker tožnica ni navedla, za kateri delavki gre, niti predlagala izvedbe dokazov za potrditev teh navedb.
ZPPSL člen 59, 59/3, 64, 64/3, 59, 59/3, 64, 64/3. ZPP člen 181, 181/2, 181, 181/2.
tožba
Ugotovitvena tožba ni izvršljiva, saj je že s samo izdajo sodbe dosežen njen namen. Tožeča stranka na njeni podlagi ne bo mogla doseči poplačila, čeprav bo sklenjena prisilna poravnava. Zato s sklicevanjem na določbo 3. odst. 59. člena ZPPSL tožeča stranka tudi v pritožbi ni izkazala pravnega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe.
V zvezi s prenosljivostjo delnic in načelno njihovo prenosljivostjo pravna teorija (glej dr. Marjan Kocbek, Prenosljivost delnic in predkupne pravice delničarjev, Podjetje in Delo, Gospodarski vestnik d.d. z dne 20.6.1995, št. 4, stran 472 in dr. Nina Plavšak, Izdaja in prenos vrednostnih papirjev, Podjetje in Delo, Gospodarski vestnik d.d. z dne 4.3.1997, št. 1 stran 12) nasprotuje ureditvi predkupne pravice v statutu delniške družbe. Obligacijska razmerja udeleženci v prometu svobodno urejajo (10. čl. ZOR). Pri prodaji delnic za promet v smislu 10. čl. ZOR nedvomno gre. Zato sodišče druge stopnje ne vidi posebne razlike med tem, da bi se delničarji med seboj (inter partes) dogovorili o predkupni pravici ustno ali pa v posebni listini v smislu 527. čl. ZOR, ali v statutu.
Po 2. odst. 3. člena, v zvezi s 1. odst. Tar. št. 2 ZST je tožeča stranka kot predlagatelj oziroma v pravdnem postopku tožnik dolžna plačati sodno takso za sodbo opr. št. ... z dne .... Ker pa je zoper sodbo vložila pritožbo, je dolžna tudi za pritožbo plačati sodno takso po 1. tč. 2. odst. 4. člena, v zvezi s 1. odst. Tar.št. 3 ZST.
Učinki prisilne poravnave se raztezajo na pravdne stroške samo, če so bili ugotovljeni z izvršljivo odločbo še pred začetkom postopka prisilne poravnave. Stranski intervenient lahko zahteva povrnitev stroškov samo od nasprotne stranke, ne pa tudi od stranke, za katero je interveniral, saj ZPP za kaj takega ne daje nobene podlage, poleg tega pa bi bila tovrstna razlaga tudi v nasprotju s samim namenom (ratio legis) stranske intervencije.
Med strankama je bila sklenjena pogodba o tem, da se poslovni prostori določen čas uporabljajo brezplačno, zato je bil zahtevek za plačilo najemnine - uporabnin zavrnjen.
Ker izvršitelj še ni prejel odredbe sodišča za opravo izvršilnih dejanj niti predujma za plačilo izvršilnih stroškov s strani upnika niti listin iz 4.odstavka 19.člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja, v posledici česar še niso bili dani pogoji za študij spisa, in ker Pravilnik o tarifi ne predvideva ločenega plačila za posamezno storitev (npr. samo za vpis zadeve v evidenco), izvršitelj ni upravičen do plačila za vpis izvršilne zadeve v evidenco.
ZIZ člen 38, 38/7, 38, 38/7. ZPP člen 163, 163/3, 325, 163, 163/3, 325.
izvršilni stroški - pravočasnost
Po 3. odstavku 163. člena ZPP mora stranka zahtevati povrnitev stroškov najpozneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških, če pa gre za odločbo brez poprejšnjega obravnavanja, mora stranka zahtevati povračilo stroškov v predlogu, o katerem naj odloči sodišče. Vendar pa je uporaba določb ZPP v izvršilnem postopku le subsidiarna, kadar ZIZ ne določa drugače. Drugače kot ZPP pa ZIZ določa rok, v katerem je mogoče zahtevati povrnitev stroškov postopka. Te je mogoče zahtevati po 7. odstavku 38. člena ZIZ vse do poplačila (oziroma do dosege dejanj), torej vse do konca izvršilnega postopka. Tudi zato je upnikovo vlogo, poimenovano "dopolnilni predlog upnika k predlogu za izdajo začasne odredbe" potrebno po vsebini šteti kot naknadno pravočasno zahtevo za odmero njegovih doslej nastalih izvršilnih stroškov.
Pravdna sposobnost je sposobnost stranke samostojno in veljavno opravljati procesna dejanja. Stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik (prim. 77. in 78. čl. ZPP). V obrazložitvi povzete dejanske ugotovitve o psihofizičnem stanju tožene stranke utemeljujejo sklep, da le-ta v času vročitve tožbe in sodbe ni bil pravdno sposoben, zato tudi ni mogel samostojno in veljavno opravljati procesnih dejanj. Procesna sposobnost je procesna predpostavka, brez katere sodišče ne more meritorno odločati. Iz tega razloga tudi ni mogoče šteti, da je bila tožencu pravilno vročena tožba v odgovor, kar predstavlja eno od nujnih predpostavk za izdajo zamudne sodbe (1. tč. prvega odst. 318. čl. ZPP).
Pritožbene stroške nosi izvršitelj sam, če so nastali po končanem postopku, torej po tem, ko je dolžnik svoj dolg plačal in je bila izvršba ustavljena.
Pritožnica pravilno opozarja, da je dovolj konkretno navedla dejstva, za ugotavljanje katerih je predlagala zaslišanje strank. Presoja sodišča prve stopnje, češ da tožena stranka ni dokazala, da ji je bila uporaba spornega poslovnega prostora omejena, je zato preuranjena.
Po določbi drugega odstavka 1. člena Zakona o davčnem postopku po tem zakonu postopa tudi carinski organ, kadar v davčnih stvareh odloča o davkih in pravicah posameznikov, pravnih oseb in drugih strank. V zadevi, v kateri upnica izterjuje neporavnane carinske in druge uvozne davščine, je torej treba uporabiti določbe VIII. poglavja ZDavP, ki ureja oz. predpisuje za davčne zadeve posebno vrsto upravne izvršbe. Po ZDavP je sodišče pristojno le za prisilno izterjavo davkov iz dolžnikovega nepremičnega premoženja in deleža družbenika.
1. V skladu z določbo prvega odstavka 411. člena ZPP lahko med postopkom v zakonskih sporih in postopkom iz razmerij med starši in otroki začasne odredbe o varstvu in preživljanju skupnih otrok izda le senat. Izdaja začasne odredbe ni eno od opravil, ki jih lahko v skladu z določbo drugega odstavka 270. člena ZPP (ki se nanaša le na fazo priprav za glavno obravnavo) opravi strokovni sodelavec. 2. Glavni kriterij pri odločanju o dodelitvi otroka ob razvezi zakonske zveze je korist oz. interes otroka. Tudi izraženo željo otroka o tem, kateremu od staršev želi biti dodeljen v vzgojo in varstvo, je zato treba upoštevati le, če je skladna z otrokovo koristjo. Vendar pa bi moralo sodišče, da želji otroka v zvezi z dodelitvijo ne bi sledilo, v primeru skoraj petnajstletne hčere pravdnih strank, ugotoviti zelo pomembne razloge, da ne bi sledilo izraženi želji.
Pravila Zakona o zastaranju terjatev oz. Zakona o obligacijskih razmerjih, da se sodišče ne ozira na zastaranje po uradni dolžnosti, veljajo za terjatve, nastale iz obligacijskih razmerij, ne morejo pa se uporabiti za javnopravne obveznosti. Terjatve iz obligacijskih razmerij namreč ne ugasnejo po poteku zastaralnega roka, medtem ko pri javnopravnih obveznostih ugasne samo pravica do plačila. Zato po poteku zastaralnega roka od davčnega zavezanca ni več mogoče zahtevati plačila, ne glede na to, ali se sklicuje na zastaranje ali ne.
aktivna legitimacija - prehod terjatve ali obveznosti
Če lahko kot izvršilni upnik nastopa pravni naslednik, ki je z javno ali po zakonu overjeno listino ali pa s pravnomočno odločbo izdano v pravdnem postopku dokazal, da je bila terjatev nanj prenesena, je mogoče šteti, da je prenos terjatve dokazan tudi takrat, kadar je ta prešla na pravnega naslednika po samem zakonu. V skladu z načelom stroge formalne legalitete je izvršilno sodišče pri svojem odločanju vezano na rezultat predhodnega postopka iz katerega izvira izvršilni naslov, in sicer tako v objektivnem smislu oz. glede vsebine in obsega v njem ugotovljene terjatve, kot tudi v subjektivnem smislu oz. glede oseb, na katere se nanaša izvršilni naslov. Zaradi te subjektivne vezanosti je zakonodajalec v že navedenem 22. členu ZIP tudi določil izjemo, s tem ko je dal možnost predlaganja izvršbe, ob izkazanosti zakonsko določenih pogojev, tudi pravnemu nasledniku tistega, ki je v izvršilnem naslovu označen kot upnik.