začetek stečajnega postopka - pogoj - terjatve upnikov
V pritožbi zoper sklep o začetku in takojšnjem zaključku stečajnega postopka upnik ne more uspešno uveljavljati razloga, da bi se s prodajo premoženja, ki je bilo izročeno občini, lahko uspešno poplačal vsaj del njegove terjatve do dolžnika.
1. Kar se tiče obrazložitve krivde druge toženke, so razlogi sodbe morda res nekoliko skopi, vendar ob upoštevanju splošnega načela odškodninskega prava o krivdni odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom (1. odst. 154. čl. ZOR) zadostni. Glede na načelo domnevne krivde tožeča stranka ni bila dolžna dokazovati krivde tožencev, temveč bi morala toženca dokazati, da je škoda nastala brez njune krivde, česar pa v postopku pred sodiščem prve stopnje nista dokazovala. 2. Sodišče prve stopnje je pričo na njeno prošnjo res zaslišalo izven glavne obravnave in kasneje zavrnilo predlog za njeno ponovno zaslišanje, kar ni v skladu z določili ZPP, po katerih se tudi o naroku za izvedbo dokaza obvestijo pravdne stranke (3. odst. 217. čl. ZPP). Pa vendarle pritožbeno sodišče ocenjuje, da gre zgolj za relativno kršitev določb ZPP, ki pa ni vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe (1. odst. 339. čl. ZPP). 3. Zamudne obresti od nedenarne premoženjske škode je moč priznati le od dne, na katerega je bila premoženjska škoda denarno ovrednotena.
Tožena stranka ne oporeka ugotovitvam sodišča prve stopnje o tem, da je 05.04.1993 od prejšnjega lastnika kupila poslovni prostor v izmeri 67,37 m2 in postala solastnica poslovne stavbe. Zato je materialnopravno pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka vstopila v obveznosti pravnega prednika do upravnika zgradbe, tj. tožeče stranke.
Stranki sta se dogovorili, da je izročeni akceptni nalog mogoče unovčiti, če ne bo reklamirana napaka blaga, v zavarovanje čigar plačila je bil izročen. Vendar pa dogovora o nereklamiranju ne gre razlagati tako široko, da bi vsaka (tudi očitno neutemeljena) reklamacija izključevala pravico prejemnika akceptnega naloga do njegovega unovčenja. To pa pomeni, da mora izdajatelj akceptnega naloga (vsaj do stopnje verjetnosti) izkazati utemeljenost reklamacije.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
izvršilni stroški
Sodišče prve stopnje bi moralo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navesti razloge, zakaj je odmerilo stroške izvršilnega postopka prav v znesku 9.200,00 SIT. Ker tega ni storilo, prvostopenjskega sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti.
Sodišče prve stopnje je s spremembo pravne opredelitve iz 1. tč. 1. odst. 212. čl. KZ v 2. odst. 211. čl. KZ prekršilo kazenski zakon v korist obtožencev, ker je upoštevalo samo majhne vrednosti vzetih stvari ne da bi hkrati ugotovilo naklep vzeti stvari majhne vrednosti iz avtomobilov, v katere so storilci vlomili.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
razlogi sodbe - bistvena kršitev določb postopka
Ali je pogodba nična, ni mogoče reči na splošno, temveč je to odvisno od konkretnega primera. Zgolj povzetek nekaterih zakonskih določb tako ne more nadomestiti konkretne analize dejanskega in pravnega stanja, na podlagi katere bi moralo sodišče prve stopnje odgovoriti (pa ni) na vprašanje, kaj je tisto, kar v konkretnem primeru nasprotuje kogentnim predpisom, in pri tem določno navesti predpis, ki je kršen. Ker v obrazložitvi sodbe ni relevantnih razlogov, sodbe ni mogoče preizkusiti. Zato je podana bistvena kršitev določb postopka.
Za začetek teka zakonitih zamudnih obresti za zahtevek po 939. čl. ZOR ni odločilno, kdaj je bil zavezanec za plačilo o regresnem zahtevku obveščen. Za takšno stališče ni podlage v 939. čl. ZOR. To določilo govori o vstopu zavarovalnice v zavarovančeve (oškodovančeve) pravice proti osebi, ki je odškodninsko odgovorna za nastalo škodo. Opisano izhodišče pomeni, da bi se tožena stranka lahko razbremenila dolžnosti plačati zahtevane zamudne obresti, če bi dokazala, da je podana upniška zamuda (prim. 2. odst. 326. čl. ZOR). In ker po 1. odst. 325. čl. ZOR (med drugim) upnik pride v zamudo, če je s svojim ravnanjem preprečil izpolnitev obveznosti, bi tožena stranka morala v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjevati in dokazati to okoliščino.
Iz razlogov izpodbijane sodbe sledi, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev pravilno oprlo na pomanjkljivo trditveno podlago ugovora o napakah izpolnitve naročila oglasa tožene stranke. Tožena stranka bi si tovrstni ugovor proti plačilu za opravljeno storitev res lahko zagotovila le, če bi pravočasno grajala v tem postopku zatrjevano pomanjkljivost pri izvršitvi naročila tožene stranke (prim. 2. odst. 616. čl. ZOR).
Samostojni podjetnik posameznik je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Ker za obveznosti odgovarja samostojni podjetnik kot fizična oseba, označba s.p. v imenu tožene stranke ni nujno potrebna oz. opustitev takšne označbe v tožbi ne predstavlja takšne pomanjkljivosti, da bi to lahko vplivalo na vprašanje pasivne legitimacije.
Separatne stroške mora stranka priglasiti že na naroku, na katerega se nanašajo. O separatnih stroških odloča sodišče prve stopnje s posebnim sklepom že med postopkom. Glede na določbo 6. odst. 164. člena ZPP/77, jih mora stranka priglasiti pravočasno ter navesti, da gre za separatne stroške (zaradi pristopa na glavno obravnavo, ki se je toženec ni udeležil, ...), sicer jih sodišče ne prizna.
ZST člen 13, 13/3, 13, 13/3. ZPP (1977) člen 368, 368. ZDR člen 36f. ZPPPAI člen 7, 7/1, 7, 7/1. SKPG člen 44, 44/3-2.
odpravnina ob upokojitvi
Delavec, ki se upokoji po določbah 1. odst. 7. člena Zakona o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestruktuiranje azbestne proizvodnje v neazbestno (ZPPPAAI - Uradni list RS, št. 56/96, 35/98), ni upravičen do odpravnine ob upokojitvi, ker mu je bila zavarovalna doba dokupljena in njegov položaj v razmerju do delodajalca ne more biti drugačen, kot bi bil, če bi prispevek za dokup zavarovalne dobe plačal delodajalec, ne pa država. Delavec ne more priti v boljši položaj, kot ga določa 2. odst. 44. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (Ur.l. RS št. 39/93). Delavec, ki mu je delodajalec ob upokojitvi dokupil delovno dobo, ni upravičen do odpravnine.
Pri ugotavljanju trajno presežnih delavcev v nobenem predpisu ni določeno, koliko časa mora trajati ocenjevanje delavca. Tega tudi tožena stranka ni opredelila v svojih aktih. Tako je lahko delodajalec upošteval oceno tožnice le za en mesec. Čeprav gre za krajše časovno obdobje, to ne pomeni, da je ocena samo zaradi tega nepravilna. Ker je tožnici nadrejena delavka prepričljivo izpovedala, zakaj je bila tožnica slabše ocenjena, ni dokazano, da bi bila njena ocena posledica šikaniranja.
Neopravljanje dela zaradi razlogov na strani delodajalca delavcu ne more iti v škodo, kar izrečno določa Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti (SKPGd, Uradni list RS, št. 40/97). Delavec je v primeru, če ne doseže vnaprej določenih delovnih rezultatov iz razlogov, ki niso na njegovi strani, upravičen do 100 % osnovne plače (5. odst. 43. člena SKPGd).
zdravstveno zavarovanje - stroški postopka - priča
Ker zdravniški konzilij izvida in mnenja ni obrazložil, je moralo sodišče prve stopnje to pomankljivost odpraviti ter zaslišati člane konzilija, zato je utemeljeno naložilo tožencu plačilo stroškov pričnine za izvedeno pričo - zdravnika, ob smiseelni razlagi določb 2. kot 3. odst. 36. čl. ZDSS.
Sodišče ni moglo upoštevati navedb tožnice, da sta dve od njenih sodelavk neutemeljeno zadržali delo, ker tožnica ni navedla, za kateri delavki gre, niti predlagala izvedbe dokazov za potrditev teh navedb.
Med strankama je bila sklenjena pogodba o tem, da se poslovni prostori določen čas uporabljajo brezplačno, zato je bil zahtevek za plačilo najemnine - uporabnin zavrnjen.
ZPPSL člen 59, 59/3, 64, 64/3, 59, 59/3, 64, 64/3. ZPP člen 181, 181/2, 181, 181/2.
tožba
Ugotovitvena tožba ni izvršljiva, saj je že s samo izdajo sodbe dosežen njen namen. Tožeča stranka na njeni podlagi ne bo mogla doseči poplačila, čeprav bo sklenjena prisilna poravnava. Zato s sklicevanjem na določbo 3. odst. 59. člena ZPPSL tožeča stranka tudi v pritožbi ni izkazala pravnega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe.