pravno nasledstvo - prehod terjatve ali obveznosti - napačna označba stranke - firma - sedež - naslov dolžnika
Sodišče druge stopnje je na podlagi vpogleda v računalniško vodeno bazo sodnega registra ugotovilo, da v Sloveniji nikoli ni obstajala druga pravna oseba s firmo "S...", zato zaključuje, da je kljub nekaterim pomanjkljivostim v oznaki dolžnika identiteto le-tega mogoče zanesljivo ugotoviti.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor - odlog izvršbe - znatnejša škoda - račun
Neresnična je ugovorna trditev, da naj bi sodišče dolžniku blokiralo žiro račun, saj ni izdalo nobene odločbe (napr. začasne odredbe), s katero bi prepovedalo uporabo dolžnikovega žiro računa. Sodišče je zgolj naložilo Agenciji za plačilni promet (APP), da z dolžnikovega računa prenese izterjevani znesek na račun upnika, blokada računa pa je posledica od ravnanja sodišča neodvisnega dejstva, da na dolžnikovem računu ni zadostnega priliva sredstev za plačilo izterjevane terjatve. Dolžnik verjetnosti nastanka znatnejše škode niti ni konkretno zatrjeval. V predlogu za odlog je le navedel (vendar ne dokazal), da ima blokiran žiro račun, s čimer naj bi mu bilo onemogočeno poslovanje, ne da bi te navedbe preciziral s konkretnimi (in dokazanimi) trditvami o vrsti, obsegu in načinu svojega poslovanja, morebitnih drugih računih oz. premoženjskem stanju ter predvsem o vrsti in predvidevani višini iz tega izvirajoče škode.
delovno razmerje za določen čas - povečan obseg dela - transformacija delovnega razmerja
Ker je tožena stranka na podlagi konkretnih naročil vseskozi ugotavljala, da gre za začasno povečan obseg dela, saj si dolgoročnejših povečanih naročil v celotnem spornem obdobju ni uspela zagotoviti, je s tožnikom utemeljeno sklepala pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Čeprav je bil tožnik zaposlen pri toženi stranki od 1.1.1995 do 31.12.1998 vseskozi za določen čas, je pri toženi stranki šlo ves čas za začasno povečan obseg dela, ker tožena stranka ni imela dolgoročne pogodbe s kupcem, ampak pogodbe, sklenjene za največ 6 mesecev. Zato je bilo zakonito sklenjeno delovno razmerje za določen čas, v skladu s 17. čl. ZDR.
ZPPSL (1989) člen 126. ZPPSL člen 196. ZTPDR člen 84.
prijava terjatve v stečajnem postopku - rok za prijavo terjatve - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Do 1.4.1994 je veljal Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL/89 - Ur.l. SFRJ, št. 84/89). Ta zakon ni posebej določal roka, do katerega je bilo potrebno terjatev v stečajnem postopku prijaviti, ampak je bilo možno na podlagi 126. člena zakona terjatve prijaviti vse do konca naroka za obravnavanje osnutka glavne razdelitve. Samo prijavo terjatve, ki je na sodišče prispela po tem roku, je moral stečajni senat zavreči, to pa je pomenilo, da se terjatev pri razdelitvi stečajne mase ni upoštevala. Ker je stečajni upravitelj z dopisom z dne 29.3.1999 sodišče obvestil, da tožnik do glavne razdelitve stečajne mase ni prijavil nobene terjatve, je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik za vodenje spora nima več pravnega interesa, pravilna, zato je njegovo tožbo utemeljeno zavrglo.
Ker je med udeležencema očitno spor o delitvi nepremičnine v solastnini, saj v spisu ni podatkov o tem, da bi solastno premoženje že sporazumno razdelila, je potrebno opraviti delitev solastne stvari skladno z določbami čl. 118 do 127 Zakona o nepravdnem postopku (ZNP).
motenje posesti - začasna odredba - pravica do pritožbe - pritožba - pritožba zoper končno odločbo
V skladu z 427. čl. ZPP je postopek v motenjskih pravdah izključno predlagalen s pritožbo kot edinim pravnim sredstvom, vendar ne kot posebnim pravnim sredstvom, kar pomeni, da se sklep o izdaji začasne odredbe v motenjskih pravdah lahko izpodbija le v pritožbi zoper končno odločbo.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovorni razlogi - terjatve upnikov
Dejstvo, da je terjatev upnika zarubljena v postopku prisilne izterjave dolga po Zakonu o davčnem postopku zaradi poplačila njegovega dolga do Davčne uprave RS, je razlog, ki preprečuje izvršbo za izterjavo te terjatve v izvršilnem postopku.
1. Kar se tiče obrazložitve krivde druge toženke, so razlogi sodbe morda res nekoliko skopi, vendar ob upoštevanju splošnega načela odškodninskega prava o krivdni odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom (1. odst. 154. čl. ZOR) zadostni. Glede na načelo domnevne krivde tožeča stranka ni bila dolžna dokazovati krivde tožencev, temveč bi morala toženca dokazati, da je škoda nastala brez njune krivde, česar pa v postopku pred sodiščem prve stopnje nista dokazovala. 2. Sodišče prve stopnje je pričo na njeno prošnjo res zaslišalo izven glavne obravnave in kasneje zavrnilo predlog za njeno ponovno zaslišanje, kar ni v skladu z določili ZPP, po katerih se tudi o naroku za izvedbo dokaza obvestijo pravdne stranke (3. odst. 217. čl. ZPP). Pa vendarle pritožbeno sodišče ocenjuje, da gre zgolj za relativno kršitev določb ZPP, ki pa ni vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe (1. odst. 339. čl. ZPP). 3. Zamudne obresti od nedenarne premoženjske škode je moč priznati le od dne, na katerega je bila premoženjska škoda denarno ovrednotena.
Ne gre za stvarno pristojnost po 7.tč. 2. odst. 32. čl. ZPP v sporu, katerega predmet je izpodbijanje kupne pogodbe, katero sta sklenili pogodbeni stranki, od katerih je ena v stečaju, če ta terjatev ni bila uveljavljana in prerekana v stečajnem psotopku, ker to ni spor, ki bi nastal v zvezi s stečajnim postopkom.
ZOR člen 749, 749. Zakon o Agenciji Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij in o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje člen 38.
akceptni nalog - mandat
Akceptni nalog je kavzalen pravni akt. Bianko akceptni nalog je zato naročilo, ki je sklenjeno pod razveznim pogojem. Ko dolžnik poravna obveznost iz osnovnega posla, odpade tudi podlaga akceptnega naloga.
Dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, če iz dokaza izhaja le možnost, da se stranke dogovorijo o zmanjšanju obveznosti, takšnega dogovora pa tožnik ni navajal niti ni predložil dokaza, iz katerega bi bilo razvidno, da je do njega res prišlo. Za njegovo ugotovitev bi bil tako potreben dokazni postopek, medtem ko je tožbeni zahtevek utemeljen neposredno na navedbah, zanje pa so predloženi tudi dokazi, tako da so podani pogoji za izdajo zamudne sodbe.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine zatrjuje, da upnikova terjatev do njega, temelječa na zakonu, ne obstoji, ker je ustavno sodišče za ta zakon ugotovilo, da je v neskladju z Ustavo, je takšen ugovor utemeljen.
ugotovitev deleža na skupnem premoženju - krajevna pristojnost sodišča
Če razvezana zakonca živita v RS je v sporu zaradi ugotovitve deleža na skupnem premoženju krajevno pristojno sodišče po določbi 57. člena ZPP. Določilo člena 55 ZPP v takem sporu ni uporabljivo, ker ta člen govori o pristojnosti sodišča RS v določenih primerih očitno iz razlogov, ker tožena stranka ne živi v RS.
izbris iz sodnega registra - posledica - prekinitev izvršilnega postopka - nadaljevanje postopka
Določba četrtega odstavka 27. člena ZFPPod ima naravo pravne fikcije (neizpodbitne domneve), da so družbeniki izjavo v smislu prvega odstavka 394. člena ZGD podali, zato je osebna odgovornost družbenikov za obveznost družbe, izbrisane po določilih ZFPPod nujna, na zakonu temelječa pravna posledica izbrisa družbe. Ker zakon kot edini pogoj za opisano osebno odgovornost družbenikov postavlja dejstvo, da je bila družba izbrisana iz sodnega registra po določilih ZFPPod, je nepomembno, ali so družbeniki kakorkoli odgovorni za stanje, ki je pripeljalo do izbrisa družbe, ali ne.
zavrnitev dokaznega predloga - načelo kontradiktornosti - stranka
Ravnanje sodišča glede dokazovanja dejstva, ali je med tožnikom in drugotožencem obstajalo posojilno ali kupoprodajno razmerje, bi lahko predstavljalo kršitev zahteve po enakopravnem obravnavanju strank v dokaznem postopku (1. odst. 5. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP), če bi sodišče o obstoju ali neobstoju pravnorelevantnih okoliščin sklepalo samo na podlagi izpovedi ene stranke ali prič, ki bi jih predlagala ena sama stranka. V konkretnem primeru pa ni mogoče trditi, da bi sodišče prve stopnje pravdne stranke obravnavalo neenakopravno, saj je izvedlo dokaz z zaslišanjem vseh pravdnih strank, prvenstveno pa se je oprlo na konkludentna dejanja samega tožnika.