pravno nasledstvo - prehod terjatve ali obveznosti - napačna označba stranke - firma - sedež - naslov dolžnika
Sodišče druge stopnje je na podlagi vpogleda v računalniško vodeno bazo sodnega registra ugotovilo, da v Sloveniji nikoli ni obstajala druga pravna oseba s firmo "S...", zato zaključuje, da je kljub nekaterim pomanjkljivostim v oznaki dolžnika identiteto le-tega mogoče zanesljivo ugotoviti.
ZPPSL (1989) člen 126. ZPPSL člen 196. ZTPDR člen 84.
prijava terjatve v stečajnem postopku - rok za prijavo terjatve - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Do 1.4.1994 je veljal Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL/89 - Ur.l. SFRJ, št. 84/89). Ta zakon ni posebej določal roka, do katerega je bilo potrebno terjatev v stečajnem postopku prijaviti, ampak je bilo možno na podlagi 126. člena zakona terjatve prijaviti vse do konca naroka za obravnavanje osnutka glavne razdelitve. Samo prijavo terjatve, ki je na sodišče prispela po tem roku, je moral stečajni senat zavreči, to pa je pomenilo, da se terjatev pri razdelitvi stečajne mase ni upoštevala. Ker je stečajni upravitelj z dopisom z dne 29.3.1999 sodišče obvestil, da tožnik do glavne razdelitve stečajne mase ni prijavil nobene terjatve, je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik za vodenje spora nima več pravnega interesa, pravilna, zato je njegovo tožbo utemeljeno zavrglo.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor - upnik - račun - vsebina predloga za izvršbo
Navedbe, da je upnik garantiral dolžniku sporazumno ureditev zadeve in da "je še vedno odprt rok za dogovor", so povsem nekonkretizirane, saj dolžnik sploh ne pojasni, na kakšen način naj bi se zadeva uredil oz. kaj naj bi se dogovorili. Poleg tega pa dolžnik v ugovoru niti ne trdi, da je z upnikom že dosegel kakšen konkreten dogovor (napr. za odlog plačila - prim. 9. točko 1. odst. 55. čl. ZIZ), kar bi bil edinole utemeljen ugovorni razlog v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Zgol dejstvo, da naj bi se stranki nekaj dogovarjali (ali, kot trdi dolžnik, da naj bi bil odprt rok za dogovor), še ni razlog, ki bi preprečeval izvršbo. Upnik je svojega pooblaščenca odvetnika izrecno pooblastil tudi za sprejem izpolnitve od nasprotne stranke, zato je v predlogu upravičen naveden žiro račun upnikovega pooblaščenca, predlog pa ima vse potrebne sestavine, da se izvršba lahko opravi (1. odst. 40. čl. ZIZ)
Leta 1996 gozdna gospodarstva niso bila več upravljalci gozdnih cest, pač pa so za vzdrževanje gozdnih cest zadolžene lokalne skupnosti s prispevkom lastnikov in Republike Slovenije.
motenje posesti - začasna odredba - pravica do pritožbe - pritožba - pritožba zoper končno odločbo
V skladu z 427. čl. ZPP je postopek v motenjskih pravdah izključno predlagalen s pritožbo kot edinim pravnim sredstvom, vendar ne kot posebnim pravnim sredstvom, kar pomeni, da se sklep o izdaji začasne odredbe v motenjskih pravdah lahko izpodbija le v pritožbi zoper končno odločbo.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine zatrjuje, da upnikova terjatev do njega, temelječa na zakonu, ne obstoji, ker je ustavno sodišče za ta zakon ugotovilo, da je v neskladju z Ustavo, je takšen ugovor utemeljen.
ugotovitev deleža na skupnem premoženju - krajevna pristojnost sodišča
Če razvezana zakonca živita v RS je v sporu zaradi ugotovitve deleža na skupnem premoženju krajevno pristojno sodišče po določbi 57. člena ZPP. Določilo člena 55 ZPP v takem sporu ni uporabljivo, ker ta člen govori o pristojnosti sodišča RS v določenih primerih očitno iz razlogov, ker tožena stranka ne živi v RS.
Sklad vstopi v pravice preživninskega upravičenca do višine založenega nadomestila, zato od dolžnika ne more zahtevati več, ko je plačal preživninskemu upravičencu. Zaradi tega sklad ne more uspešno predlagati zavarovanja s predhodno odredbo za še nezapadle preživninske zneske.
izbris iz sodnega registra - posledica - prekinitev izvršilnega postopka - nadaljevanje postopka
Določba četrtega odstavka 27. člena ZFPPod ima naravo pravne fikcije (neizpodbitne domneve), da so družbeniki izjavo v smislu prvega odstavka 394. člena ZGD podali, zato je osebna odgovornost družbenikov za obveznost družbe, izbrisane po določilih ZFPPod nujna, na zakonu temelječa pravna posledica izbrisa družbe. Ker zakon kot edini pogoj za opisano osebno odgovornost družbenikov postavlja dejstvo, da je bila družba izbrisana iz sodnega registra po določilih ZFPPod, je nepomembno, ali so družbeniki kakorkoli odgovorni za stanje, ki je pripeljalo do izbrisa družbe, ali ne.
ZOR člen 749, 749. Zakon o Agenciji Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij in o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje člen 38.
akceptni nalog - mandat
Akceptni nalog je kavzalen pravni akt. Bianko akceptni nalog je zato naročilo, ki je sklenjeno pod razveznim pogojem. Ko dolžnik poravna obveznost iz osnovnega posla, odpade tudi podlaga akceptnega naloga.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovorni razlogi - terjatve upnikov
Dejstvo, da je terjatev upnika zarubljena v postopku prisilne izterjave dolga po Zakonu o davčnem postopku zaradi poplačila njegovega dolga do Davčne uprave RS, je razlog, ki preprečuje izvršbo za izterjavo te terjatve v izvršilnem postopku.
Ker je med udeležencema očitno spor o delitvi nepremičnine v solastnini, saj v spisu ni podatkov o tem, da bi solastno premoženje že sporazumno razdelila, je potrebno opraviti delitev solastne stvari skladno z določbami čl. 118 do 127 Zakona o nepravdnem postopku (ZNP).
Dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, če iz dokaza izhaja le možnost, da se stranke dogovorijo o zmanjšanju obveznosti, takšnega dogovora pa tožnik ni navajal niti ni predložil dokaza, iz katerega bi bilo razvidno, da je do njega res prišlo. Za njegovo ugotovitev bi bil tako potreben dokazni postopek, medtem ko je tožbeni zahtevek utemeljen neposredno na navedbah, zanje pa so predloženi tudi dokazi, tako da so podani pogoji za izdajo zamudne sodbe.
zavrnitev dokaznega predloga - načelo kontradiktornosti - stranka
Ravnanje sodišča glede dokazovanja dejstva, ali je med tožnikom in drugotožencem obstajalo posojilno ali kupoprodajno razmerje, bi lahko predstavljalo kršitev zahteve po enakopravnem obravnavanju strank v dokaznem postopku (1. odst. 5. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP), če bi sodišče o obstoju ali neobstoju pravnorelevantnih okoliščin sklepalo samo na podlagi izpovedi ene stranke ali prič, ki bi jih predlagala ena sama stranka. V konkretnem primeru pa ni mogoče trditi, da bi sodišče prve stopnje pravdne stranke obravnavalo neenakopravno, saj je izvedlo dokaz z zaslišanjem vseh pravdnih strank, prvenstveno pa se je oprlo na konkludentna dejanja samega tožnika.
Ne gre za stvarno pristojnost po 7.tč. 2. odst. 32. čl. ZPP v sporu, katerega predmet je izpodbijanje kupne pogodbe, katero sta sklenili pogodbeni stranki, od katerih je ena v stečaju, če ta terjatev ni bila uveljavljana in prerekana v stečajnem psotopku, ker to ni spor, ki bi nastal v zvezi s stečajnim postopkom.