Sodišče ni upoštevalo t.i. splošnega družinskega standarda tožnikove družine in družine toženčeve matere. Družinski standard tožnika je tak, da otrokom ne more nuditi zadovoljevanja nagnjenj in želja, družinski standard otrokove matere pa tak, da mu lahko nudi zadovoljevanje želja po športnih aktivnostih, hkrati pa ji ostajajo še sredstva za ljubiteljsko ukvarjanje s psi.
Pritrditi je pritožbeni graji tožene stranke, da je sodišče prve stopnje napačno interpretiralo zakonsko določilo iz 5. odst. 132. čl. ZZZDR, ko je ključno pozornost namenilo preizkusu sorazmerja plačilnih možnosti obeh staršev, pri čemer pa je zanemarilo vprašanje, ali in koliko so se spremenile okoliščine od trenutka, ko je bila preživnina prvič določena s pravnomočno sodbo.
prisilna izterjava sodne takse - pritožba - ugovor zastaranja
Pritožba tožene stranke je bila vložena dne 19.06.1999 in bi zato izterjava dolgovane takse zastarala s potekom leta 2001. Toženi stranki pa je bil taksni opomin za pritožbo vročen dne 23.06.1999, torej pred nastopom zastaranja.
razžalitev časti in dobrega imena - kaznivo dejanje
Toženec je bil s pravnomočno kazensko sodbo spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja žaljive obdolžitve, ker je osebi X in osebi Y o tožniku dejal, da je "navadna baraba, kriminalec in svinja, da je podkupil ljubljansko policijo in nadškofa". V zadevi v kateri tožnik zahteva odškodnino za škodo, ki naj bi mu nastala zaradi objave teh izjav v medijih, je treba natančno in nedvomno ugotoviti ali in zakaj toženec odgovarja za objavo izjav v medijih.
Nevarnost kot predpostavka začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve se izkazuje v vsakem dolžnikovem ravnanju (subjektivna nevarnost), ki ima lahko za posledico onemogočenje ali otežkočenje izvršbe, ne glede na to, ali je dolžnikov cilj prav to. Dolžnikova krivda (subjektivna odgovornost) tako za ugotovitev nevarnosti ni relevantna. Dovoljena je tudi začasna odredba, s katero se prepoveduje odplačna odtujitev nepremičnine, pa čeprav bi odtujeno nepremičnino nadomestila kupnina. Za primer nevarnosti takšne odtujitve namreč zakon ne zahteva izkazovanja dodatne nevarnosti, da bo tožena stranka (dolžnik) tudi kupnino na kakršenkoli način skrila.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo prekinitev postopka zaradi prenehanja dolžnice na podlagi 1. odst. 32. čl. ZFPPod. Tak sklep je deklaratoren in je posledica ugotovljenega dejstva prenehanja pravne osebe po 3. tč. 1. odst. 205. čl. ZPP (v zvezi s 27. čl. ZFPPod).
Napaka v poslovanju odvetniške pisarne (vabilo za narok v eni zadevi je bilo pomotoma pripeto k dokumentaciji v drugi zadevi) je očitno neupravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Zato kljub priloženim dokazom razpis naroka po 2. odst. 120. čl. ZPP ni bil potreben.
Za odločanje o stroških v postopku denacionalizacije, ki se vodi pri okrajnem sodišču po pravilih nepravdnega postopka, se uporabljajo določbe 35. člena ZNP. Če obstoji možnost vrnitve premoženja po določbah ZDen, se takšen postopek vodi v interesu obeh udeležencev, zato vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
Toženec, ki ima na makadamski poti služnostno pravico, lahko v okviru te pravice izvaja le vzdrževalna dela. Brez soglasja lastnice pa ni upravičen spreminjati kvalitete poti. Zato tudi če je izboljšal kvaliteto, a je to storil samovoljno, je s takšnim ravnanjem vznemiril tožničino lastninsko pravico, zato ima lastnica pravico zahtevati vzpostavitev prejšnjega stanja.
Določba 2. odst. 26. člena Zakona o stavbnih zemljiščih, da se višina odškodnine za odvzeto nepremičnino določi po vrednosti, ki jo ima nepremičnina v času izdaje sklepa o začetku razlastitvenega postopka, ne izključuje možnosti revalorizacije z upoštevanjem cene v času izdaje odločbe o odškodnini.
Četudi bi se obe stranki glavni obravnavi odpovedali, v zadevi ni podan dejanski stan po 20. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS št. 19/94), da bi sodišče lahko odločilo v sporu brez glavne obravnave, ker je med strankama sporno dejansko stanje.
ZOR člen 277, 277. ZPP člen 277, 277/1, 286, 315, 277, 277/1, 286, 315.
pritožbena novota - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti
Ker toženec v pritožbi zoper zamudno sodbo navaja, da naj bi tožnik že v začetku obdobja, v katerem toženec ni bil upravičen do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, za to glede na toženčevo postopanje vedel, bi moral navedeni ugovor uveljavljati v odgovoru na tožbo (1. odst. 277. čl. zakona) ter se zato glede na določbo 286. čl. ZPP, ker je naveden šele v pritožbi, ne more upoštevati.
delovno razmerje za določen čas - povečan obseg dela - transformacija delovnega razmerja
Ker je tožena stranka na podlagi konkretnih naročil vseskozi ugotavljala, da gre za začasno povečan obseg dela, saj si dolgoročnejših povečanih naročil v celotnem spornem obdobju ni uspela zagotoviti, je s tožnikom utemeljeno sklepala pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Čeprav je bil tožnik zaposlen pri toženi stranki od 1.1.1995 do 31.12.1998 vseskozi za določen čas, je pri toženi stranki šlo ves čas za začasno povečan obseg dela, ker tožena stranka ni imela dolgoročne pogodbe s kupcem, ampak pogodbe, sklenjene za največ 6 mesecev. Zato je bilo zakonito sklenjeno delovno razmerje za določen čas, v skladu s 17. čl. ZDR.
Praviloma pritožbeno sodišče presoja odločitev sodišča prve stopnje na dan odločanja, to je na dan zadnje glavne obravnave. V konkretnem primeru je sodišče odločilo o reparacijskem zahtevku, nato pa se je temelj zaradi vložene ustavne pritožbe in v posledici odločbe Ustavnega sodišča RS, ki je razveljavilo odločbo Vrhovnega sodišča RS o reviziji, spremenil po zaključku glavne obravnave (zahtevek za razveljavitev sklepov o prenehanju delovnega razmerja varnostniku, ki ni v določenem rok upridobil slovenskega državljanstva, je bil v celoti zavrnjen). Procesni zakon - Zakon o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99) take situacije izrecno ne rešuje, vendar jo je po zaključku pritožbenega sodišča potrebno upoštevati, ko se odloča o pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, s katero je sodišče ugodilo denarnemu zahtevku zaradi priznanega obstoja delovnega razmerja za določeno obdobje. Tako je prišlo do procesne situacije, ko je bilo o zahtevku, o katerem je tekel ta individualni delovni spor, že pravnomočno razsojeno, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 12. tč. 2. odst. 339. člena ZPP. V primeru navedene kršitve pa 2. odst. 354. člena ZPP določa, da pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in tožbo zavrže. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter tožbo za plačilo nadomestila plače za čas od 1.9.1995 do 6.2.1998 zavrglo.
Stvar nadaljnje izvršbe je, za kolikšen znesek se bo izvršba še nadaljevala, kar je v pristojnosti sodišča prve stopnje. Tekom nadaljevanja izvršbe bo sodišče prve stopnje tudi upoštevalo vsa delna plačila in natančno izračunalo preostanek terjatve, česar z izdajo izpodbijanega sklepa nikakor ni onemogočilo.
pripoznava dolga - zastaranje - pretrganje zastaranja
Ugotovitev sodišča, da listina "uskladitev knjigovodskega stanja" predstavlja le prepis stanja terjatev iz poslovnih knjig in da je to listino sestavila in podpisala oseba, ki je bila pooblaščena le za izpis tega stanja iz poslovnih knjig, ne daje podlage za sklep, da je bil s tem dolg pripoznan in pretrgano zastaranje.
Leta 1996 gozdna gospodarstva niso bila več upravljalci gozdnih cest, pač pa so za vzdrževanje gozdnih cest zadolžene lokalne skupnosti s prispevkom lastnikov in Republike Slovenije.
ustavitev izvršbe - izvršba na premičnine - izvršba na plačo - predujem za stroške
Ker sodelovanje izvršitelja pri izvršbi na plačo in druge stalne denarne prejemke ni potrebno, zaradi neplačila predujma za stroške izvršitelja ni mogoče ustaviti izvršbe na plačo, temveč samo izvršbo na premičnine.
pravno nasledstvo - prehod terjatve ali obveznosti - napačna označba stranke - firma - sedež - naslov dolžnika
Sodišče druge stopnje je na podlagi vpogleda v računalniško vodeno bazo sodnega registra ugotovilo, da v Sloveniji nikoli ni obstajala druga pravna oseba s firmo "S...", zato zaključuje, da je kljub nekaterim pomanjkljivostim v oznaki dolžnika identiteto le-tega mogoče zanesljivo ugotoviti.