Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo prekinitev postopka zaradi prenehanja dolžnice na podlagi 1. odst. 32. čl. ZFPPod. Tak sklep je deklaratoren in je posledica ugotovljenega dejstva prenehanja pravne osebe po 3. tč. 1. odst. 205. čl. ZPP (v zvezi s 27. čl. ZFPPod).
Zaradi neizpolnjevanja obveznosti obročnega plačevanja kupnine za stanovanje po pogodbi tožeča stranka uveljavlja dve sankciji: razvezo pogodbe in izpolnitev pogodbe. Obe upravičenji pa se medsebojno izključujeta, saj razveza pogodbe pomeni njeno prenehanje (kar ima po splošnih pravilih za posledico vračanje danega oziroma po specialnem določilu 124. čl. SZ bodisi vračanje realne vrednosti obrokov zmanjšanih za neprofitno najemnino bodisi ustrezno upoštevnje plačanih obrokov v obliki solastninskega deleža na stanovanju) in zato ni mogoče vztrajati še pri izpolnitvi pogodbe. Tožeča stranka kot pogodbi zvesta stranka ima sicer na izbiro obe upravičenji, vendar pa ju ne more kumulirati. To pa kaže, da ni izpolnjen pogoj za izdajo zamudne sodbe iz 3. tč. 1. odst. 318. čl.
ZTLR člen 64, 64/2, 64, 64/2. ZNP člen 124, 124/2, 124, 124/2. ZZK člen 5, 21, 24, 5, 21, 24. ZIZ člen 271, 271/1-2, 271/2, 271, 271/1-2, 271/2.
začasna odredba - pogoj - hipoteka - zakonita zastavna pravica - vpis v zemljiško knjigo
1. Načeloma se je mogoče strinjati s stališčem, da hipoteka, ki pomeni stvarno pravico absolutne narave, predstavlja kvalitetnejšo obliko pravnega varstva kot začasna odredba, ki ne povzroča stvarnopravnih učinkov (2. odst. 271. čl. ZIZ). Vendar pa je treba v vsakem primeru presoditi, ali je pravovarstveni cilj obeh pravnih sredstev isti - če ni, se utegne izkazati, da stranka utemeljeno zahteva zavarovanje svoje terjatve (še) z izdajo začasne odredbe. 2. Hipoteka se pridobi na podlagi zakona v trenutku, ko so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji (2. odst. 64. čl. ZTLR). Gre za t.i. zakonito zastavno pravico na nepremičnini, ki pa pridobi publicitetne učinke šele z vpisom v zemljiško knjigo (5. čl. ZZK). Tudi za vpis take hipoteke je potrebna ustrezna zemljiškoknjižna listina (21. čl. ZZK), kar bo praviloma deklaratorna (ugotovitvena) sodna odločba o izpolnitvi z zakonom določenih pogojev za pridobitev te stvarne pravice (24. čl. ZZK in 2. odst. 64. čl. ZTLR). 3. Prepoved, da dolžnik ne sme odtujiti ali obremeniti svoje nepremičnine ali stvarnih pravic, ki so v njegovo korist vknjižene na nepremičnini, z vknjižbo te prepovedi v zemljiški knjigi (2. tč. 1. odst. 271. čl. ZIZ), omejuje dolžikovo razpolagalno sposobnost in je zato zaznamba te prepovedi ovira za dovolitev vpisov na podlagi dolžnikovih razpolagalnih dejanj (5. tč. 86. čl. ZZK). Tak učinek očitno želi upnik s predlogom za izdajo začasne odredbe doseči v tem postopku zavarovanja. Pred zanikanjem utemeljenosti upnikovega predloga za izdajo začasne odredbe (ali pa morda celo zanikanjem pravnega interesa zanjo) bi moralo torej sodišče prve stopnje ugotoviti, kakšen interes zasleduje upnik z njeno izdajo in ali že obstoječa (pa v zemljiško knjigo ne vpisana) hipoteka ta interes zagotavlja oziroma ali krije vse nevarnosti, na katere se sklicuje upnik v svojem predlogu.
ZIZ člen 35, 100, 100/1, 35, 100, 100/1. ZPP člen 24, 24/1, 25, 24, 24/1, 25.
krajevna pristojnost
Upnica, ki je predlagala izvršbo tako, da je v predlogu kot prvo sredstvo izvršbe navedla sredstvo penosa denarne terjatve, je s tem sredstvom tudi določila sodišče, krajevno pristojno za odločanje o celotni izvršilni zadevi. Na ta način določeno krajevno pristojno sodišče namreč (glede na zakonsko dikcijo 35. člena ZIZ) odloča o celotnem predlogu za izvršbo in glede določenih izvršilnih sredstev tudi opravi izvršbo, glede drugih izvršilnih sredstev (v tem primeru glede izvršbe z vpisom sklepa o izvršbi pri KDD pri kateremkoli nematerializiranem vrednostnem papirju) pa zadevo odstopi izključno krajevno pristojnemu sodišču, vendar zgolj v opravo izvršilnih dejanj in ne v odločanje o izvršilnem predlogu v tem delu.
ZPSPP člen 27, 27. ZOR člen 125, 125/4, 125, 125/4.
poslovni prostor - najemnina - ugotovitveni zahtevek
Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, sta pogodbeni stranki v 8. členu pogodbe sami določili sankcijo za takšno kršitev pogodbe. Dogovorili sta se namreč, da že v primeru neplačila enega obroka najemnine in ostalih stroškov, najemna pogodba preneha (prim. 4. odstavek 125. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR).
Toženec, ki ima na makadamski poti služnostno pravico, lahko v okviru te pravice izvaja le vzdrževalna dela. Brez soglasja lastnice pa ni upravičen spreminjati kvalitete poti. Zato tudi če je izboljšal kvaliteto, a je to storil samovoljno, je s takšnim ravnanjem vznemiril tožničino lastninsko pravico, zato ima lastnica pravico zahtevati vzpostavitev prejšnjega stanja.
Za odločanje o stroških v postopku denacionalizacije, ki se vodi pri okrajnem sodišču po pravilih nepravdnega postopka, se uporabljajo določbe 35. člena ZNP. Če obstoji možnost vrnitve premoženja po določbah ZDen, se takšen postopek vodi v interesu obeh udeležencev, zato vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
Določba 2. odst. 26. člena Zakona o stavbnih zemljiščih, da se višina odškodnine za odvzeto nepremičnino določi po vrednosti, ki jo ima nepremičnina v času izdaje sklepa o začetku razlastitvenega postopka, ne izključuje možnosti revalorizacije z upoštevanjem cene v času izdaje odločbe o odškodnini.
ZOR člen 277, 277. ZPP člen 277, 277/1, 286, 315, 277, 277/1, 286, 315.
pritožbena novota - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti
Ker toženec v pritožbi zoper zamudno sodbo navaja, da naj bi tožnik že v začetku obdobja, v katerem toženec ni bil upravičen do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, za to glede na toženčevo postopanje vedel, bi moral navedeni ugovor uveljavljati v odgovoru na tožbo (1. odst. 277. čl. zakona) ter se zato glede na določbo 286. čl. ZPP, ker je naveden šele v pritožbi, ne more upoštevati.
Četudi bi se obe stranki glavni obravnavi odpovedali, v zadevi ni podan dejanski stan po 20. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS št. 19/94), da bi sodišče lahko odločilo v sporu brez glavne obravnave, ker je med strankama sporno dejansko stanje.
Praviloma pritožbeno sodišče presoja odločitev sodišča prve stopnje na dan odločanja, to je na dan zadnje glavne obravnave. V konkretnem primeru je sodišče odločilo o reparacijskem zahtevku, nato pa se je temelj zaradi vložene ustavne pritožbe in v posledici odločbe Ustavnega sodišča RS, ki je razveljavilo odločbo Vrhovnega sodišča RS o reviziji, spremenil po zaključku glavne obravnave (zahtevek za razveljavitev sklepov o prenehanju delovnega razmerja varnostniku, ki ni v določenem rok upridobil slovenskega državljanstva, je bil v celoti zavrnjen). Procesni zakon - Zakon o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99) take situacije izrecno ne rešuje, vendar jo je po zaključku pritožbenega sodišča potrebno upoštevati, ko se odloča o pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, s katero je sodišče ugodilo denarnemu zahtevku zaradi priznanega obstoja delovnega razmerja za določeno obdobje. Tako je prišlo do procesne situacije, ko je bilo o zahtevku, o katerem je tekel ta individualni delovni spor, že pravnomočno razsojeno, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 12. tč. 2. odst. 339. člena ZPP. V primeru navedene kršitve pa 2. odst. 354. člena ZPP določa, da pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in tožbo zavrže. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter tožbo za plačilo nadomestila plače za čas od 1.9.1995 do 6.2.1998 zavrglo.
ZDR člen 4, 4/2, 33, 34, 35, 36a, 36b, 36c, 36d, 36d, 36f, 36g, 36h, 36i, 123, 125. ZDSS člen 14, 14. ZPP člen 343, 343/3, 352, 343, 343/3, 352. SKPG člen 26, 26/1, 26, 26/1.
reintegracija - razporeditev
Posledica nezakonite odločbe o prenehanju delovnega razmerja je reintegracija tožnice v delovno razmerje in naložitev toženi stranki, da jo razporedi na ustrezno delovno mesto. Izvršitev takšne sodne odločbe je stvar delodajalca, ki pa ima možnost, če dejansko ugotovi, da zaradi ukinitve dela dejavnosti nima več ustreznih delovnih mest, izvesti postopek določanja trajno presežnih delavcev, v skladu z ZDR.
pravno nasledstvo - prehod terjatve ali obveznosti - napačna označba stranke - firma - sedež - naslov dolžnika
Sodišče druge stopnje je na podlagi vpogleda v računalniško vodeno bazo sodnega registra ugotovilo, da v Sloveniji nikoli ni obstajala druga pravna oseba s firmo "S...", zato zaključuje, da je kljub nekaterim pomanjkljivostim v oznaki dolžnika identiteto le-tega mogoče zanesljivo ugotoviti.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor - odlog izvršbe - znatnejša škoda - račun
Neresnična je ugovorna trditev, da naj bi sodišče dolžniku blokiralo žiro račun, saj ni izdalo nobene odločbe (napr. začasne odredbe), s katero bi prepovedalo uporabo dolžnikovega žiro računa. Sodišče je zgolj naložilo Agenciji za plačilni promet (APP), da z dolžnikovega računa prenese izterjevani znesek na račun upnika, blokada računa pa je posledica od ravnanja sodišča neodvisnega dejstva, da na dolžnikovem računu ni zadostnega priliva sredstev za plačilo izterjevane terjatve. Dolžnik verjetnosti nastanka znatnejše škode niti ni konkretno zatrjeval. V predlogu za odlog je le navedel (vendar ne dokazal), da ima blokiran žiro račun, s čimer naj bi mu bilo onemogočeno poslovanje, ne da bi te navedbe preciziral s konkretnimi (in dokazanimi) trditvami o vrsti, obsegu in načinu svojega poslovanja, morebitnih drugih računih oz. premoženjskem stanju ter predvsem o vrsti in predvidevani višini iz tega izvirajoče škode.
ZPPSL (1989) člen 126. ZPPSL člen 196. ZTPDR člen 84.
prijava terjatve v stečajnem postopku - rok za prijavo terjatve - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Do 1.4.1994 je veljal Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL/89 - Ur.l. SFRJ, št. 84/89). Ta zakon ni posebej določal roka, do katerega je bilo potrebno terjatev v stečajnem postopku prijaviti, ampak je bilo možno na podlagi 126. člena zakona terjatve prijaviti vse do konca naroka za obravnavanje osnutka glavne razdelitve. Samo prijavo terjatve, ki je na sodišče prispela po tem roku, je moral stečajni senat zavreči, to pa je pomenilo, da se terjatev pri razdelitvi stečajne mase ni upoštevala. Ker je stečajni upravitelj z dopisom z dne 29.3.1999 sodišče obvestil, da tožnik do glavne razdelitve stečajne mase ni prijavil nobene terjatve, je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik za vodenje spora nima več pravnega interesa, pravilna, zato je njegovo tožbo utemeljeno zavrglo.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor - upnik - račun - vsebina predloga za izvršbo
Navedbe, da je upnik garantiral dolžniku sporazumno ureditev zadeve in da "je še vedno odprt rok za dogovor", so povsem nekonkretizirane, saj dolžnik sploh ne pojasni, na kakšen način naj bi se zadeva uredil oz. kaj naj bi se dogovorili. Poleg tega pa dolžnik v ugovoru niti ne trdi, da je z upnikom že dosegel kakšen konkreten dogovor (napr. za odlog plačila - prim. 9. točko 1. odst. 55. čl. ZIZ), kar bi bil edinole utemeljen ugovorni razlog v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Zgol dejstvo, da naj bi se stranki nekaj dogovarjali (ali, kot trdi dolžnik, da naj bi bil odprt rok za dogovor), še ni razlog, ki bi preprečeval izvršbo. Upnik je svojega pooblaščenca odvetnika izrecno pooblastil tudi za sprejem izpolnitve od nasprotne stranke, zato je v predlogu upravičen naveden žiro račun upnikovega pooblaščenca, predlog pa ima vse potrebne sestavine, da se izvršba lahko opravi (1. odst. 40. čl. ZIZ)
pripoznava dolga - zastaranje - pretrganje zastaranja
Ugotovitev sodišča, da listina "uskladitev knjigovodskega stanja" predstavlja le prepis stanja terjatev iz poslovnih knjig in da je to listino sestavila in podpisala oseba, ki je bila pooblaščena le za izpis tega stanja iz poslovnih knjig, ne daje podlage za sklep, da je bil s tem dolg pripoznan in pretrgano zastaranje.