Pomanjkljivega izreka sodbe, s katerim o stroških postopka ni bilo odločeno, ni mogoče dopolnjevati s popravnim sklepom. Vlogo tožeče stranke oz. predlog o popravi bi bilo zato mogoče obravnavati kot predlog za izdajo dopolnilne odločbe, zato je bilo treba izpodbijani popravni sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Če se delavec po prenehanju delovnega razmerja zaradi disciplinskega ukrepa odloči za upokojitev, ker izpolnjuje pogoje za polno pokojnino po 39. členu ZPIZ, mu ne pripada razlika med prejeto pokojnino in plačo, ki bi jo prejemal, če mu delovno razmerje ne bi nezakonito prenehalo in se še ne bi upokojil, saj je s svojim dejanjem prekinil vzročno zvezo, ki je potrebna za nastanek odškodninske odgovornosti delodajalca zaradi očitanih nepravilnosti pri vodenju disciplinskega postopka, zaradi katerih je bil disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja v sodnem sporu razveljavljen.
Odpravnina ob upokojitvi je nagrada delavcu za celotno delovno obdobje oz. delovnoaktivni življenjski ciklus. Zato je potrebno kot osnovo za določitev odpravnine upoštevati polno plačo, kot bi jo moral prejemati po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, ne pa nadomestilo plače, ki ga je delavec prejemal v zadnjih treh mesecih pred upokojitvijo zaradi izrečenega suspenza.
ZST člen 12, 12/3, 12, 12/3. ZDSS člen 61, 61/1, 62, 62/3, 68, 61, 61/1, 62, 62/3, 68. ZPP člen 350, 366, 350, 366.
plačilo sodne takse - sodba
1. Če se je pritožba nanašala na odločbo, izdano v postopku pred sodiščem združenega dela, tožnica ni bila zavezana za plačilo sodne takse za vložitev pritožbe zoper to odločbo. 2. Po določbi 33. člena ZST se za sodbo plača taksa le enkrat, tudi če višje sodišče razveljavi odločbo nižjega sodišča in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZDR člen 25, 100, 100/1, 100/1-3, 100/1-13. ZTPDR člen 17, 17. SKPG člen 14, 14/1, 14/1-2, 14, 14/1, 14/1-2, 14, 14/1, 14/1-2.
razporeditev delavcev
Ker je tožena stranka tožnika razporedila na drugo delovno mesto, ki je sicer ustrezalo stopnji njegove strokovne izobrazbe, ni pa izkazala, v čem so bile nujne potrebe delovnega procesa in organizacije dela, ki sta nujna pogoja za zakonitost delodajalčeve odločitve o razporeditvi delavca, razporeditev ni zakonita. Delavca ni dopustno razporediti na drugo delovno mesto le zato, ker delodajalec oceni, da bi na njegovem prejšnjem delovnem mestu delo boljše opravljal drug delavec. Zakonske določbe o razporejanju delavcev delodajalcu ne omogočajo fleksibilnost v tem smislu, da na delovna mesta razporeja tiste delavce, za katere meni, da bodo dosegli boljše rezultate, da bodo primernejši iz tega ali onega razloga. Navedeni razlogi ne pomenijo zakonitega razloga za razporeditev delavca - če delavec na svojem delovnem mestu ne dosega pričakovanih rezultatov, ima delodajalec na voljo druge mehanizme.