Zavarovalni zastopniki nimajo določenega delovnega časa; prisotnost na delu pa glede na naravo njihovega dela ni bistveni element njihovega delovnega razmerja. Dela ne opravljajo na sedežu, ampak na terenu, njihovega delovnega časa pa ni mogoče omejiti na določene ure oz. dneve, saj lahko sklepajo zavarovanja tudi zvečer ter med vikendi. Bistveni element delovnega razmerja zavarovalnega zastopnika je torej sklepanje zavarovanj, v številu sklenjenih zavarovanj pa se kažejo njegovi delovni rezultati. Zavarovalnemu zastopniku ni mogoče očitati neopravičenega izostanka z dela v smislu 5. ali 6. točke 1. odstavka 100. člena ZDR, saj zanj ni določeno, kdaj in kje mora delo opravljati. Če je tožena stranka menila, da tožnik - zavarovalni zastopnik svojih delovnih obveznosti ne opravlja, bi morala izvesti postopek zaradi ugotovitve, da delavec nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta (18. člen ZTPDR in 23. člena ZDR).
ZPP člen 140/1, 141/1, 142, 142/3, 140/1, 141/1, 142, 142/3.
osebna vročitev
Tožbo je potrebno toženi stranki vročiti osebno. Vročevalec ne ravna v skladu z določbo 3. odst. 142. čl. ZPP, če pisno obvestilo vrže kar v nabiralnik.
Pri prenehanju delovnega razmerja po 51. čl. ZPPSL delavec invalid ne uživa zaščite po določbah ZDR, ki določajo, da delavcu invalidu ne more prenehati delovno razmerje kot trajno presežnemu delavcu.
neobrazložen ugovor - glavnica - listina - razmerje - podpis pogodbe
Podpis na upnikovih pogodbah je praktično identičen s podpisom dolžnikovega direktorja na ugovoru, zato bi moral dolžnik svoje ugovorne navedbe, da naj bi pogodbe podpisala nepooblaščena oseba, precej bolj konkretizirati (kdo naj bi po njegovem bila ta oseba, ali gre za ponareditev podpisa ali morebitno prekoračitev pooblastil itd.) in tudi predlagati dokaze za svoje trditve.
Izpolnjeni so pogoji iz 18. člena ZDR za prehod iz delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas, ker je tožnik opravljal delo še po datumu, ko bi mu moralo prenehati delovno razmerje za določen čas (en dan preko delovnega razmerja za določen čas).
Upnik nima več pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o ustavitvi postopka, saj je v vlogi z dne 13.6.2001 sam predlagal odločitev, kakršno je sodišče prve stopnje sprejelo v izpodbijanem sklepu z dne 25.1.2001.
ZPSPP člen 27, 27. ZOR člen 125, 125/4, 125, 125/4.
poslovni prostor - najemnina - ugotovitveni zahtevek
Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, sta pogodbeni stranki v 8. členu pogodbe sami določili sankcijo za takšno kršitev pogodbe. Dogovorili sta se namreč, da že v primeru neplačila enega obroka najemnine in ostalih stroškov, najemna pogodba preneha (prim. 4. odstavek 125. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR).
Zaradi neizpolnjevanja obveznosti obročnega plačevanja kupnine za stanovanje po pogodbi tožeča stranka uveljavlja dve sankciji: razvezo pogodbe in izpolnitev pogodbe. Obe upravičenji pa se medsebojno izključujeta, saj razveza pogodbe pomeni njeno prenehanje (kar ima po splošnih pravilih za posledico vračanje danega oziroma po specialnem določilu 124. čl. SZ bodisi vračanje realne vrednosti obrokov zmanjšanih za neprofitno najemnino bodisi ustrezno upoštevnje plačanih obrokov v obliki solastninskega deleža na stanovanju) in zato ni mogoče vztrajati še pri izpolnitvi pogodbe. Tožeča stranka kot pogodbi zvesta stranka ima sicer na izbiro obe upravičenji, vendar pa ju ne more kumulirati. To pa kaže, da ni izpolnjen pogoj za izdajo zamudne sodbe iz 3. tč. 1. odst. 318. čl.
SZ člen 53, 53/1, 53/1-8, 53/2, 53, 53/1, 53/1-8, 53/2.
krivdni razlog - vstopna pravica
Tožbeni zahtevek na odpoved najemne pogodbe po osmi alinei prvega odstavka 53. člena SZ bi bil utemeljen, če bi tožeča stranka dokazala, da ji je toženec že pred prejemom opomina z dne 5.12.1997 onemogočal vstop v stanovanje zaradi oprave del v zvezi s popravili ali izboljšavami v stanovanjski hiši, ki jih drugače ni mogoče opraviti ali jih je mogoče opraviti le z nesorazmerninimi stroški ali zaradi preveritve pravilne uporabe stanovanja, da pa je s takšnim ravnanjem nadaljeval tudi po izteku roka iz opomina.
IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL45246
ZIZ člen 271. ZZK člen 5, 34, 46, 86, 86/2.
začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - zemljiškoknjižno stanje - vpis lastninske pravice - pristojnost - dovolitev zemljiškoknjižnega vpisa - varstvo vrstnega reda
V skladu z 2. odst. 86. čl. ZZK lahko v primerih, ki jih določa zakon (izdaja začasne odredbe) odloča o vpisu v zemljiško knjigo drugo (pravdno ali izvršilno sodišče) in ne zemljiškoknjižno sodišče. Obstoj z zakonom predpisanih pogojev za dovolitev vpisa mora ugotoviti tisto sodišče, ki vpis dovoli (pravdno ali izvršilno). Zemljiškoknjižno sodišče obstoja teh pogojev ne ugotavlja znova. Odloči le o izvršitvi že dovoljenega vpisa. Pri tem pa je dolžno preizkusiti, ali je vpis mogoč z ozirom na zemljiškoknjižno stanje.
ZTLR člen 64, 64/2, 64, 64/2. ZNP člen 124, 124/2, 124, 124/2. ZZK člen 5, 21, 24, 5, 21, 24. ZIZ člen 271, 271/1-2, 271/2, 271, 271/1-2, 271/2.
začasna odredba - pogoj - hipoteka - zakonita zastavna pravica - vpis v zemljiško knjigo
1. Načeloma se je mogoče strinjati s stališčem, da hipoteka, ki pomeni stvarno pravico absolutne narave, predstavlja kvalitetnejšo obliko pravnega varstva kot začasna odredba, ki ne povzroča stvarnopravnih učinkov (2. odst. 271. čl. ZIZ). Vendar pa je treba v vsakem primeru presoditi, ali je pravovarstveni cilj obeh pravnih sredstev isti - če ni, se utegne izkazati, da stranka utemeljeno zahteva zavarovanje svoje terjatve (še) z izdajo začasne odredbe. 2. Hipoteka se pridobi na podlagi zakona v trenutku, ko so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji (2. odst. 64. čl. ZTLR). Gre za t.i. zakonito zastavno pravico na nepremičnini, ki pa pridobi publicitetne učinke šele z vpisom v zemljiško knjigo (5. čl. ZZK). Tudi za vpis take hipoteke je potrebna ustrezna zemljiškoknjižna listina (21. čl. ZZK), kar bo praviloma deklaratorna (ugotovitvena) sodna odločba o izpolnitvi z zakonom določenih pogojev za pridobitev te stvarne pravice (24. čl. ZZK in 2. odst. 64. čl. ZTLR). 3. Prepoved, da dolžnik ne sme odtujiti ali obremeniti svoje nepremičnine ali stvarnih pravic, ki so v njegovo korist vknjižene na nepremičnini, z vknjižbo te prepovedi v zemljiški knjigi (2. tč. 1. odst. 271. čl. ZIZ), omejuje dolžikovo razpolagalno sposobnost in je zato zaznamba te prepovedi ovira za dovolitev vpisov na podlagi dolžnikovih razpolagalnih dejanj (5. tč. 86. čl. ZZK). Tak učinek očitno želi upnik s predlogom za izdajo začasne odredbe doseči v tem postopku zavarovanja. Pred zanikanjem utemeljenosti upnikovega predloga za izdajo začasne odredbe (ali pa morda celo zanikanjem pravnega interesa zanjo) bi moralo torej sodišče prve stopnje ugotoviti, kakšen interes zasleduje upnik z njeno izdajo in ali že obstoječa (pa v zemljiško knjigo ne vpisana) hipoteka ta interes zagotavlja oziroma ali krije vse nevarnosti, na katere se sklicuje upnik v svojem predlogu.
ZIZ člen 35, 100, 100/1, 35, 100, 100/1. ZPP člen 24, 24/1, 25, 24, 24/1, 25.
krajevna pristojnost
Upnica, ki je predlagala izvršbo tako, da je v predlogu kot prvo sredstvo izvršbe navedla sredstvo penosa denarne terjatve, je s tem sredstvom tudi določila sodišče, krajevno pristojno za odločanje o celotni izvršilni zadevi. Na ta način določeno krajevno pristojno sodišče namreč (glede na zakonsko dikcijo 35. člena ZIZ) odloča o celotnem predlogu za izvršbo in glede določenih izvršilnih sredstev tudi opravi izvršbo, glede drugih izvršilnih sredstev (v tem primeru glede izvršbe z vpisom sklepa o izvršbi pri KDD pri kateremkoli nematerializiranem vrednostnem papirju) pa zadevo odstopi izključno krajevno pristojnemu sodišču, vendar zgolj v opravo izvršilnih dejanj in ne v odločanje o izvršilnem predlogu v tem delu.
Sodišče ni upoštevalo t.i. splošnega družinskega standarda tožnikove družine in družine toženčeve matere. Družinski standard tožnika je tak, da otrokom ne more nuditi zadovoljevanja nagnjenj in želja, družinski standard otrokove matere pa tak, da mu lahko nudi zadovoljevanje želja po športnih aktivnostih, hkrati pa ji ostajajo še sredstva za ljubiteljsko ukvarjanje s psi.
Pritrditi je pritožbeni graji tožene stranke, da je sodišče prve stopnje napačno interpretiralo zakonsko določilo iz 5. odst. 132. čl. ZZZDR, ko je ključno pozornost namenilo preizkusu sorazmerja plačilnih možnosti obeh staršev, pri čemer pa je zanemarilo vprašanje, ali in koliko so se spremenile okoliščine od trenutka, ko je bila preživnina prvič določena s pravnomočno sodbo.
ZZVZZ člen 86, 86. ZOZP člen 18, 18. ZPP člen 191, 191.
sosporništvo
Kadar Zavod za zdravstveno zavarovanje terja povračilo škode (stroške zdravljenja) od fizične osebe - povzročitelja prometne nesreče ter od zavarovalnice (na podlagi 18. člena ZOZP), sta toženi stranki v materialnem sosporništvu.
Ker so po 1. odst. 32. čl. ZIZ lahko predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve le dolžnikove stvari, upnica na vozilu, ki ni več v lasti dolžnika, ni mogla uspešno predlagati nadaljevanja izvršbe.
Nevarnost kot predpostavka začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve se izkazuje v vsakem dolžnikovem ravnanju (subjektivna nevarnost), ki ima lahko za posledico onemogočenje ali otežkočenje izvršbe, ne glede na to, ali je dolžnikov cilj prav to. Dolžnikova krivda (subjektivna odgovornost) tako za ugotovitev nevarnosti ni relevantna. Dovoljena je tudi začasna odredba, s katero se prepoveduje odplačna odtujitev nepremičnine, pa čeprav bi odtujeno nepremičnino nadomestila kupnina. Za primer nevarnosti takšne odtujitve namreč zakon ne zahteva izkazovanja dodatne nevarnosti, da bo tožena stranka (dolžnik) tudi kupnino na kakršenkoli način skrila.