ZPP člen 140/1, 141/1, 142, 142/3, 140/1, 141/1, 142, 142/3.
osebna vročitev
Tožbo je potrebno toženi stranki vročiti osebno. Vročevalec ne ravna v skladu z določbo 3. odst. 142. čl. ZPP, če pisno obvestilo vrže kar v nabiralnik.
neobrazložen ugovor - glavnica - listina - razmerje - podpis pogodbe
Podpis na upnikovih pogodbah je praktično identičen s podpisom dolžnikovega direktorja na ugovoru, zato bi moral dolžnik svoje ugovorne navedbe, da naj bi pogodbe podpisala nepooblaščena oseba, precej bolj konkretizirati (kdo naj bi po njegovem bila ta oseba, ali gre za ponareditev podpisa ali morebitno prekoračitev pooblastil itd.) in tudi predlagati dokaze za svoje trditve.
Upnik nima več pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o ustavitvi postopka, saj je v vlogi z dne 13.6.2001 sam predlagal odločitev, kakršno je sodišče prve stopnje sprejelo v izpodbijanem sklepu z dne 25.1.2001.
Zavarovalni zastopniki nimajo določenega delovnega časa; prisotnost na delu pa glede na naravo njihovega dela ni bistveni element njihovega delovnega razmerja. Dela ne opravljajo na sedežu, ampak na terenu, njihovega delovnega časa pa ni mogoče omejiti na določene ure oz. dneve, saj lahko sklepajo zavarovanja tudi zvečer ter med vikendi. Bistveni element delovnega razmerja zavarovalnega zastopnika je torej sklepanje zavarovanj, v številu sklenjenih zavarovanj pa se kažejo njegovi delovni rezultati. Zavarovalnemu zastopniku ni mogoče očitati neopravičenega izostanka z dela v smislu 5. ali 6. točke 1. odstavka 100. člena ZDR, saj zanj ni določeno, kdaj in kje mora delo opravljati. Če je tožena stranka menila, da tožnik - zavarovalni zastopnik svojih delovnih obveznosti ne opravlja, bi morala izvesti postopek zaradi ugotovitve, da delavec nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta (18. člen ZTPDR in 23. člena ZDR).
Izpolnjeni so pogoji iz 18. člena ZDR za prehod iz delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas, ker je tožnik opravljal delo še po datumu, ko bi mu moralo prenehati delovno razmerje za določen čas (en dan preko delovnega razmerja za določen čas).
Pri prenehanju delovnega razmerja po 51. čl. ZPPSL delavec invalid ne uživa zaščite po določbah ZDR, ki določajo, da delavcu invalidu ne more prenehati delovno razmerje kot trajno presežnemu delavcu.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo prekinitev postopka zaradi prenehanja dolžnice na podlagi 1. odst. 32. čl. ZFPPod. Tak sklep je deklaratoren in je posledica ugotovljenega dejstva prenehanja pravne osebe po 3. tč. 1. odst. 205. čl. ZPP (v zvezi s 27. čl. ZFPPod).
razžalitev časti in dobrega imena - kaznivo dejanje
Toženec je bil s pravnomočno kazensko sodbo spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja žaljive obdolžitve, ker je osebi X in osebi Y o tožniku dejal, da je "navadna baraba, kriminalec in svinja, da je podkupil ljubljansko policijo in nadškofa". V zadevi v kateri tožnik zahteva odškodnino za škodo, ki naj bi mu nastala zaradi objave teh izjav v medijih, je treba natančno in nedvomno ugotoviti ali in zakaj toženec odgovarja za objavo izjav v medijih.
ZPSPP člen 27, 27. ZOR člen 125, 125/4, 125, 125/4.
poslovni prostor - najemnina - ugotovitveni zahtevek
Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, sta pogodbeni stranki v 8. členu pogodbe sami določili sankcijo za takšno kršitev pogodbe. Dogovorili sta se namreč, da že v primeru neplačila enega obroka najemnine in ostalih stroškov, najemna pogodba preneha (prim. 4. odstavek 125. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR).
SZ člen 53, 53/1, 53/1-8, 53/2, 53, 53/1, 53/1-8, 53/2.
krivdni razlog - vstopna pravica
Tožbeni zahtevek na odpoved najemne pogodbe po osmi alinei prvega odstavka 53. člena SZ bi bil utemeljen, če bi tožeča stranka dokazala, da ji je toženec že pred prejemom opomina z dne 5.12.1997 onemogočal vstop v stanovanje zaradi oprave del v zvezi s popravili ali izboljšavami v stanovanjski hiši, ki jih drugače ni mogoče opraviti ali jih je mogoče opraviti le z nesorazmerninimi stroški ali zaradi preveritve pravilne uporabe stanovanja, da pa je s takšnim ravnanjem nadaljeval tudi po izteku roka iz opomina.
Zaradi neizpolnjevanja obveznosti obročnega plačevanja kupnine za stanovanje po pogodbi tožeča stranka uveljavlja dve sankciji: razvezo pogodbe in izpolnitev pogodbe. Obe upravičenji pa se medsebojno izključujeta, saj razveza pogodbe pomeni njeno prenehanje (kar ima po splošnih pravilih za posledico vračanje danega oziroma po specialnem določilu 124. čl. SZ bodisi vračanje realne vrednosti obrokov zmanjšanih za neprofitno najemnino bodisi ustrezno upoštevnje plačanih obrokov v obliki solastninskega deleža na stanovanju) in zato ni mogoče vztrajati še pri izpolnitvi pogodbe. Tožeča stranka kot pogodbi zvesta stranka ima sicer na izbiro obe upravičenji, vendar pa ju ne more kumulirati. To pa kaže, da ni izpolnjen pogoj za izdajo zamudne sodbe iz 3. tč. 1. odst. 318. čl.
Napaka v poslovanju odvetniške pisarne (vabilo za narok v eni zadevi je bilo pomotoma pripeto k dokumentaciji v drugi zadevi) je očitno neupravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Zato kljub priloženim dokazom razpis naroka po 2. odst. 120. čl. ZPP ni bil potreben.
prisilna izterjava sodne takse - pritožba - ugovor zastaranja
Pritožba tožene stranke je bila vložena dne 19.06.1999 in bi zato izterjava dolgovane takse zastarala s potekom leta 2001. Toženi stranki pa je bil taksni opomin za pritožbo vročen dne 23.06.1999, torej pred nastopom zastaranja.
Ker je zapustnica (sicer dedinja po denacionalizacijskem upravičencu) umrla pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji, lahko dediči po njej dedujejo denacionalizirano premoženje le na podlagi vstopne pravice.
Sodišče ni upoštevalo t.i. splošnega družinskega standarda tožnikove družine in družine toženčeve matere. Družinski standard tožnika je tak, da otrokom ne more nuditi zadovoljevanja nagnjenj in želja, družinski standard otrokove matere pa tak, da mu lahko nudi zadovoljevanje želja po športnih aktivnostih, hkrati pa ji ostajajo še sredstva za ljubiteljsko ukvarjanje s psi.
Pritrditi je pritožbeni graji tožene stranke, da je sodišče prve stopnje napačno interpretiralo zakonsko določilo iz 5. odst. 132. čl. ZZZDR, ko je ključno pozornost namenilo preizkusu sorazmerja plačilnih možnosti obeh staršev, pri čemer pa je zanemarilo vprašanje, ali in koliko so se spremenile okoliščine od trenutka, ko je bila preživnina prvič določena s pravnomočno sodbo.
Nevarnost kot predpostavka začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve se izkazuje v vsakem dolžnikovem ravnanju (subjektivna nevarnost), ki ima lahko za posledico onemogočenje ali otežkočenje izvršbe, ne glede na to, ali je dolžnikov cilj prav to. Dolžnikova krivda (subjektivna odgovornost) tako za ugotovitev nevarnosti ni relevantna. Dovoljena je tudi začasna odredba, s katero se prepoveduje odplačna odtujitev nepremičnine, pa čeprav bi odtujeno nepremičnino nadomestila kupnina. Za primer nevarnosti takšne odtujitve namreč zakon ne zahteva izkazovanja dodatne nevarnosti, da bo tožena stranka (dolžnik) tudi kupnino na kakršenkoli način skrila.