ZPP člen 116, 116/1, 120, 120/2, 343, 343/2. ZDZdr člen 50, 50/1.
vrnitev v prejšnje stanje - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - zamuda tridnevnega pritožbenega roka - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje pritožbe kot prepozne - očitno neupravičen razlog - nezmožnost odvetnika stopiti v stik s stranko
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude tridnevnega roka za vložitev pritožbe je bil vložen iz očitno neupravičenega razloga. Odvetnik namreč v pritožbi ne pojasni, kaj pomeni, da "zaradi organizacije dela in omejenosti komunikacijskih sredstev" ni mogel pravočasno vzpostaviti kontakta s stranko (zadržano osebo). Da je bil en dan pritožbenega roka zadržan zaradi drugih obveznosti, je nepojasnjen, pavšalen in očitno neupravičen razlog, za ostale dni pritožbenega roka pa ni pojasnil, zakaj ni mogel kontaktirati z zadržano osebo. Tudi veliko število primerov na dan pred začetkom pritožbenega roka ni upravičen razlog za zamudo pritožbenega roka.
Posplošene trditve, da je tožnici za opravo lastnih poizvedb zmanjkalo časa, ne predstavljajo ustreznih razlogov, ki bi narekovali uradne poizvedbe sodišča o vloženi pripravljalni vlogi. Tudi v primeru, če bi se pripravljalna vloga nahajala v spisu, tožnica s pritožbenim očitkom kršitve 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zaradi opustitve izvedbe njenih dokaznih predlogov ne bi uspela, saj bi morala to opustitev pravočasno grajati (prvi odstavek 286. člena ZPP), pa tega ni storila.
Tožnica v pritožbi prvič izpostavlja, da dodatno izročena gotovina v prodajnih pogodbah ni bila zavedena zaradi izogiba davčnim obveznostim. Gre za novo dejstvo, ki ga v pritožbenem postopku ni mogoče upoštevati. Iz pritožbe bi bilo mogoče razbrati, da gre za običajen način poslovanja stranke, ki pa mora zato upoštevati, da so s prirejenimi dokumenti tudi njene možnosti za uspeh pri dokazovanju zmanjšane. Enako velja tudi za izročitev denarnega zneska brez ustreznega potrdila.
Ker tožnica ni bila lastnica predmetov, z vrnitvenim zahtevkom, kot ga ureja 92. člen SPZ, ne more uspeti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00025711
OZ člen 28, 28/2, 111, 111/1, 190, 299. ZPP člen 7, 362.
gradbena pogodba - razveza pogodbe - razveza gradbene pogodbe - neupravičena pridobitev - odpadla pravna podlaga - sklenitev pogodbe - sprejem ponudbe - ustna pogodba - učinki razveze pogodbe - učinek ex nunc - plačilo za opravljena dela - povrnitev škode - tek zakonskih zamudnih obresti - sodba presenečenja - možnost izjasnitve o vseh okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe
Pravilno je stališče tožeče stranke in izpodbijane sodbe, da se pogodba, katere predmet so trajajoče obveznosti, kakršna je gradbena pogodba, razveže z učinkom za naprej (ex nunc). Odstop od gradbene pogodbe po naravi stvari lahko učinkuje le za naprej (ex nunc), toženka je lahko odstopila le od neizpolnjenega dela pogodbe. Izvedena dela za toženko očitno imajo smisel in pomen, saj je lahko novi izvajalec z deli na objektu nadaljeval. Toženka je obogatena za toliko, kolikor je tožeča stranka zgradila hiše, saj ji del, ki jih je opravila tožeča stranka, ni bilo treba plačati novemu izvajalcu gradnje hiše. Vsak izvajalec gradbenih del zahteva plačilo za svoje delo, torej je toženka obogatena za dela, ki jih je tožeča stranka naredila. Da bi drug izvajalec to, kar je naredila tožeča stranka, naredil ceneje, tožena stranka ne zatrjuje.
Ni pa dolžna toženka tožeči stranki plačati tistih del, ki imajo take napake, da ji ne prinašajo nobene koristi. Trditveno in dokazno breme, da opravljena dela zanjo nimajo nobene koristi, je na toženki. Toženka tega bremena ni zmogla. Tudi trditveno in dokazno breme, da ji je tožeča stranka povzročila škodo, ki ji jo je dolžna povrniti, je na toženki in tudi tega ni zmogla. Da s strani tožeče stranke zgrajena klet nima lastnosti, potrebnih za običajno rabo, toženka ni dokazala. Če bi bila neuporabna, bi jo novi izvajalec gradbenih del gotovo saniral pred tem, ko je pričel z zidavo nadstropij hiše.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00027004
ZVEtL-1 člen 3. ZNP člen 37. ZPP člen 105a, 105a/3, 270, 270/3. ZST-1 člen 10, 10/4, 34, 34/4. ZST-1 tarifna številka 91241.
pravni interes za pritožbo - plačilo sodne takse - pritožba se šteje za umaknjeno - sodna taksa za umik pritožbe - sklep procesnega vodstva
Nasprotna udeleženka ima pravni interes za pritožbo zoper odločitev, s katero je bilo ugodeno njenemu ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za umik pritožbe in je bil ta plačilni nalog razveljavljen. Sodišče je namreč hkrati odločilo tudi, da se taksa za umaknjeno pritožbo krije iz dejansko plačanega zneska, kar pa ni v korist nasprotne udeleženke, ki meni, da taksna obveznost za umik pritožbe sploh ni nastala.
prodajna pogodba - predlog upravitelja - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - pogoji za vknjižbo - pravica do vpogleda v spis
Vsi predlogi upravitelja, vse vloge in listine, ki so vložene v stečajni spis, so upnikom dostopni, saj imajo ti pravico do vpogleda vanje. Zato niso utemeljene navedbe pritožnice, da so postopki in dokumenti, na podlagi katerih stečajni upravitelj predlaga sodišču izdajo sklepov, upnikom skriti in nedostopni ter da preglednost postopka ni zagotovljena.
Pritožbeno sodišče po vpogledu v predlog upravitelja in priloge, ki jih je predlogu priložil, ugotavlja, da je upravitelj izkazal, da je kupec plačal celotno kupnino po prodajni pogodbi. Ker je tudi sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe postal pravnomočen, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo izpodbijani sklep, saj so bili za izdajo tega izpolnjeni vsi zakonski pogoji.
regulacijska začasna odredba - izklop elektrike - motenjski spor - težko nadomestljiva škoda - pogoj reverzibilnosti - nekonkretizirane navedbe
Začasna odredba, katere besedilo se povsem ujema s tožbenim zahtevkom v pravdi, v kateri je predlagana, ni namenjena zavarovanju terjatve oziroma možnosti njene učinkovite izterjave, temveč začasni urediti spornega pravnega razmerja.
Motenjski spor je namenjen varovanju posestnikove dejanske oblasti nad stvarjo, in sicer za toliko časa, dokler ni v sporu, ki temelji na pravici, odločeno drugače, zato že sam po sebi pomeni nekakšno začasno zavarovanje dejanskega položaja.
Trditve o grozeči škodi zaradi omejene možnosti oziroma nemožnosti uporabe teniških igrišč, ki se kaže kot izpad prihodka, so torej premalo konkretizirane, da bi se bilo do njih sploh mogoče opredeliti. Tožnica na primer ni pojasnila, kako odklop električne energije vpliva na nezmožnost uporabe teniških igrišč (predvsem podnevi), niti ni navedla višine grozeče škode, da bi sodišče lahko sklepalo o njeni preobsežnosti.
Zgolj izpolnitev pogoja reverzibilnosti, to je, da je kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi, pozneje ob obsodbi, s katero bi sodišče zahtevek zavrnilo, mogoče za toženca vzpostaviti prejšnje stanje, za izdajo regulacijske začasne odredbe ne zadošča.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dedičev na pravdo - oporoka - veljavnost oporoke - lastnoročna oporoka - izločitev v korist potomcev - prispevek dediča k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja - sporna dejstva med dediči - manj verjetna pravica dediča
Ni mogoče oceniti, da je pravica dediča, ki uveljavlja svojemu prispevku ustrezen del kot svoj lasten, bolj verjetna od pravic sodedičev na celotni zapuščini, saj je dedič z zahtevkom tisti, ki mora svojo last šele opredeliti in dokazati v celoti. Zgolj specifikacija del in fotografije temu ne zadostijo, pa tudi zaslišanja dedičev tega ne bi mogla.
ZZK-1 člen 40, 40-7,8, 89, 96, 96/1. ZFPPIPP člen 342, 342/1, 342/2, 342/3,342/4, 374, 374/8, 374/12.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, na ločitvenega upnika - sklep o končni razdelitvi - listina, ki je podlaga za vpis lastninske pravice
V primeru prodaje v stečaju predstavlja sklep o izročitvi podlago za vknjižbo v korist kupca, v primeru prenosa premoženja, ki ga ni bilo mogoče unovčiti, pa tako podlago za vknjižbo v korist upnika predstavlja pravnomočni sklep o končni razdelitvi.
parlamentarna preiskava - parlamentarna komisija državnega zbora - zaseg - zaseg bančne dokumentacije - trditveno in dokazno breme - obrazložitev razlogov za vložitev zahteve - načelo sorazmernosti
Zahteva Parlamentarne komisije za zaseg bančnih listin ni v skladu z zakonom, ker iz njene obrazložitve ni razvidna potrebna zveza med zasegom bančne dokumentacije na eni strani ter predmetom, namenom in obsegom konkretne parlamentarne preiskave na drugi. Parlamentarna komisija ni obrazložila, zakaj so se družbe, katerih bančne izpiske zahteva, znašle v parlamentarni preiskavi, kakšen položaj imajo, kdaj – če kdaj – je vsaka od družb dobavljala in/ali upravljala z medicinsko opremo in/ali z zdravstvenim materialom kateremu od zdravstvenih zavodov v RS, v kolikšnem obsegu, za kakšne vrste materiala in/ali opremo je šlo, ipd. Zahtevani zaseg listin pa zaradi svoje nedoločnosti, neopredeljenosti in širokega časovnega obdobja ne prestane niti testa sorazmernosti.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - načelo sorazmernosti - višina protipravne premoženjske koristi
Pravilno razumevanje določb členov 502 - 503 ZKP je namreč v tem, da se takšen ukrep odredi ob obstoju zakonskih pogojev le takrat, kadar obstaja v kazenskem postopku nevarnost, da bi storilec kaznivega dejanja sam ali pa preko drugih oseb to korist, ki jo je pridobil s kaznivim dejanjem, uporabil za nadaljnjo kriminalno dejavnost, oziroma bi jo lahko odtujil, uničil ali kako drugače z njo razpolagal in na takšen način ali onemogočil ali pa precej otežil njen odvzem po končanem kazenskem postopku. Povedano pomeni, da se torej začasno zavarovanje veže na v obtožnem aktu navedeno premoženjsko korist oziroma njeno višino, ki si jo je pridobil storilec kaznivega dejanja. Zato ima pritožba prav, da je v nasprotju z navedenimi zakonskimi določbami odločitev prvega sodišča, ko na eni strani obtožencu očita pridobitev protipravne premoženjske koristi v višini 10.845,21 EUR, na drugi strani pa se mu odreja ukrep začasnega zavarovanja s prepovedjo razpolaganja s trenutnimi in bodočimi denarnimi sredstvi na njegovih dveh TRR do višine 107.486,16 EUR in hkrati še prepoved odtujitve in obremenitve njegovih dveh nepremičnin, katerih vrednosti iz izreka izpodbijanega sklepa ne izhaja, iz obrazložitve pa izhaja le skupna vrednost nepremičnin (45.596,00 EUR) in 20.624,00 EUR). Takšna odločitev pa pod vprašaj postavlja, kot utemeljeno opozarja tudi pritožba, razloge v izpodbijanem sklepu o sorazmernosti tako izrečenega ukrepa, kar je ena izmed predpostavk za njegovo odreditev.
preizkus terjatev v stečajnem postopku - razlogi za ugovor
Če je terjatev in/ali ločitvena pravica prerekana v stečajnem postopku, o obstoju oziroma neobstoju te terjatve odloča pravdno sodišče (oziroma drug državni organ) in ne sodišče, ki vodi stečajni postopek.
Razmerje med zdravnikom oziroma zdravstvenim zavodom in pacientom je pogodbene narave in je tako pogodba o zdravstvenih storitvah tista, ki predstavlja temeljno podlago pravic in obveznosti pacienta in zdravnika oziroma zdravstvenega izvajalca. Izjema od pogodbenega načela velja le v primeru nudenja nujne medicinske pomoči, tj. ko je pacient v stanju, ki mu ne dopušča oblikovanja lastne volje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00026329
KZ-1 člen 288, 288/2. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 434, 434/1, 435, 435/1, 437, 437/1.
zavrženje obtožnega predloga - kaznivo dejanje protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - obtožnica in preizkus obtožnice
Vsak opis kaznivega dejanja, ki je povzet v tenor obtožnega predloga mora biti namreč takšen, da so iz njega razvidni vsi zakonski znaki kaznivega dejanja, čas in kraj storitve kaznivega dejanja, kakor tudi druge okoliščine, ki so potrebne, da se kaznivo dejanje kar najbolj natančno označi.
osebni stiki z otroki - pravice in dolžnosti staršev - otrokova korist - izvajanje stikov - režim izvajanja stikov
Zaradi navedenih pravno odločilnih dejstev je sodišče prve stopnje ugotovilo, da zahteva po uravnoteženosti odgovornosti obeh staršev za razvoj otroka terja, da mora tisti od staršev, pri katerem otrok ne živi, prevzeti sorazmerno večje breme, ki se na strani očeta kaže zgolj pri izvrševanju stikov, torej pri prevozu otroka na in iz stikov.
ZZK-1 člen 9, 22, 22-10, 124, 148, 150.. ZGO-1 člen 158, 159.. GZ člen 93.
zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - inšpekcijska odločba ni izdana proti zemljiškoknjižnemu lastniku - pogoji za dovolitev vpisa - vpis prepovedi proti zemljiškoknjižnemu lastniku, ki ni hkrati tudi inšpekcijski zavezanec - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - dobra vera
Vprašanje, ali je nasprotni udeleženec nepremičnino pridobil v dobri veri, ni predmet odločanja v zemljiškoknjižnem postopku. Zemljiškoknjižno sodišče namreč ne sme ugotavljati dejstev mimo listin, ki so po zakonu podlaga za vpis.
spor majhne vrednosti - vzdrževanje skupnih delov večstanovanjske stavbe - načrt vzdrževanja večstanovanjske stavbe - zagotavljanje sredstev za delo - obnova fasade - vplačila v rezervni sklad - plačilo prispevka v rezervni sklad - povišanje prispevka etažnih lastnikov v rezervni sklad poslovne stavbe - posel rednega upravljanja
Za zagotavljanje vzdrževanja večstanovanjske stavbe sprejmejo etažni lastniki načrt vzdrževanja za časovno obdobje najmanj enega in največ petih let, ki ga pripravi upravnik (prvi odstavek 26. člena SZ-1). V skladu z drugim odstavkom 26. člena SZ-1 lahko v načrtu vzdrževanja etažni lastniki določijo vzdrževalna dela, ki se bodo opravila in način zagotavljanja denarnih sredstev z vplačili v rezervni sklad.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - osebni stečaj obsojenca
Glede na obrazloženo pritožbeno sodišče zaključuje, da obsojencu, zoper katerega je uveden osebni stečaj, ni dovoljeno poravnati obveznosti, določene v pogojni obsodbi. Oškodovanka pa lahko v času trajanja stečajnega postopka zoper obsojenega do poplačila terjatve, ki je bila določena kot posebni pogoj, pride le na način, da zahteva poplačilo iz stečajne mase, s katero razpolaga stečajni upravitelj.
fikcija vročitve - rok za pritožbo - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - pravna pomoč
Sodišče prve stopnje je prepozno pritožbo pravilno zavrglo. Dejstvo, da si pritožnik ni uspel zagotoviti pravne pomoči, ni razlog, s katerim bi lahko dosegel drugačno odločitev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00024995
ZSKZDČEU-1 člen 139, 139/3. KZ-1 člen 86.
priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist
Glede na to, da je v obravnavani zadevi domače sodišče v priznanje in izvršitev prejelo tujo pravnomočno sodno odločbo, po tretjem odstavku 139. člena ZSKZDČEU-1 ne sme spreminjati vrste, trajanja in načina izvršitve kazenske sankcije, izrečene s tujo sodbo. Izjeme od navedenega so sicer dopustne pod pogoji iz 140. in 141. člena ZSKZDČEU-1, ki pa v konkretnem primeru niso podani. Na podlagi obrazloženega tako ni pravne podlage za nadomestitev izvršitve kazni zapora z opravo dela v splošno korist oziroma z zaporom ob koncu tedna. Zato se ne morejo uporabiti določbe 86. člena KZ-1 o načinu izvršitve kazni zapora, kot se za to neutemeljeno zavzema zagovornica obsojenca, takšnega stališča pa ne morejo omajati niti številne pritožbene priloge in navedbe o obsojenčevi dolžnosti preživljanja svojih bližnjih ter izgubi zaposlitve v primeru prestajanja zaporne kazni.
začetek postopka osebnega stečaja - upravičeni predlagatelj - pravni interes - obstoj terjatve - poplačilo v izvršilnem postopku
Pravni interes za začetek stečajnega postopka na predlog upnika je podan že z obstojem materialnopravnega razmerja (terjatve) med upnikom in dolžnikom.