ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 52, 52/1, 59. SPZ člen 60. ZNP člen 128.
tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - obseg skupnega premoženja - vlaganja v posebno premoženje drugega zakonca - obseg vlaganj - posebno premoženje zakoncev - skupno in posebno premoženje zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - dajatveni zahtevek - civilna delitev skupnega premoženja v pravdi - delitev skupnega premoženja v pravdi - izjema - soglasje - okoliščine konkretnega primera
Ker rojstnodnevni darili ne spadata v skupno premoženje pravdnih strank, ampak sta toženčevo posebno premoženje, se je sodišče prve stopnje s tem vprašanjem moralo ukvarjati, četudi tožnica v pritožbi meni drugače. Res je, da vložek posebnega premoženja v skupno premoženje vpliva le na velikost deležev zakoncev na skupnem premoženju, a tukaj ni šlo za vložek posebnega premoženja v skupno premoženje, ampak za vložek posebnega premoženja toženca v njegovo posebno premoženje. Takšnega vložka pa ni mogoče šteti kot skupno premoženje pravdnih strank.
Sodišče jes pomočjo izvedenca ugotovilo, koliko se je zaradi skupnih vlaganj pravdnih strank povečala vrednost toženčeve nepremičnine. Pritožbeno poudarjanje, da je toženec nepremičnino (med postopkom) prodal in zaradi vlaganj ni prejel nič višje kupnine, za ugotovitev o tem, koliko se je zaradi skupnih vlaganj pravdnih strank povečala vrednost toženčeve nepremičnine, ni pravno relevantno. Na to, kakšno ceno je dosegel toženec in zakaj, tožnica za razliko od toženca ni imela vpliva.
Napačno je ravnanje sodišča prve stopnje, ki je kot skupno premoženje pravdnih strank štelo le delež vlaganj, ustrezen toženčevemu solastniškemu deležu v trenutku posameznega vložka skupnega premoženja. Ne le zato, ker je v času sojenja zaradi vlaganj obogaten le toženec, ampak tudi zato, ker je univerzalni pravni naslednik svojih pravnih prednikov, ki so bili solastniki v času vlaganj.
V času vložitve tožbe je sodna praksa omogočala delitev skupnega premoženja že v pravdnem postopku, če je nasprotnik stranke, ki je to predlagala, s tem soglašal oziroma, če ni nasprotoval, ali pa so obstajale druge tehtne okoliščine (na primer, kadar so spadala v skupno premoženje le denarna sredstva na bančnem računu, kadar so bile stvari iz skupnega premoženja po namenu ali svoji naravi namenjene le enemu od zakoncev ali kadar je eden od zakoncev skupno premoženje že odsvojil in podobno).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00026064
ZPP člen 7, 212. OZ člen 921.
zavarovalni primer - škodni dogodek - plačilo zavarovalne vsote - življenjsko zavarovanje - nezgodno zavarovanje za primer smrti - smrti zaradi utopitve - nezgoda - nezgodna smrt - pojem nezgode - pojem nezgode po splošnih zavarovalnih pogojih - dokazno breme - prevalitev dokaznega bremena - pred pravdo pridobljeno strokovno mnenje - vzrok zavarovalnega primera - bolezen - dokazni standard prepričanja - nadpolovična verjetnost
V primeru, ko vzroka škodnega dogodka (zaradi pomanjkanja podatkov) ni mogoče ugotoviti s stopnjo prepričanja, zadošča, da ga stranka (na kateri je materialno dokazno breme za to dejstvo) dokaže z več kot 50 % verjetnostjo, kar pa v konkretni pravdi tožnici ni uspelo. Tožnica sicer v pritožbi pravilno opozarja, da izvedenec medicinske stroke ni z najvišjo stopnjo materialne resnice ugotovil, da je prišlo do smrti v vodi (utopitve) zaradi predhodnega bolezenskega dogodka, kar je trdila toženka, kar pa za odločitev v tej zadevi (oziroma o njenem tožbenem zahtevku) ni bistveno. Ključno je, da iz izvedenskega mnenja izhaja, da je verjetnost, da je šlo za nezgodo, manjša od 50 %.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00025630
OZ člen 5, 7, 46, 49.
sporazum o ugotovitvi in delitvi skupnega premoženja - razveljavitev sporazuma - izpodbijanje pravnega posla - bistvena zmota - opravičljiva zmota - načelo vestnosti in poštenja - zloraba pravic - skrbnost pri sklepanju pogodbe - skupno premoženje - obseg skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja - prevara
Prvostopenjsko sodišče je že na podlagi izpovedi tožnice utemeljeno sklepalo, da ob sklenitvi sporazuma ni mogla biti v bistveni zmoti glede obsega skupnega premoženja, kolikor se nanaša na premoženje toženčeve dejavnosti M. s.p. Za obstoj tega premoženja je vedela in tudi če ni bila prepričana, ali premoženje samostojnega podjetnika sodi v skupno premoženje ali ne, bi se o tem, če bi bila dovolj skrbna, pred podpisom sporazuma lahko enostavno seznanila že na ta način, da bi vprašala notarko ali pravne informacije poiskala pri odvetniku. Sklicevanje na slabo duševno stanje zaradi razpada zunajzakonske skupnosti s tožencem ne predstavlja opravičila za premajhno skrbnost pri sklepanju sporazuma. Da bi notarka pri sklepanju sporazuma naredila napake ali opustila dolžna opozorila, tožnica ni izkazala in tega tudi prvostopenjsko sodišče utemeljeno ni ugotovilo. Čeprav v stresnih okoliščinah, je sporazum podpisala in se pri tem pomena tega dejanja tudi v celoti zavedala. Na končno dogovorjen znesek 42.000,00 EUR izplačila iz naslova celotnega skupnega premoženja je pristala in bi se pri tem morala zavedati, da je v sporazumu ugotovljen tako obseg skupnega premoženja, kot njegova delitev.
OZ člen 131, 131/1. URS člen 22. ZPP člen 8, 354, 354/1, 355, 355/1.
odgovornost zdravstvenega zavoda - krivdna odgovornost bolnišnice - protipravnost ravnanja - vzročna zveza - vmesna sodba v odškodninskem sporu - medicinska (zdravniška) strokovna napaka - kršitev pravil stroke - nepredvidljiv dogodek - pomanjkljiva dokazna ocena - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - dokazni standard - nepopolno izvedensko mnenje - pravica do poštenega postopka
Izvedensko mnenje - da je tveganje za neuspeh in komplikacije pri urgentni perkutani traheotomiji visoko in je zato nujno čim zgodnejše klicanje kirurga specialista, ki dnevno opravlja kirurški rez sapnice; da se v primeru težke intubacije na oddelku za intenzivno medicino v bolnišnicah običajno takoj pokliče na pomoč specialista za otorinolaringologijo, ki izvaja operativno traheotomijo dnevno in je zato glede tega posega najbolj sposoben - je splošno in v konkretnem primeru (specialist otolaringologije je bil klican) ne omogoča ugotovitve protipravnosti in vzročne zveze.
dvom v pristnost pooblastila - overjeno pooblastilo - zavrženje tožbe zaradi neizkazanega pooblastila - nepredložitev pooblastila
Ker se je sodišču prve stopnje vzbudil dvom v pristnost pooblastila, je tožnika pozvalo, da bodisi odobri vsa opravljena dejanja bodisi predloži overjeno pooblastilo, za kar je imelo podlago v določbi tretjega odstavka 97. člena ZPP.
Dejstvo, da je tožnik že nekaj časa v bolnici, ni ovira za predložitev zahtevanega notarsko overjenega pooblastila, saj lahko notar podpis osebe overi tudi v bolnici.
stroški stečajnega postopka - nagrada upravitelja - izpodbojna pravna dejanja
Pritožnik ne izpodbija razlogov, zaradi katerih se je upraviteljica odločila za pregled poslovanja s strani zunanjega izvajalca, pač pa graja odločitev glede konkretnega izvajalca. Konkretni izvajalec ni bil izbran zaradi pritožbeno zatrjevanega sodelovanja s stečajno upraviteljico, pač pa (kot to izhaja iz podatkov v spisu), ker je bil v postopku izbire zunanjega izvajalca najugodnejši. Upraviteljica je pri izbiri izvajalca torej ravnala v korist stečajnega postopka in zagotovila ustrezno strokovnost ob najnižjih možnih stroških.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - načelo sorazmernosti - višina protipravne premoženjske koristi
Pravilno razumevanje določb členov 502 - 503 ZKP je namreč v tem, da se takšen ukrep odredi ob obstoju zakonskih pogojev le takrat, kadar obstaja v kazenskem postopku nevarnost, da bi storilec kaznivega dejanja sam ali pa preko drugih oseb to korist, ki jo je pridobil s kaznivim dejanjem, uporabil za nadaljnjo kriminalno dejavnost, oziroma bi jo lahko odtujil, uničil ali kako drugače z njo razpolagal in na takšen način ali onemogočil ali pa precej otežil njen odvzem po končanem kazenskem postopku. Povedano pomeni, da se torej začasno zavarovanje veže na v obtožnem aktu navedeno premoženjsko korist oziroma njeno višino, ki si jo je pridobil storilec kaznivega dejanja. Zato ima pritožba prav, da je v nasprotju z navedenimi zakonskimi določbami odločitev prvega sodišča, ko na eni strani obtožencu očita pridobitev protipravne premoženjske koristi v višini 10.845,21 EUR, na drugi strani pa se mu odreja ukrep začasnega zavarovanja s prepovedjo razpolaganja s trenutnimi in bodočimi denarnimi sredstvi na njegovih dveh TRR do višine 107.486,16 EUR in hkrati še prepoved odtujitve in obremenitve njegovih dveh nepremičnin, katerih vrednosti iz izreka izpodbijanega sklepa ne izhaja, iz obrazložitve pa izhaja le skupna vrednost nepremičnin (45.596,00 EUR) in 20.624,00 EUR). Takšna odločitev pa pod vprašaj postavlja, kot utemeljeno opozarja tudi pritožba, razloge v izpodbijanem sklepu o sorazmernosti tako izrečenega ukrepa, kar je ena izmed predpostavk za njegovo odreditev.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - osebni stečaj obsojenca
Glede na obrazloženo pritožbeno sodišče zaključuje, da obsojencu, zoper katerega je uveden osebni stečaj, ni dovoljeno poravnati obveznosti, določene v pogojni obsodbi. Oškodovanka pa lahko v času trajanja stečajnega postopka zoper obsojenega do poplačila terjatve, ki je bila določena kot posebni pogoj, pride le na način, da zahteva poplačilo iz stečajne mase, s katero razpolaga stečajni upravitelj.
Pritožbeno sodišče pa navaja, da bo moral zagovornik predlog za alternativno prestajanje zaporne kazni skladno z določilom člena 129.a/I ZKP, podati pred sodiščem prve stopnje, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji in sicer je potrebno predlog podati v 15 dneh po pravnomočnosti sodbe (člen 129.a/II ZKP).
ZFPPIPP člen 384, 384/6, 388, 388/1, 388/1-1, 393, 393/3, 399, 399/1, 403, 403/1, 403/1-2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti - ovira za odpust obveznosti - kršitev dolžnikovih dolžnosti - poročanje upravitelju - poročanje o premoženjskem stanju - plače - način izplačila - sklep o izterjavi stalnih prejemkov - rubež plače - unovčenje stečajne mase - fiduciarni denarni račun stečajnega upravitelja - zmanjšanje stečajne mase - vestnost in poštenost - načelo kontradiktornosti - protispisnost
Če je za obdobje pred začetkom stečajnega postopka dolžnik še lahko zatrjeval, da je nakazilo plač pred začetkom stečajnega postopka tako uredil zato, da si je znižal bančne stroške, tj. stroške rubežev pri bankah (čeprav bi bilo tako ravnanje (prejemanje plače na otrokov TRR) nedopustno, če je predstavljalo oviro za poplačilo njegovih upnikov), je po začetku stečajnega postopka možnost za kaj takega vsekakor odpadla. Vplačila na podlagi unovčenja stečajne mase se izvajajo na fiduciarni denarni račun upravitelja.
spor majhne vrednosti - vzdrževanje skupnih delov večstanovanjske stavbe - načrt vzdrževanja večstanovanjske stavbe - zagotavljanje sredstev za delo - obnova fasade - vplačila v rezervni sklad - plačilo prispevka v rezervni sklad - povišanje prispevka etažnih lastnikov v rezervni sklad poslovne stavbe - posel rednega upravljanja
Za zagotavljanje vzdrževanja večstanovanjske stavbe sprejmejo etažni lastniki načrt vzdrževanja za časovno obdobje najmanj enega in največ petih let, ki ga pripravi upravnik (prvi odstavek 26. člena SZ-1). V skladu z drugim odstavkom 26. člena SZ-1 lahko v načrtu vzdrževanja etažni lastniki določijo vzdrževalna dela, ki se bodo opravila in način zagotavljanja denarnih sredstev z vplačili v rezervni sklad.
fikcija vročitve - rok za pritožbo - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - pravna pomoč
Sodišče prve stopnje je prepozno pritožbo pravilno zavrglo. Dejstvo, da si pritožnik ni uspel zagotoviti pravne pomoči, ni razlog, s katerim bi lahko dosegel drugačno odločitev.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 399, 399/1, 400, 400/4, 401. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor proti odpustu obveznosti - ugovor dolžnika - dolžina preizkusnega obdobja - skrajšanje preizkusnega obdobja - okoliščine za določitev preizkusnega obdobja - mnenje upravitelja - dolžnost opredelitve sodišča do relevantnih navedb stranke - dolžnost plačevanja preživnine
Upravitelj v postopku odpusta obveznosti poda le mnenje o primerni dolžini preizkusnega obdobja. Nanj sodišče ni vezano. Sodišču prve stopnje se tudi posebej ni treba opredeljevati do mnenja upravitelja in nanj ni treba izrecno odgovarjati. To stori že s tem, ko pri izdaji sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti ustrezno utemelji odločitev in se opredeli do pomembnih trditev dolžnika.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00026329
KZ-1 člen 288, 288/2. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 434, 434/1, 435, 435/1, 437, 437/1.
zavrženje obtožnega predloga - kaznivo dejanje protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - obtožnica in preizkus obtožnice
Vsak opis kaznivega dejanja, ki je povzet v tenor obtožnega predloga mora biti namreč takšen, da so iz njega razvidni vsi zakonski znaki kaznivega dejanja, čas in kraj storitve kaznivega dejanja, kakor tudi druge okoliščine, ki so potrebne, da se kaznivo dejanje kar najbolj natančno označi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00024995
ZSKZDČEU-1 člen 139, 139/3. KZ-1 člen 86.
priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist
Glede na to, da je v obravnavani zadevi domače sodišče v priznanje in izvršitev prejelo tujo pravnomočno sodno odločbo, po tretjem odstavku 139. člena ZSKZDČEU-1 ne sme spreminjati vrste, trajanja in načina izvršitve kazenske sankcije, izrečene s tujo sodbo. Izjeme od navedenega so sicer dopustne pod pogoji iz 140. in 141. člena ZSKZDČEU-1, ki pa v konkretnem primeru niso podani. Na podlagi obrazloženega tako ni pravne podlage za nadomestitev izvršitve kazni zapora z opravo dela v splošno korist oziroma z zaporom ob koncu tedna. Zato se ne morejo uporabiti določbe 86. člena KZ-1 o načinu izvršitve kazni zapora, kot se za to neutemeljeno zavzema zagovornica obsojenca, takšnega stališča pa ne morejo omajati niti številne pritožbene priloge in navedbe o obsojenčevi dolžnosti preživljanja svojih bližnjih ter izgubi zaposlitve v primeru prestajanja zaporne kazni.
ZZK-1 člen 9, 22, 22-10, 124, 148, 150.. ZGO-1 člen 158, 159.. GZ člen 93.
zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - inšpekcijska odločba ni izdana proti zemljiškoknjižnemu lastniku - pogoji za dovolitev vpisa - vpis prepovedi proti zemljiškoknjižnemu lastniku, ki ni hkrati tudi inšpekcijski zavezanec - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - dobra vera
Vprašanje, ali je nasprotni udeleženec nepremičnino pridobil v dobri veri, ni predmet odločanja v zemljiškoknjižnem postopku. Zemljiškoknjižno sodišče namreč ne sme ugotavljati dejstev mimo listin, ki so po zakonu podlaga za vpis.
odstop od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - pritožba zoper sklep o soglasju k uresničitvi odstopne pravice od vzajemno neizpolnjene pogodbe - dovoljenost pritožbe - procesna legitimacija upnika
Pritožnik ni prijavil terjatve v tem stečajnem postopku, prav tako v pritožbi ni navedel, da bi položaj upnika pridobil kako drugače (npr. s prevzemom terjatve). Tudi sicer je iz vsebine pritožbe razvidno, da se ne strinja z odstopom od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, temveč želi, da se pogodba, ki jo je stečajni dolžnik sklenil s pritožnikom, izpolni, ne pa da se od nje odstopi.