prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dedičev na pravdo - oporoka - veljavnost oporoke - lastnoročna oporoka - izločitev v korist potomcev - prispevek dediča k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja - sporna dejstva med dediči - manj verjetna pravica dediča
Ni mogoče oceniti, da je pravica dediča, ki uveljavlja svojemu prispevku ustrezen del kot svoj lasten, bolj verjetna od pravic sodedičev na celotni zapuščini, saj je dedič z zahtevkom tisti, ki mora svojo last šele opredeliti in dokazati v celoti. Zgolj specifikacija del in fotografije temu ne zadostijo, pa tudi zaslišanja dedičev tega ne bi mogla.
postopek osebnega stečaja - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - posebna pravila o prodaji določenega premoženja - poplačilo upnikov iz stečajne mase
Ustava RS vse lastnike na načelnem nivoju enako obravnava. Tako kot na načelnem nivoju ščiti lastninsko pravico dolžnika, ščiti tudi lastninsko pravico upnikov. Ker obveznosti do svojih upnikov dolžnik ni poravnal, se je znašel v postopku osebnega stečaja, ki se vodi izključno zaradi poplačila njegovih upnikov, torej zaradi varstva njihove lastninske pravice. Izpodbijani sklep bi bil torej v nasprotju z Ustavo le v primeru, če bi bil izdan brez pravne podlage, torej v primeru, ko ne bi zasledoval enakega varstva lastninske pravice upnikov in dolžnikov.
Posplošene trditve, da je tožnici za opravo lastnih poizvedb zmanjkalo časa, ne predstavljajo ustreznih razlogov, ki bi narekovali uradne poizvedbe sodišča o vloženi pripravljalni vlogi. Tudi v primeru, če bi se pripravljalna vloga nahajala v spisu, tožnica s pritožbenim očitkom kršitve 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zaradi opustitve izvedbe njenih dokaznih predlogov ne bi uspela, saj bi morala to opustitev pravočasno grajati (prvi odstavek 286. člena ZPP), pa tega ni storila.
Tožnica v pritožbi prvič izpostavlja, da dodatno izročena gotovina v prodajnih pogodbah ni bila zavedena zaradi izogiba davčnim obveznostim. Gre za novo dejstvo, ki ga v pritožbenem postopku ni mogoče upoštevati. Iz pritožbe bi bilo mogoče razbrati, da gre za običajen način poslovanja stranke, ki pa mora zato upoštevati, da so s prirejenimi dokumenti tudi njene možnosti za uspeh pri dokazovanju zmanjšane. Enako velja tudi za izročitev denarnega zneska brez ustreznega potrdila.
Ker tožnica ni bila lastnica predmetov, z vrnitvenim zahtevkom, kot ga ureja 92. člen SPZ, ne more uspeti.
regulacijska začasna odredba - izklop elektrike - motenjski spor - težko nadomestljiva škoda - pogoj reverzibilnosti - nekonkretizirane navedbe
Začasna odredba, katere besedilo se povsem ujema s tožbenim zahtevkom v pravdi, v kateri je predlagana, ni namenjena zavarovanju terjatve oziroma možnosti njene učinkovite izterjave, temveč začasni urediti spornega pravnega razmerja.
Motenjski spor je namenjen varovanju posestnikove dejanske oblasti nad stvarjo, in sicer za toliko časa, dokler ni v sporu, ki temelji na pravici, odločeno drugače, zato že sam po sebi pomeni nekakšno začasno zavarovanje dejanskega položaja.
Trditve o grozeči škodi zaradi omejene možnosti oziroma nemožnosti uporabe teniških igrišč, ki se kaže kot izpad prihodka, so torej premalo konkretizirane, da bi se bilo do njih sploh mogoče opredeliti. Tožnica na primer ni pojasnila, kako odklop električne energije vpliva na nezmožnost uporabe teniških igrišč (predvsem podnevi), niti ni navedla višine grozeče škode, da bi sodišče lahko sklepalo o njeni preobsežnosti.
Zgolj izpolnitev pogoja reverzibilnosti, to je, da je kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi, pozneje ob obsodbi, s katero bi sodišče zahtevek zavrnilo, mogoče za toženca vzpostaviti prejšnje stanje, za izdajo regulacijske začasne odredbe ne zadošča.
ZKP člen 181, 184, 184/1, 370, 502, 502/1, 502.a, 502.a/1.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - odločanje o predlogu
Ne glede na dopolnitev preiskave po vloženi obtožnici je stvarno pristojna za odločanje o predlogu za začasno zavarovanje predsednica senata (prvi odstavek 502.a člena ZKP) in ne preiskovalni sodnik. Izven primerov iz 181. člena ZKP se preiskava kot faza kazenskega postopka nikoli ne konča s sodno odločbo, temveč s spoznanjem preiskovalnega sodnika, da je stanje stvari v zadevi v zadostni meri razjasnjeno (prvi odstavek 184. člena ZKP). To je pomembno z vidika sistematične razlage določb zakona, sicer dopolnitev preiskave ne bi bila mogoča, ampak bi morala biti preiskava znova (z novim sklepom) uvedena.
Zadržki zunajobravnavnega senata, sodišča prve stopnje niso v ničemer zavezovali, pa je to pri oceni utemeljenosti suma smelo izhajati tudi iz ugotovitev preiskovalne sodnice, obrazloženih v pravnomočnem sklepu X K 4856/2016 z dne 16. 5. 2017, s katerim je bila zoper obdolženega uvedena preiskava.
Ko pritožniki zatrjujejo, da obdolženi ni pridobil nobene koristi ter da je to potrjeno z zgornjim strokovnim mnenjem, ne upoštevajo dosedanjih razlogov sodišč, po katerih pridobitve koristi v tej fazi kazenskega postopka ne gre ocenjevati kot dokazanega dejstva, temveč zgolj kot dejstva, ki šele utegne biti dokazano.
Nevarnost iz prvega odstavka 502. člena ZKP je namreč kot vsaka druga nevarnost zgolj verjetnost neželenega izida, ki ni odvisna od določene vrste okoliščin, kot to smiselno izhaja iz pritožbene obrazložitve, temveč so lahko te okoliščine različne, le da so sposobne navedeno nevarnost povzročiti.
Pritožnica namreč v pritožbeni obrazložitvi izhaja, da so dejstva v listinah že dokazana (neizpodbitna), medtem ko sodišče prve stopnje po razumljivih razlogih v 23. do 25. točki obrazložitvi sklepa navaja okoliščine, zaradi katerih bi se ta dejstva utegnila (verjetno) izkazati za neresnična, pravni posli pa za navidezne.
Kot je znano, ugotovljena dejstva niso vzrok uporabljenemu pravu, temveč so pogoj, po izpolnitvi katerega je lahko pravo pravilno ali nepravilno uporabljeno. Od tod potem ločenost/samostojnost izpodbojnih razlogov v 370. členu ZKP in od tod razlika v posledicah, ko dejstva niso bila popolno ali pravilno ugotovljena (prvi odstavek 392. člena ZKP) in ko pravo ni bilo pravilno uporabljeno (prvi odstavek 394. člena ZKP).
Razmerje med zdravnikom oziroma zdravstvenim zavodom in pacientom je pogodbene narave in je tako pogodba o zdravstvenih storitvah tista, ki predstavlja temeljno podlago pravic in obveznosti pacienta in zdravnika oziroma zdravstvenega izvajalca. Izjema od pogodbenega načela velja le v primeru nudenja nujne medicinske pomoči, tj. ko je pacient v stanju, ki mu ne dopušča oblikovanja lastne volje.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - osebni stečaj obsojenca
Glede na obrazloženo pritožbeno sodišče zaključuje, da obsojencu, zoper katerega je uveden osebni stečaj, ni dovoljeno poravnati obveznosti, določene v pogojni obsodbi. Oškodovanka pa lahko v času trajanja stečajnega postopka zoper obsojenega do poplačila terjatve, ki je bila določena kot posebni pogoj, pride le na način, da zahteva poplačilo iz stečajne mase, s katero razpolaga stečajni upravitelj.
ZZK-1 člen 40, 40-7,8, 89, 96, 96/1. ZFPPIPP člen 342, 342/1, 342/2, 342/3,342/4, 374, 374/8, 374/12.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, na ločitvenega upnika - sklep o končni razdelitvi - listina, ki je podlaga za vpis lastninske pravice
V primeru prodaje v stečaju predstavlja sklep o izročitvi podlago za vknjižbo v korist kupca, v primeru prenosa premoženja, ki ga ni bilo mogoče unovčiti, pa tako podlago za vknjižbo v korist upnika predstavlja pravnomočni sklep o končni razdelitvi.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - načelo sorazmernosti - višina protipravne premoženjske koristi
Pravilno razumevanje določb členov 502 - 503 ZKP je namreč v tem, da se takšen ukrep odredi ob obstoju zakonskih pogojev le takrat, kadar obstaja v kazenskem postopku nevarnost, da bi storilec kaznivega dejanja sam ali pa preko drugih oseb to korist, ki jo je pridobil s kaznivim dejanjem, uporabil za nadaljnjo kriminalno dejavnost, oziroma bi jo lahko odtujil, uničil ali kako drugače z njo razpolagal in na takšen način ali onemogočil ali pa precej otežil njen odvzem po končanem kazenskem postopku. Povedano pomeni, da se torej začasno zavarovanje veže na v obtožnem aktu navedeno premoženjsko korist oziroma njeno višino, ki si jo je pridobil storilec kaznivega dejanja. Zato ima pritožba prav, da je v nasprotju z navedenimi zakonskimi določbami odločitev prvega sodišča, ko na eni strani obtožencu očita pridobitev protipravne premoženjske koristi v višini 10.845,21 EUR, na drugi strani pa se mu odreja ukrep začasnega zavarovanja s prepovedjo razpolaganja s trenutnimi in bodočimi denarnimi sredstvi na njegovih dveh TRR do višine 107.486,16 EUR in hkrati še prepoved odtujitve in obremenitve njegovih dveh nepremičnin, katerih vrednosti iz izreka izpodbijanega sklepa ne izhaja, iz obrazložitve pa izhaja le skupna vrednost nepremičnin (45.596,00 EUR) in 20.624,00 EUR). Takšna odločitev pa pod vprašaj postavlja, kot utemeljeno opozarja tudi pritožba, razloge v izpodbijanem sklepu o sorazmernosti tako izrečenega ukrepa, kar je ena izmed predpostavk za njegovo odreditev.
ZFPPIPP člen 384, 384/6, 388, 388/1, 388/1-1, 393, 393/3, 399, 399/1, 403, 403/1, 403/1-2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti - ovira za odpust obveznosti - kršitev dolžnikovih dolžnosti - poročanje upravitelju - poročanje o premoženjskem stanju - plače - način izplačila - sklep o izterjavi stalnih prejemkov - rubež plače - unovčenje stečajne mase - fiduciarni denarni račun stečajnega upravitelja - zmanjšanje stečajne mase - vestnost in poštenost - načelo kontradiktornosti - protispisnost
Če je za obdobje pred začetkom stečajnega postopka dolžnik še lahko zatrjeval, da je nakazilo plač pred začetkom stečajnega postopka tako uredil zato, da si je znižal bančne stroške, tj. stroške rubežev pri bankah (čeprav bi bilo tako ravnanje (prejemanje plače na otrokov TRR) nedopustno, če je predstavljalo oviro za poplačilo njegovih upnikov), je po začetku stečajnega postopka možnost za kaj takega vsekakor odpadla. Vplačila na podlagi unovčenja stečajne mase se izvajajo na fiduciarni denarni račun upravitelja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00024995
ZSKZDČEU-1 člen 139, 139/3. KZ-1 člen 86.
priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist
Glede na to, da je v obravnavani zadevi domače sodišče v priznanje in izvršitev prejelo tujo pravnomočno sodno odločbo, po tretjem odstavku 139. člena ZSKZDČEU-1 ne sme spreminjati vrste, trajanja in načina izvršitve kazenske sankcije, izrečene s tujo sodbo. Izjeme od navedenega so sicer dopustne pod pogoji iz 140. in 141. člena ZSKZDČEU-1, ki pa v konkretnem primeru niso podani. Na podlagi obrazloženega tako ni pravne podlage za nadomestitev izvršitve kazni zapora z opravo dela v splošno korist oziroma z zaporom ob koncu tedna. Zato se ne morejo uporabiti določbe 86. člena KZ-1 o načinu izvršitve kazni zapora, kot se za to neutemeljeno zavzema zagovornica obsojenca, takšnega stališča pa ne morejo omajati niti številne pritožbene priloge in navedbe o obsojenčevi dolžnosti preživljanja svojih bližnjih ter izgubi zaposlitve v primeru prestajanja zaporne kazni.
osebni stiki z otroki - pravice in dolžnosti staršev - otrokova korist - izvajanje stikov - režim izvajanja stikov
Zaradi navedenih pravno odločilnih dejstev je sodišče prve stopnje ugotovilo, da zahteva po uravnoteženosti odgovornosti obeh staršev za razvoj otroka terja, da mora tisti od staršev, pri katerem otrok ne živi, prevzeti sorazmerno večje breme, ki se na strani očeta kaže zgolj pri izvrševanju stikov, torej pri prevozu otroka na in iz stikov.
fikcija vročitve - rok za pritožbo - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - pravna pomoč
Sodišče prve stopnje je prepozno pritožbo pravilno zavrglo. Dejstvo, da si pritožnik ni uspel zagotoviti pravne pomoči, ni razlog, s katerim bi lahko dosegel drugačno odločitev.
parlamentarna preiskava - parlamentarna komisija državnega zbora - zaseg - zaseg bančne dokumentacije - trditveno in dokazno breme - obrazložitev razlogov za vložitev zahteve - načelo sorazmernosti
Zahteva Parlamentarne komisije za zaseg bančnih listin ni v skladu z zakonom, ker iz njene obrazložitve ni razvidna potrebna zveza med zasegom bančne dokumentacije na eni strani ter predmetom, namenom in obsegom konkretne parlamentarne preiskave na drugi. Parlamentarna komisija ni obrazložila, zakaj so se družbe, katerih bančne izpiske zahteva, znašle v parlamentarni preiskavi, kakšen položaj imajo, kdaj – če kdaj – je vsaka od družb dobavljala in/ali upravljala z medicinsko opremo in/ali z zdravstvenim materialom kateremu od zdravstvenih zavodov v RS, v kolikšnem obsegu, za kakšne vrste materiala in/ali opremo je šlo, ipd. Zahtevani zaseg listin pa zaradi svoje nedoločnosti, neopredeljenosti in širokega časovnega obdobja ne prestane niti testa sorazmernosti.
ZZK-1 člen 9, 22, 22-10, 124, 148, 150.. ZGO-1 člen 158, 159.. GZ člen 93.
zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - inšpekcijska odločba ni izdana proti zemljiškoknjižnemu lastniku - pogoji za dovolitev vpisa - vpis prepovedi proti zemljiškoknjižnemu lastniku, ki ni hkrati tudi inšpekcijski zavezanec - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - dobra vera
Vprašanje, ali je nasprotni udeleženec nepremičnino pridobil v dobri veri, ni predmet odločanja v zemljiškoknjižnem postopku. Zemljiškoknjižno sodišče namreč ne sme ugotavljati dejstev mimo listin, ki so po zakonu podlaga za vpis.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 399, 399/1, 400, 400/4, 401. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor proti odpustu obveznosti - ugovor dolžnika - dolžina preizkusnega obdobja - skrajšanje preizkusnega obdobja - okoliščine za določitev preizkusnega obdobja - mnenje upravitelja - dolžnost opredelitve sodišča do relevantnih navedb stranke - dolžnost plačevanja preživnine
Upravitelj v postopku odpusta obveznosti poda le mnenje o primerni dolžini preizkusnega obdobja. Nanj sodišče ni vezano. Sodišču prve stopnje se tudi posebej ni treba opredeljevati do mnenja upravitelja in nanj ni treba izrecno odgovarjati. To stori že s tem, ko pri izdaji sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti ustrezno utemelji odločitev in se opredeli do pomembnih trditev dolžnika.
Pritožbeno sodišče pa navaja, da bo moral zagovornik predlog za alternativno prestajanje zaporne kazni skladno z določilom člena 129.a/I ZKP, podati pred sodiščem prve stopnje, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji in sicer je potrebno predlog podati v 15 dneh po pravnomočnosti sodbe (člen 129.a/II ZKP).
stroški stečajnega postopka - nagrada upravitelja - izpodbojna pravna dejanja
Pritožnik ne izpodbija razlogov, zaradi katerih se je upraviteljica odločila za pregled poslovanja s strani zunanjega izvajalca, pač pa graja odločitev glede konkretnega izvajalca. Konkretni izvajalec ni bil izbran zaradi pritožbeno zatrjevanega sodelovanja s stečajno upraviteljico, pač pa (kot to izhaja iz podatkov v spisu), ker je bil v postopku izbire zunanjega izvajalca najugodnejši. Upraviteljica je pri izbiri izvajalca torej ravnala v korist stečajnega postopka in zagotovila ustrezno strokovnost ob najnižjih možnih stroških.