ZPP člen 116, 116/1, 120, 120/2, 343, 343/2. ZDZdr člen 50, 50/1.
vrnitev v prejšnje stanje - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - zamuda tridnevnega pritožbenega roka - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje pritožbe kot prepozne - očitno neupravičen razlog - nezmožnost odvetnika stopiti v stik s stranko
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude tridnevnega roka za vložitev pritožbe je bil vložen iz očitno neupravičenega razloga. Odvetnik namreč v pritožbi ne pojasni, kaj pomeni, da "zaradi organizacije dela in omejenosti komunikacijskih sredstev" ni mogel pravočasno vzpostaviti kontakta s stranko (zadržano osebo). Da je bil en dan pritožbenega roka zadržan zaradi drugih obveznosti, je nepojasnjen, pavšalen in očitno neupravičen razlog, za ostale dni pritožbenega roka pa ni pojasnil, zakaj ni mogel kontaktirati z zadržano osebo. Tudi veliko število primerov na dan pred začetkom pritožbenega roka ni upravičen razlog za zamudo pritožbenega roka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00026064
ZPP člen 7, 212. OZ člen 921.
zavarovalni primer - škodni dogodek - plačilo zavarovalne vsote - življenjsko zavarovanje - nezgodno zavarovanje za primer smrti - smrti zaradi utopitve - nezgoda - nezgodna smrt - pojem nezgode - pojem nezgode po splošnih zavarovalnih pogojih - dokazno breme - prevalitev dokaznega bremena - pred pravdo pridobljeno strokovno mnenje - vzrok zavarovalnega primera - bolezen - dokazni standard prepričanja - nadpolovična verjetnost
V primeru, ko vzroka škodnega dogodka (zaradi pomanjkanja podatkov) ni mogoče ugotoviti s stopnjo prepričanja, zadošča, da ga stranka (na kateri je materialno dokazno breme za to dejstvo) dokaže z več kot 50 % verjetnostjo, kar pa v konkretni pravdi tožnici ni uspelo. Tožnica sicer v pritožbi pravilno opozarja, da izvedenec medicinske stroke ni z najvišjo stopnjo materialne resnice ugotovil, da je prišlo do smrti v vodi (utopitve) zaradi predhodnega bolezenskega dogodka, kar je trdila toženka, kar pa za odločitev v tej zadevi (oziroma o njenem tožbenem zahtevku) ni bistveno. Ključno je, da iz izvedenskega mnenja izhaja, da je verjetnost, da je šlo za nezgodo, manjša od 50 %.
ZFPPIPP člen 344, 347, 347/2, 347/3. ZIZ člen 182. SPZ člen 66.
predkupna pravica - predkupna pravica solastnika nepremičnine - legitimacija za pritožbo - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - prodaja nepremičnine na javni dražbi - obvestilo predkupnemu upravičencu
Stališče, da predkupni upravičenec nima pravice do pritožbe proti sklepu o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe, če tega ni, pa proti sklepu o izročitvi, zato ker v prvem odstavku 344. člena ZFPPIPP ni omenjen, je v sodni praksi preseženo.
Zmotno je stališče, da bi morala upraviteljica po tem, ko je po uspešni javni dražbi sklenila prodajno pogodbo z najboljšo ponudnico, to naknadno ponuditi v sklenitev še predkupni upravičenki. Tako bi morala ravnati, če bi bila prodaja izvedena z zavezujočim zbiranjem ponudb ali neposrednimi pogajanji.
mejni ali lastninski spor - mejni spor - lastninski spor - ureditev meje v nepravdnem postopku - napaka pri vrisu v grafični del katastra - upravni postopek
Ne gre samo za sporen potek mejne črte (mejni spor), če predlagatelji zatrjujejo napačen vris dela zemeljske površine v grafični del zemljiškega katastra. Zatrjujejo napako pri prenosu podatkov v grafični del katastra v letu 1958, poprava takšne napake, nasprotno s stališčem predlagateljev, ni stvar nepravdnega postopka za ureditev meje, pač pa upravnega postopka.
ZIZ člen 272, 273, 273/1. ZZZDR člen 106, 106/1. ZPP člen 411, 411/1.
zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba - posebne okoliščine - nepopravljiva škoda - osebni stiki z otrokom - največja korist otroka - izvajanje stikov
Sodišče mora skrbno presoditi ali so podane takšne posebne okoliščine iz katerih izhaja, da je treba določena vprašanja glede skupnega otroka urejati že med postopkom, ker bi sicer otroku lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda, ali bi lahko prišlo do nasilja.
ZZZDR člen 105, 105/3. DZ člen 290. ZPP člen 421, 421/4.
spori iz razmerja med starši in otroki - dodelitev v varstvo in vzgojo - največja otrokova korist - spremenjene razmere - skupno starševstvo - določitev stikov - določitev preživnine - dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je glede na prehodno določilo 290. člena DZ pri odločanju moralo uporabiti določbe predhodno veljavnega ZZZDR. Ta je zaupanje otrok v skupno vzgojo in varstvo omogočal le v primeru sporazuma staršev, če takšnega soglasja volj ni bilo, pa je predvideval, da se otroci zaupajo zgolj enemu od staršev ali v primeru posebnih okoliščin drugi osebi (tretji odstavek 105. člena ZZZDR). Ker je tožnik umaknil soglasje, ki ga je podal ob sklenitvi začasne poravnave, da bi bili hčerki zaupani obema staršema, sodišče takšne odločitve ni moglo sprejeti.
Sodišče prve stopnje je po oceni vseh izvedenih dokazov, predvsem ob upoštevanju izvedeniškega mnenja, v katerem je bila analizirana zavestna in podzavestna želja obeh hčera ter preizkušena v okviru ugotavljanja največje koristi, sprejelo pravilno odločitev, da se mladoletni hčerki pravdnih strank zaupata v vzgojo, varstvo in oskrbo očetu.
motenje posesti - motilno dejanje - rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti - prekluzivni rok - zamuda roka za vložitev tožbe - zavrženje tožbe - procesna predpostavka - trditveno in dokazno breme - načelo venire contra factum proprium
Ker že iz samih tožbenih trditev izhaja, da je tožnik tožbo vložil več kot trideset dni po tem, ko je ugotovil, da toženec posega v dotedanje izvrševanje soposesti, je sodišče tožbo kot prepozno pravilno zavrglo.
postopek osebnega stečaja - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - posebna pravila o prodaji določenega premoženja - poplačilo upnikov iz stečajne mase
Ustava RS vse lastnike na načelnem nivoju enako obravnava. Tako kot na načelnem nivoju ščiti lastninsko pravico dolžnika, ščiti tudi lastninsko pravico upnikov. Ker obveznosti do svojih upnikov dolžnik ni poravnal, se je znašel v postopku osebnega stečaja, ki se vodi izključno zaradi poplačila njegovih upnikov, torej zaradi varstva njihove lastninske pravice. Izpodbijani sklep bi bil torej v nasprotju z Ustavo le v primeru, če bi bil izdan brez pravne podlage, torej v primeru, ko ne bi zasledoval enakega varstva lastninske pravice upnikov in dolžnikov.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-9, 55/1-12, 59, 59/1.
tožba za nedopustnost izvršbe - nedopustnost tožbe - pogoji za vložitev tožbe - sporna dejstva med strankama - izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis - neutemeljen tožbeni zahtevek - ugovorni razlog - razlogi, ki preprečujejo izvršbo - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - ugotovljena terjatev
Ker je tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe možna samo v povezavi z ugovornim postopkom, se tudi z zahtevkom na nedopustnost izvršbe ne more izpodbijati izvršilnega naslova oz. obstoja in višine iz njega izvirajoče obveznosti.
ZKP člen 181, 184, 184/1, 370, 502, 502/1, 502.a, 502.a/1.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - odločanje o predlogu
Ne glede na dopolnitev preiskave po vloženi obtožnici je stvarno pristojna za odločanje o predlogu za začasno zavarovanje predsednica senata (prvi odstavek 502.a člena ZKP) in ne preiskovalni sodnik. Izven primerov iz 181. člena ZKP se preiskava kot faza kazenskega postopka nikoli ne konča s sodno odločbo, temveč s spoznanjem preiskovalnega sodnika, da je stanje stvari v zadevi v zadostni meri razjasnjeno (prvi odstavek 184. člena ZKP). To je pomembno z vidika sistematične razlage določb zakona, sicer dopolnitev preiskave ne bi bila mogoča, ampak bi morala biti preiskava znova (z novim sklepom) uvedena.
Zadržki zunajobravnavnega senata, sodišča prve stopnje niso v ničemer zavezovali, pa je to pri oceni utemeljenosti suma smelo izhajati tudi iz ugotovitev preiskovalne sodnice, obrazloženih v pravnomočnem sklepu X K 4856/2016 z dne 16. 5. 2017, s katerim je bila zoper obdolženega uvedena preiskava.
Ko pritožniki zatrjujejo, da obdolženi ni pridobil nobene koristi ter da je to potrjeno z zgornjim strokovnim mnenjem, ne upoštevajo dosedanjih razlogov sodišč, po katerih pridobitve koristi v tej fazi kazenskega postopka ne gre ocenjevati kot dokazanega dejstva, temveč zgolj kot dejstva, ki šele utegne biti dokazano.
Nevarnost iz prvega odstavka 502. člena ZKP je namreč kot vsaka druga nevarnost zgolj verjetnost neželenega izida, ki ni odvisna od določene vrste okoliščin, kot to smiselno izhaja iz pritožbene obrazložitve, temveč so lahko te okoliščine različne, le da so sposobne navedeno nevarnost povzročiti.
Pritožnica namreč v pritožbeni obrazložitvi izhaja, da so dejstva v listinah že dokazana (neizpodbitna), medtem ko sodišče prve stopnje po razumljivih razlogih v 23. do 25. točki obrazložitvi sklepa navaja okoliščine, zaradi katerih bi se ta dejstva utegnila (verjetno) izkazati za neresnična, pravni posli pa za navidezne.
Kot je znano, ugotovljena dejstva niso vzrok uporabljenemu pravu, temveč so pogoj, po izpolnitvi katerega je lahko pravo pravilno ali nepravilno uporabljeno. Od tod potem ločenost/samostojnost izpodbojnih razlogov v 370. členu ZKP in od tod razlika v posledicah, ko dejstva niso bila popolno ali pravilno ugotovljena (prvi odstavek 392. člena ZKP) in ko pravo ni bilo pravilno uporabljeno (prvi odstavek 394. člena ZKP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00026743
KZ-1 člen 49, 49/2, 308, 308/3.
kazenska sankcija - odmera kazni - subjektivne in objektivne okoliščine - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - specialno povratništvo kot obteževalna okoliščina - stroški kazenskega postopka
Pri tem pa pritožnica izhaja iz napačne predpostavke, da je za izbiro kazenske sankcije in odmero le-te pri kaznivem dejanju prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po tretjem odstavku 308. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) pretežno odločilno število prebežnikov. Že res, da to nedvomno pomeni eno od okoliščin, ki jih sodišče pri izreku kazenske sankcije mora upoštevati, res pa je tudi to, da mora sodišče ob tem upoštevati tudi ostale okoliščine, tako subjektivne, kakor tudi objektivne narave. To je pri obtoženemu A. A. tolikanj bolj pomembno, pač upoštevaje dejstvo, da gre pri njem za specialnega povratnika.
odpoved najemne pogodbe - odpoved najemne pogodbe za neprofitno stanovanje - razlog za odpoved najemne pogodbe - krivdni razlog za odpoved najemne pogodbe - drugo primerno stanovanje - lastništvo stanovanja - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s strani tujca - pogoj vzajemnosti - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena
Pritožbeno sodišče glede na ugotovljene okoliščine zadeve nima pomislekov v pravilnost presoje prvostopenjskega sodišča o obstoju krivdnega razloga za odpoved najemne pogodbe po petem odstavku 103. člena SZ-1. Tožeča stranka je dokazala, da je bil zakonec toženke v obdobju od nakupa nepremičnine do sklenitve darilne pogodbe s svojim sinom (torej od 8. 10. 2015 do 11. 1. 2018) lastnik drugega primernega stanovanja v D. Že same navedbe tožene stranke o tem, na kakšni podlagi naj bi bil dejanski lastnik stanovanja v D. toženkin svak, si nasprotujejo in ne potrjujejo, da toženka kot najemnica neprofitnega stanovanja nima oziroma ni imela na razpolago primernega stanovanja. Tudi v primeru, če S. H. kot tuj državljan (državljan Republike Črne Gore) res ne bi mogel formalno pridobiti lastninske pravice na stanovanju v D., kot zatrjuje tožena stranka, njegovo pooblastilo (punomoč z dne 8. 10. 2015) že po vsebini predstavlja predvsem dogovor o financiranju stanovanja. Lastnik stanovanja je na tej podlagi lahko postal zgolj toženkin zakonec.
lastninska pravica - varstvo lastninske pravice - vznemirjanje lastninske pravice - prepovedna tožba - protipravno vznemirjanje lastnika - izvrševanje lastninske pravice - tolerančni prag vznemirjanja - poseg v tuj zračni prostor
Razpolaganje z nepremičnino je eno izmed ključnih upravičenj, ki izvirajo iz lastninske pravice. V ta okvir sodi tudi upravičenje, da lastnik, ki se odloči za prodajo nepremičnine, iztrži toliko, kolikor je nepremičnina vredna. Če ne more, razlog pa je toženčevo ravnanje/dejanje, je kot na dlani, da je tako toženčevo ravnanje protipravno. Čim pa je tako, je tolerančni prag, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje, presežen, postavljena cev pa protipravno ravnanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00025632
Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 43, 46. ZPP člen 156.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - družbena lastnina - lastninjenje družbene lastnine - pravica uporabe - prenos pravice uporabe - pridobitev pravice uporabe - lokacijsko in gradbeno dovoljenje - imetnik pravice uporabe - dovoljenje za uporabo zemljišča za gradnjo garaže - gradnja garaže - priposestovanje lastninske pravice - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - dobroverna posest - povzročitev pravdnih stroškov - krivdno povzročeni stroški
Ugotovitev, da je bila z odločbama Okrajnega ljudskega odbora št. 07/7-ROA-34/3-61 dne 16. 10. 1961 in Občinskega ljudskega odbora št. 08/2-ROA/19/2 z dne 10. 2. 1961 na tožnika prenesena pravica uporabe, je pravilna. Po že večkrat obrazloženem stališču sodne prakse je treba tožnikov zahtevek presojati skozi prizmo tedanjih predpisov in v kontekstu družbene lastnine, v katerem je bila pravica uporabe zasnovana kot izrazito ekonomska kategorija. V skladu s 43. in 46. členom tedaj veljavnega Zakona o prometu z zemljišči in stavbami je bil prenos pravice uporabe na družbenem premoženju mogoč z odločbo, s katero je dal Okrajni ljudski odbor zemljišče v družbenimi lastnini v trajno uporabo posameznikom z namenom izgradnje in postavitve gradbenega objekta, na način, da se to zemljišče uporablja za potrebe tega objekta. Izrecen zapis prenosa pravice uporabe v odločbi zato ni bil potreben. Ker je pravica graditi istovetna s pravico uporabe zemljišča za gradnjo, je torej očitno, da so pravni predniki toženke s takšnim razpolaganjem v delilnem načrtu navedene nepremičnine prenesli uporabo investitorjem, med drugim tudi tožniku.
pobotni ugovor in nasprotna tožba - litispendenca v pobot uveljavljanega zahtevka - kršitev pravice stranke do obravnavanja pred sodiščem - uveljavljanje več vrst zahtevkov
Iz 2. točke prvega odstavka 183. člena ZPP izhaja, da lahko tožena stranka vloži nasprotno tožbo tudi, če se zahtevek iz tožbe in nasprotne tožbe lahko pobotata. Ne glede na to pa v situaciji, kot je obravnavana, ko stranka istočasno uveljavlja dva zahtevka (ugovor pobota, ki se obravnava v eni pravdi in nasprotno tožbo, ki se obravnava v drugi), ni pravilna presoja izpodbijane sodbe, da je treba ugovor pobota (zaradi obstoja druge pravde po izločeni nasprotni tožbi) zavreči. V pravdnem postopku je dopustno hkratno uveljavljanje istega zahtevka z nasprotno tožbo in pobotnim ugovorom. V bistvu gre ob smiselni uporabi tretjega odstavka 182. člena ZPP za hkratno uveljavljanje več zahtevkov. Če sodišče ugodi enemu zahtevku, ne more ugoditi drugemu, razen v presežku, če se z drugim (nasprotno tožbo) zahteva nekaj več. V tem kontekstu sicer drži zaključek izpodbijane sodbe, da sodišče o (istem) zahtevku v obliki nasprotne tožbe in pobotnega ugovora ne more odločiti dvakrat, a to še ne dopušča zaključka, da v obravnavani zadevi obstoje ovire za vsebinsko obravnavanje pobotnega ugovora. O obstoju procesne predpostavke "litispendence" ("visečnost pravde") iz tretjega odstavka 189. člena ZPP je namreč govora takrat, ko sodišče ugotovi, da med strankama že teče prej začeta pravda o isti stvari, takšna ugotovitev pa ima za posledico zavrženje kasnejše zahteve za sodno varstvo. V obravnavani zadevi za takšno procesno situacijo brez dvoma ne gre, saj sta bili obe zahtevi za sodno varstvo (pobotni ugovor in nasprotna tožba) dani sočasno.
Pri napakah v solidnosti gradnje velja domneva, da vzrok za napako izvira iz izvajalčeve sfere. Domnevo lahko izvajalec izpodbije, če dokaže, da vzrok za napako ne izvira iz njegove sfere, v tem smislu se toženca sklicujeta na projektanta, vendar neuspešno, saj razbremenitev odgovornosti ni avtomatična. Dokazati je namreč treba, da pomanjkljivosti v projektni dokumentaciji izvajalec ni mogel ugotoviti (in zato njegova pojasnilna obveznost v zvezi s tem ni obstajala oziroma da je na to pomanjkljivost opozoril naročnika, ki je vztrajal, da se objekt zgradi na podlagi pomanjkljive dokumentacije).
regulacijska začasna odredba - izklop elektrike - motenjski spor - težko nadomestljiva škoda - pogoj reverzibilnosti - nekonkretizirane navedbe
Začasna odredba, katere besedilo se povsem ujema s tožbenim zahtevkom v pravdi, v kateri je predlagana, ni namenjena zavarovanju terjatve oziroma možnosti njene učinkovite izterjave, temveč začasni urediti spornega pravnega razmerja.
Motenjski spor je namenjen varovanju posestnikove dejanske oblasti nad stvarjo, in sicer za toliko časa, dokler ni v sporu, ki temelji na pravici, odločeno drugače, zato že sam po sebi pomeni nekakšno začasno zavarovanje dejanskega položaja.
Trditve o grozeči škodi zaradi omejene možnosti oziroma nemožnosti uporabe teniških igrišč, ki se kaže kot izpad prihodka, so torej premalo konkretizirane, da bi se bilo do njih sploh mogoče opredeliti. Tožnica na primer ni pojasnila, kako odklop električne energije vpliva na nezmožnost uporabe teniških igrišč (predvsem podnevi), niti ni navedla višine grozeče škode, da bi sodišče lahko sklepalo o njeni preobsežnosti.
Zgolj izpolnitev pogoja reverzibilnosti, to je, da je kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi, pozneje ob obsodbi, s katero bi sodišče zahtevek zavrnilo, mogoče za toženca vzpostaviti prejšnje stanje, za izdajo regulacijske začasne odredbe ne zadošča.