KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00026321
ZKP člen 387, 403, 403/1, 502.c, 502.c/1. URS člen 22.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje začasnega zavarovanja - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave
Po določbi prvega odstavka 502.c člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) lahko sodišče na obrazložen predlog državnega tožilca, upoštevaje citirana zakonska merila, s sklepom podaljša začasno zavarovanje, pri čemer pred odločitvijo o predlogu, pošlje predlog ostalim udeležencem, da se o njem izjavijo, in jim določi primeren rok za odgovor. Pravica do izjave oziroma kontradiktornost postopka mora biti v skladu s citirano zakonsko določbo obdolženemu zagotovljena v vsakem posameznem primeru in vsaki procesni fazi odločanja, da je dosledno zadoščeno njegovi ustavni pravici do izjave iz 22. člena Ustave. Ta namreč daje stranki možnost izjave o celotnem procesnem gradivu, ki je v sodnem spisu in ki lahko vpliva na odločitev sodišča. Začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi je globok poseg v premoženjske pravice lastnika predmeta zavarovanja, zato je vselej potrebna skrbna in temeljita presoja vseh relevantnih, torej tudi morebitnih novih okoliščin v času odločanja o tem, ali so zakonski pogoji za odrejeni ukrep še vedno podani. Zato mora biti iz obrazložitve sklepa o podaljšanju začasnega zavarovanja razvidno, da je sodišče opravilo ponovno presojo, ne pa se sklicevalo na "zastarele" podatke, kar sodišču očita zagovornik obdolženega.
predlog za podaljšanje roka - rok za plačilo sodne takse - zakonski rok - nepodaljšljivi rok
V obravnavanem predlogu okoliščine slabega premoženjskega stanja niso bile izpostavljene, zato s pritožbenimi navedbami, da naj bi predlog za podaljšanje roka hkrati vseboval tudi predlog za oprostitev plačila sodne takse, tožnica ne more uspeti. Za tako široko razlago zakona, po katerem naj bi predlog za podaljšanje roka za plačilo takse sodišče po uradni dolžnosti presojalo tudi skozi prizmo predloga za oprostitev plačila sodne takse, v danem primeru ni podlage.
ZPP člen 408, 408/2, 421, 421/2. ZZZDR člen 105, 105/1.
varstvo, vzgoja in preživljanje skupnih otrok - razveza zakonske zveze in dodelitev otrok v vzgojo in oskrbo - odločanje o stikih z otrokom - vezanost na tožbeni zahtevek - nedovoljena pritožba - skupno starševstvo
Na podlagi drugega odstavka 408. člena ZPP sodišče v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ni vezano na postavljene zahtevke. Na podlagi drugega odstavka 421. člena ZPP sodišče v primeru, če zahtevku za razvezo ali razveljavitev zakonske zveze ugodi, odloči tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o stikih med zakoncema in skupnimi otroki, o tem pa odloči sodišče tudi takrat, če ni postavljen ustrezen zahtevek, če pa je bil postavljen, pa nanj ni vezano.
sodna taksa - predlog za oprostitev plačila sodne takse - materialni položaj - prihranki prosilca - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - socialna ogroženost
Tožnica sama ima premoženje večje vrednosti, ki za več kot šestkrat presega višino sodne takse za postopek o pritožbi, ki znaša 1.671,00 EUR, tako da ji bodo kljub plačilu sodne takse ostala denarna sredstva v višini 9.375,85 EUR. S plačilom sodne takse tako ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani in njihovo preživljanje s plačilom sodne takse nedvomno ne bo ogroženo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00031488
KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-4, 91, 91/1, 91/3, 91/4.
tek in pretrganje zastaranja kazenskega pregona - zavrženje obtožnega predloga
Iz opisa obdolžencu očitanega kaznivega dejanja izhaja, da naj bi ga obdolženec storil dne 17. 3. 2013. Glede na navedeno in ker na podlagi podatkov kazenskega spisa niso podane okoliščine iz tretjega in četrtega odstavka 91. člena KZ-1, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je šestletni zastaralni rok, po poteku katerega kazenski pregon ni več dovoljen, potekel dne 17. 3. 2019.
gospodarski spor majhne vrednosti - podnajemna pogodba - zahtevek na vračilo varščine - upnikove pravice v primerih kadar je obveznost v storitvi - očitek protispisnosti - nedovoljen pritožbeni razlog
Kršitev 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ("protispisnost") obstaja le, če gre pri ugotavljanju odločilnih dejstev za napako pri povzemanju vsebine listin oziroma izpovedbe prič. Torej, ko sodišče dokazom pripiše drugačno vsebino od tiste, ki jo imajo v resnici. Ni pa te postopkovne kršitve če je sodišče prve stopnje na podlagi dokazne ocene vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj dejansko stanje ugotovilo drugače, kot to izhaja iz posamezne listine ali izjave posamezne priče. V teh primerih gre za dokazno oceno, ne pa za "protispisnost".
spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - fikcija pripoznave zahtevka
Ker je tožena stranka v tem postopku predlagala izvedbo naroka, na katerega kljub temu, da je bila pravilno vabljena, ni pristopila, je sodišče prve stopnje pravilno izdalo sodbo na podlagi pripoznave brez nadaljnjega obravnavanja zadeve.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00030357
ZKP člen 369, 369/4.
pritožbene novote v pritožbenem postopku - dokazna ocena
Višje sodišče v zvezi s temi pritožbenimi navedbami, na podlagi podatkov kazenskega spisa in razlogov izpodbijane sodbe ugotavlja, da gre za pritožbene novote, ne pa zavrnjene dokazne predloge sodišča prve stopnje, saj slednje o teh sploh ni odločalo. Zagovornik ob tem primarno ne pove razlogov, zakaj teh dokazov ni navedel že prej, ob tem pa tudi ne navede (pravno relevantnih) dejstev, ki naj bi se s temi dokazi oziroma izpovedbami prič, ki jih vseh niti ne imenuje (nepristranske priče), dokazovala.
Določba četrtega odstavka 369. člena ZKP sicer dovoljuje predlaganje novih dokazov v pritožbi, vendar pa pri tem zahteva razloge, zakaj niso bili predlagani že prej. ZKP skuša s tem preprečiti prepozne predloge za izvedbo dokazov in s tem zagotoviti koncentracijo dokazovanja pred sodiščem prve stopnje, ki je izvedlo glavno obravnavo. Z neupoštevanjem dokaznega predloga, ki bi ga stranka lahko podala že pred sodiščem prve stopnje, pa tega brez razloga ni storila, sodišče ne krši pravice do obrambe. Ker zagovornik tej zakonski zahtevi ni zadostil, so pritožbi priloženi novi dokazi prepozni, zato jih višje sodišče pri svojem odločanju ne more in ne sme upoštevati.
V nadaljevanju pritožbe zagovornik nasprotuje dejanskim ugotovitvam in oceni sodišča prve stopnje glede dokazanosti posamičnih očitkov obdolženemu v določenih dneh v okviru očitanega kaznivega dejanja, vendar neutemeljeno. Res je sicer, da pri vseh obravnavanih dogodkih oziroma očitanih ravnanjih obdolženega ni bilo neposrednih prič, razen sam oškodovanec, vendar je sodišče prve stopnje glede na ugotovitve celotnega dokaznega postopka in v okviru tega izpovedbe zaslišanih prič glede odločilnih dejstev in okoliščin, oškodovancu utemeljeno verjelo.
Drži sicer, da permanentno zavarovanje ni enako večletnemu zavarovanju, kjer je znan konec zavarovalnega obdobja, vendar to ne pomeni, da pri sklenitvi trajnega zavarovanja zavarovalnica strankam že ob pričetku prvega zavarovalnega leta ne more ponuditi popusta, če bodo temu zavarovanju ostale zveste več let in ga vsaj enkrat obnovile. Ker je toženka soglašala s popustom za večletno zavarovanje, se je morala zavedati, da bo v primeru, ko bo to trajalo zgolj eno leto, razliko med nižjo premijo in enoletno premijo morala vrniti.
ZPP člen 337, 337/1. ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/2, 12/3, 12a, 12a/6.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - družinski člani - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila taks - podatki o premoženjskem stanju prosilca - preverjanje resničnosti podatkov v izjavi po uradni dolžnosti
Ker tožnika nista bila pozvana na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks, sta lahko manjkajoče podatke o družinskih članih navedla še v pritožbi. Nasprotno stališče bi namreč pomenilo, da bi bil prosilec, ki v predlogu ne navede nobenih podatkov, v boljšem položaju kot konkretna prosilca.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00025968
ZIZ člen 168. ZFPPIPP člen 280, 280/2, 280/2-1. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 40/1-4.
izvršba na nepremičnino - lastninska pravica - lastništvo nepremičnine - dokazovanje lastninske pravice - stečajni postopek nad dolžnikom - izločitvena pravica - priznanje izločitvene pravice v stečajnem postopku - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - listina kot podlaga za vpis - vpis lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika po uradni dolžnosti - napotitev na pravdo
Za vodenje izvršbe na nepremičnino, kadar je ta vpisana v zemljiško knjigo, mora biti lastninska pravica v zemljiški knjigi vpisana na dolžnika. 168. člen ZIZ pa določa obveznosti upnika in sodišča v zvezi z dokazovanjem lastninske pravice dolžnika na nepremičnini.
Sklep o preizkusu terjatev, v katerem je izločitvena pravica priznana in ugotovljeno, da je izločitveni upnik pridobil lastninsko pravico na nepremičnini, je listina, ki je podlaga za vknjižbo po 3. ali 4. točki prvega odstavka 40. člena ZZK-1.
Določba 168. člena ZIZ v tretjem do šestem odstavku ureja ravno primer, ko zemljiškoknjižno stanje ne odraža dejanskega in upniku omogoča, da doseže vpis lastninske pravice na (novega) dolžnika, kadar ta zanj sam ne poskrbi, ali se mu celo izogiba, ker zanj nima interesa, in mu tako omogoči, da se iz premoženja dolžnika poplača.
NEPRAVDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - USTAVNO PRAVO
VSL00027200
URS člen 17, 21, 34, 50, 50/1, 51. ZDZdr člen 2, 12, 12/1, 12/2, 39, 46, 46/1, 48, 74, 74/1, 75, 75/1, 75/2. ZNP-1 člen 28, 28/1.
socialno varstvo - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za sprejem - pravice varovancev zavoda - poseg v ustavno varovane pravice - odstop od sodne prakse - prostorska stiska
Sodišče prve stopnje v sklepu ni pojasnilo, ali bo v nadaljevanju postopka pridobilo podatke, na podlagi katerih bo lahko ugotovilo, kateri zavod bo lahko v najboljši meri zagotovil terapevtsko obravnavo nasprotne udeleženke in ki bo hkrati lahko zagotovil varstvene pogoje za nasprotno udeleženko in druge stanovalce zavoda. Sodišče prve stopnje je očitno menilo, da je storilo vsa potrebna materialnoprocesna dejanja že s tem, ko je prejelo odgovore zavodov, da so prezasedeni oziroma da ne morejo zagotoviti varnosti znotraj ustanove v primeru, če sprejmejo nasprotno udeleženko, glede na njene duševno zdravje. Tako postopanje sodišča prve stopnje ni pravilno. VSRS je v sklepu II Ips 95/2019 nakazalo možne načine, kako voditi te nepravdne postopke, od koga in katere podatke je treba pridobiti, ko nastopi težava pri namestitvi osebe z duševno motnjo v SVZ zaradi prezasedenosti zavodov, kar naj bi preprečilo, da bi sodišča z odločitvami v teh zadevah nedopustno posegala v človekove pravice teh oseb in stanovalcev zavoda. Opozorilo je, da si sodišče lahko pomaga s pozivom izvršilne veje (ministrstvu), ki naj navede dejanske možnosti za rešitev. Obravnavana zadeva je nepravdni postopek, kjer je položaj udeležencev manj formaliziran, kot npr. v pravdnem postopku. V postopku je zato mogoče pritegniti vse subjekte, ki sodišču lahko dajo za odločitev potrebne (koristne) podatke.
ZPND člen 5, 22b, 22b/1, 22b/2. DZ člen 157, 159, 160. ZNP-1 člen 25, 25/1, 26, 26/2, 36, 36/2.
nasilje v družini - umik predloga - ogroženost otroka - varstvo koristi otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - preklic umika zahteve - nadaljevanje postopka po uradni dolžnosti - preprečevanje nasilja v družini
Izjave o umiku ni mogoče preklicati, zato tudi ni več dolžnostnega ravnanja sodišča iz 5. člen ZPND, ki določa, da imajo v primeru, če je žrtev nasilja otrok, koristi in pravice otroka prednost pred koristmi in pravicami drugih udeležencev postopka. V tem postopku ni izkazano, da bi bilo potrebno posebno ukrepanje za varstvo koristi in pravic otroka (predlagatelja), glede na okoliščine primera.
Iz 22b. člena ZPND, ki določa predlagatelje postopka, ne izhaja, da bi sodišče po uradni dolžnosti lahko začelo postopek, zato tudi niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 26. člena ZNP-1, da bi sodišče lahko nadaljevalo postopek po uradni dolžnosti.
V teku je že (drug) nepravdni postopek med udeležencema, v katerem se odloča o varstvu in vzgoji predlagatelja, o stikih in o določitvi preživnine, zato bo sodišče v tem postopku lahko na predlog udeležencev, CSD ali po uradni dolžnosti (glej 160. člen DZ) izreklo ukrepe za varstvo koristi otroka iz 159. člena DZ.
ZPP člen 343, 343/4, 346, 346/1. ZNP člen 23, 23/1.
umik predloga v nepravdnem postopku - ustavitev postopka - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba
Ker predlagatelji zaradi umika predloga za razdelitev solastnine nimajo več pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka, je njihovo pritožbo treba zavreči kot nedovoljeno.
Tožba oziroma vloga z dopolnitvijo ne vsebuje določnega, razumljivega in izvršljivega tožbenega zahtevka, ki bi ga bilo mogoče obravnavati v postopku, oziroma ni mogoče niti ugotoviti, kaj tožnik s tožbo sploh zahteva, zaradi česar ni sposobna za obravnavo.
regulacijska začasna odredba - odklop elektrike - težko nadomestljiva škoda
Odklop električne energije v stanovanjski hiši, kjer biva družina z dvema mladoletnima otrokoma, glede na konkretno zatrjevane okoliščine, ko ta stanovalcem stanovanjske hiše ne odvzema samo razsvetljave, ampak tudi možnost priprave tople hrane, varnega hranjenja prehranskih živil, zagotavljanje nujnih higienskih standardov, v hladnejših obdobjih pa tudi ogrevanje stanovanjskih prostorov, pomeni za tožnico in mladoletna otroka takšen poseg in omejitev nujnih življenjskih pogojev, ki dejansko onemogoča možnost njihovega bivanja v stanovanjski hiši. Zato pa pomeni za tožnico in mladoletna otroka, ki živita z njo, nastanek težko nadomestljive škode.
stroški priče - izgubljen zaslužek - pravočasna priglasitev stroškov - izguba pravice do povračila stroškov
Sodna praksa je že zavzela enotno stališče, da priča, ki povračila stroškov zaradi izgubljenega zaslužka ni zahtevala na (pritožbenem) naroku, je to pravico izgubila. Posledično je takšno pravico izgubil tudi njen delodajalec.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00026648
ZDR člen 31, 32, 33, 184, 184/1.. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 147, 153, 153/2, 153/3, 171, 171/1, 179.. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 12.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - delo na višini - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - pravična denarna odškodnina
Zlasti delodajalec (in ne delavec) je tisti, ki mora poskrbeti za varen delovni proces. Delavec sam je dolžan spoštovati predpise o varnosti in zdravju pri delu (33. člen ZDR in 12. člen ZVZD-1) in je dolžan upoštevati delodajalčeva navodila (32. člen ZDR). Vendar pa je delavec delo dolžan opraviti (31. člen ZDR), zato mu ni mogoče očitati, da je prispeval k nastanku morebitne škode, če delodajalec dela ne organizira na varen način, dela pa drugače ni mogoče opraviti.
plačilo za dejansko opravljeno delo - plačilo razlike plače - obrnjeno dokazno breme
Tožnica zahteva plačilo za dodatno delo, ki ga je opravila poleg dela na delovnem mestu direktor družbe, gre torej za zahtevek za plačilo nadur. Tožnica je svoj zahtevek postavila premalo določno, saj ni navedla niti dokazala koliko ur na posamezen dan in v posameznem tednu/mesecu je dodatno delo opravljala. Zato je zahtevek utemeljeno zavrnjen.
Dokazno breme, da je poravnal vse obveznosti do delavca iz naslova delovnega razmerja je res na delodajalcu, vendar šele, ko delavec dokaže, da je ta obveznost nastala. Konkretno to pomeni, da mora delavec dokazati, da je opravil delo preko polnega delovnega časa in koliko.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00026611
ZDR-1 člen 7, 7/4, 8, 47.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - diskriminacija - slovenska vojska
Presoja, ali sporna ravnanja delodajalca kot celota predstavljajo trpinčenje delavca v smislu določbe 7. člena ZDR-1, je mogoča šele zatem, ko sodišče ugotovi, da je delodajalec očitana ravnanja tudi v resnici storil. Sodišče prve stopnje je dokazni zaključek, da v ravnanjih nadrejenega niso prisotni elementi trpinčenja na delovnem mestu sprejelo na podlagi presoje vseh očitanih ravnanj oziroma dogodkov, tako vsakega izmed njih kot vseh skupaj.