vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba - dovozna pot - imisije - prekluzija navedb in dokazov - trditveno breme - zavrnitev nepomembnih dokazov - vezanost na upravno odločbo - naloga izvedenca
Glede predloga izvedenca, naj se vožnje motornih vozil in kmetijske mehanizacije ne izvajajo ob severni strani stavb toženih strank, pa je pojasniti, da je to preseglo njegovo nalogo strokovnega pomočnika sodišča, ki mora v izvidu ugotoviti dejstva, v mnenju pa podati svoj strokovni sklep, do katerega je prišel z uporabo abstraktnih pravil. Sodišča izvedenčev predlog v ničemer ne zavezuje.
sodna taksa - predlog za oprostitev plačila sodne takse - materialni položaj - prihranki prosilca - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - socialna ogroženost
Tožnica sama ima premoženje večje vrednosti, ki za več kot šestkrat presega višino sodne takse za postopek o pritožbi, ki znaša 1.671,00 EUR, tako da ji bodo kljub plačilu sodne takse ostala denarna sredstva v višini 9.375,85 EUR. S plačilom sodne takse tako ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani in njihovo preživljanje s plačilom sodne takse nedvomno ne bo ogroženo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00030357
ZKP člen 369, 369/4.
pritožbene novote v pritožbenem postopku - dokazna ocena
Višje sodišče v zvezi s temi pritožbenimi navedbami, na podlagi podatkov kazenskega spisa in razlogov izpodbijane sodbe ugotavlja, da gre za pritožbene novote, ne pa zavrnjene dokazne predloge sodišča prve stopnje, saj slednje o teh sploh ni odločalo. Zagovornik ob tem primarno ne pove razlogov, zakaj teh dokazov ni navedel že prej, ob tem pa tudi ne navede (pravno relevantnih) dejstev, ki naj bi se s temi dokazi oziroma izpovedbami prič, ki jih vseh niti ne imenuje (nepristranske priče), dokazovala.
Določba četrtega odstavka 369. člena ZKP sicer dovoljuje predlaganje novih dokazov v pritožbi, vendar pa pri tem zahteva razloge, zakaj niso bili predlagani že prej. ZKP skuša s tem preprečiti prepozne predloge za izvedbo dokazov in s tem zagotoviti koncentracijo dokazovanja pred sodiščem prve stopnje, ki je izvedlo glavno obravnavo. Z neupoštevanjem dokaznega predloga, ki bi ga stranka lahko podala že pred sodiščem prve stopnje, pa tega brez razloga ni storila, sodišče ne krši pravice do obrambe. Ker zagovornik tej zakonski zahtevi ni zadostil, so pritožbi priloženi novi dokazi prepozni, zato jih višje sodišče pri svojem odločanju ne more in ne sme upoštevati.
V nadaljevanju pritožbe zagovornik nasprotuje dejanskim ugotovitvam in oceni sodišča prve stopnje glede dokazanosti posamičnih očitkov obdolženemu v določenih dneh v okviru očitanega kaznivega dejanja, vendar neutemeljeno. Res je sicer, da pri vseh obravnavanih dogodkih oziroma očitanih ravnanjih obdolženega ni bilo neposrednih prič, razen sam oškodovanec, vendar je sodišče prve stopnje glede na ugotovitve celotnega dokaznega postopka in v okviru tega izpovedbe zaslišanih prič glede odločilnih dejstev in okoliščin, oškodovancu utemeljeno verjelo.
V obravnavani zadevi ne pride v poštev uporaba splošnega zastaralnega roka iz 346. člena OZ. Gre namreč za povračilni zahtevek, ki temelji na premoženjskem zavarovanju, točneje, obveznem zavarovanju v prometu. Iz ustaljenega stališča v sodni praksi VS RS izhaja, da povračilni zahtevki zavarovalnic (v praksi t.i. regresni zahtevki), s podlago v drugem odstavku 7. člena Zakona o obveznem zavarovanju v prometu (v nadaljevanju ZOZP) in zavarovalni pogodbi, katere sestavni del so splošni pogoji zavarovanja, zastarajo v treh letih, zastaranje pa začne teči z izplačilom odškodnine oškodovancu. Gre namreč za zahtevek, ki temelji na zavarovančevi kršitvi zavarovalne pogodbe, kar pomeni, da ima naravo zahtevka za uveljavitev poslovne odškodninske obveznosti.
Takšna obveznost pa v skladu s tretjim odstavkom 352. člena OZ zastara v času, določenem za zastaranje takšne obveznosti. Ker OZ za regresno terjatev ne določa posebnosti, takšna terjatev zastara v času, ki na splošno velja za zastaranje terjatev iz zavarovalnih pogodb, torej v treh letih (tretji odstavek 357. člena OZ). Za odločitev o pritožbi je torej bistvena ugotovitev, da gre v obravnavani zadevi (sicer res) za regresno terjatev tožnice do toženke iz prvega odstavka 188. člena OZ, ki pa temelji na zavarovančevi kršitvi zavarovalne pogodbe. V obravnavani zadevi sta zavarovalno pogodbo kršila tako zavarovanec tožnice, kot tudi zavarovanec toženke, odškodnino pa je na pogodbeni podlagi v celoti plačala tožnica, s tem pa so nanjo po zakonu prešle zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli (so)odgovoren za škodo (prvi odstavek 963. v zvezi z prvim odstavkom 336. člena OZ), v takšni situaciji pa velja za zahtevek solidarnega dolžnika, ki je plačal več, kot zanaša njegov delež (za zahtevek ene od odgovornih zavarovalnic), zastaralni rok treh let.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00026806
ZPP člen 343, 343/1, 458, 458/1. OZ člen 9, 9/1, 125, 125/1. SPZ člen 118, 118/4.
spor majhne vrednosti - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba - nedovoljen pritožbeni razlog - pogodba o upravljanju - upravnik - pooblastila upravnika - učinki pogodbe - pacta sunt servanda
Ker tožena stranka z vložitvijo pritožbe zoper I. in III. točko izreka izpodbijane sodbe, ne more doseči izboljšanja svojega pravnega položaja, nima pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper ta dela sodbe.
Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo, zakaj šteje, da je družba X. d. o. o. opravljala redna vzdrževalna dela na poslovni stavbi. Ta zaključek predstavlja ugotovitev pravno odločilnega dejstva. Zato tožena stranka ne more uspeti s pritožbenimi trditvami, da je ta ugotovitev sodišča prve stopnje zmotna. Pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v postopkih v sporih majhne vrednosti ni dovoljen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00031488
KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-4, 91, 91/1, 91/3, 91/4.
tek in pretrganje zastaranja kazenskega pregona - zavrženje obtožnega predloga
Iz opisa obdolžencu očitanega kaznivega dejanja izhaja, da naj bi ga obdolženec storil dne 17. 3. 2013. Glede na navedeno in ker na podlagi podatkov kazenskega spisa niso podane okoliščine iz tretjega in četrtega odstavka 91. člena KZ-1, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je šestletni zastaralni rok, po poteku katerega kazenski pregon ni več dovoljen, potekel dne 17. 3. 2019.
gospodarski spor majhne vrednosti - podnajemna pogodba - zahtevek na vračilo varščine - upnikove pravice v primerih kadar je obveznost v storitvi - očitek protispisnosti - nedovoljen pritožbeni razlog
Kršitev 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ("protispisnost") obstaja le, če gre pri ugotavljanju odločilnih dejstev za napako pri povzemanju vsebine listin oziroma izpovedbe prič. Torej, ko sodišče dokazom pripiše drugačno vsebino od tiste, ki jo imajo v resnici. Ni pa te postopkovne kršitve če je sodišče prve stopnje na podlagi dokazne ocene vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj dejansko stanje ugotovilo drugače, kot to izhaja iz posamezne listine ali izjave posamezne priče. V teh primerih gre za dokazno oceno, ne pa za "protispisnost".
NEPRAVDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - USTAVNO PRAVO
VSL00027200
URS člen 17, 21, 34, 50, 50/1, 51. ZDZdr člen 2, 12, 12/1, 12/2, 39, 46, 46/1, 48, 74, 74/1, 75, 75/1, 75/2. ZNP-1 člen 28, 28/1.
socialno varstvo - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za sprejem - pravice varovancev zavoda - poseg v ustavno varovane pravice - odstop od sodne prakse - prostorska stiska
Sodišče prve stopnje v sklepu ni pojasnilo, ali bo v nadaljevanju postopka pridobilo podatke, na podlagi katerih bo lahko ugotovilo, kateri zavod bo lahko v najboljši meri zagotovil terapevtsko obravnavo nasprotne udeleženke in ki bo hkrati lahko zagotovil varstvene pogoje za nasprotno udeleženko in druge stanovalce zavoda. Sodišče prve stopnje je očitno menilo, da je storilo vsa potrebna materialnoprocesna dejanja že s tem, ko je prejelo odgovore zavodov, da so prezasedeni oziroma da ne morejo zagotoviti varnosti znotraj ustanove v primeru, če sprejmejo nasprotno udeleženko, glede na njene duševno zdravje. Tako postopanje sodišča prve stopnje ni pravilno. VSRS je v sklepu II Ips 95/2019 nakazalo možne načine, kako voditi te nepravdne postopke, od koga in katere podatke je treba pridobiti, ko nastopi težava pri namestitvi osebe z duševno motnjo v SVZ zaradi prezasedenosti zavodov, kar naj bi preprečilo, da bi sodišča z odločitvami v teh zadevah nedopustno posegala v človekove pravice teh oseb in stanovalcev zavoda. Opozorilo je, da si sodišče lahko pomaga s pozivom izvršilne veje (ministrstvu), ki naj navede dejanske možnosti za rešitev. Obravnavana zadeva je nepravdni postopek, kjer je položaj udeležencev manj formaliziran, kot npr. v pravdnem postopku. V postopku je zato mogoče pritegniti vse subjekte, ki sodišču lahko dajo za odločitev potrebne (koristne) podatke.
ZPND člen 5, 22b, 22b/1, 22b/2. DZ člen 157, 159, 160. ZNP-1 člen 25, 25/1, 26, 26/2, 36, 36/2.
nasilje v družini - umik predloga - ogroženost otroka - varstvo koristi otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - preklic umika zahteve - nadaljevanje postopka po uradni dolžnosti - preprečevanje nasilja v družini
Izjave o umiku ni mogoče preklicati, zato tudi ni več dolžnostnega ravnanja sodišča iz 5. člen ZPND, ki določa, da imajo v primeru, če je žrtev nasilja otrok, koristi in pravice otroka prednost pred koristmi in pravicami drugih udeležencev postopka. V tem postopku ni izkazano, da bi bilo potrebno posebno ukrepanje za varstvo koristi in pravic otroka (predlagatelja), glede na okoliščine primera.
Iz 22b. člena ZPND, ki določa predlagatelje postopka, ne izhaja, da bi sodišče po uradni dolžnosti lahko začelo postopek, zato tudi niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 26. člena ZNP-1, da bi sodišče lahko nadaljevalo postopek po uradni dolžnosti.
V teku je že (drug) nepravdni postopek med udeležencema, v katerem se odloča o varstvu in vzgoji predlagatelja, o stikih in o določitvi preživnine, zato bo sodišče v tem postopku lahko na predlog udeležencev, CSD ali po uradni dolžnosti (glej 160. člen DZ) izreklo ukrepe za varstvo koristi otroka iz 159. člena DZ.
ZPP člen 337, 337/1. ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/2, 12/3, 12a, 12a/6.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - družinski člani - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila taks - podatki o premoženjskem stanju prosilca - preverjanje resničnosti podatkov v izjavi po uradni dolžnosti
Ker tožnika nista bila pozvana na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks, sta lahko manjkajoče podatke o družinskih članih navedla še v pritožbi. Nasprotno stališče bi namreč pomenilo, da bi bil prosilec, ki v predlogu ne navede nobenih podatkov, v boljšem položaju kot konkretna prosilca.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00025968
ZIZ člen 168. ZFPPIPP člen 280, 280/2, 280/2-1. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 40/1-4.
izvršba na nepremičnino - lastninska pravica - lastništvo nepremičnine - dokazovanje lastninske pravice - stečajni postopek nad dolžnikom - izločitvena pravica - priznanje izločitvene pravice v stečajnem postopku - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - listina kot podlaga za vpis - vpis lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika po uradni dolžnosti - napotitev na pravdo
Za vodenje izvršbe na nepremičnino, kadar je ta vpisana v zemljiško knjigo, mora biti lastninska pravica v zemljiški knjigi vpisana na dolžnika. 168. člen ZIZ pa določa obveznosti upnika in sodišča v zvezi z dokazovanjem lastninske pravice dolžnika na nepremičnini.
Sklep o preizkusu terjatev, v katerem je izločitvena pravica priznana in ugotovljeno, da je izločitveni upnik pridobil lastninsko pravico na nepremičnini, je listina, ki je podlaga za vknjižbo po 3. ali 4. točki prvega odstavka 40. člena ZZK-1.
Določba 168. člena ZIZ v tretjem do šestem odstavku ureja ravno primer, ko zemljiškoknjižno stanje ne odraža dejanskega in upniku omogoča, da doseže vpis lastninske pravice na (novega) dolžnika, kadar ta zanj sam ne poskrbi, ali se mu celo izogiba, ker zanj nima interesa, in mu tako omogoči, da se iz premoženja dolžnika poplača.
Drži sicer, da permanentno zavarovanje ni enako večletnemu zavarovanju, kjer je znan konec zavarovalnega obdobja, vendar to ne pomeni, da pri sklenitvi trajnega zavarovanja zavarovalnica strankam že ob pričetku prvega zavarovalnega leta ne more ponuditi popusta, če bodo temu zavarovanju ostale zveste več let in ga vsaj enkrat obnovile. Ker je toženka soglašala s popustom za večletno zavarovanje, se je morala zavedati, da bo v primeru, ko bo to trajalo zgolj eno leto, razliko med nižjo premijo in enoletno premijo morala vrniti.
regulacijska začasna odredba - odklop elektrike - težko nadomestljiva škoda
Odklop električne energije v stanovanjski hiši, kjer biva družina z dvema mladoletnima otrokoma, glede na konkretno zatrjevane okoliščine, ko ta stanovalcem stanovanjske hiše ne odvzema samo razsvetljave, ampak tudi možnost priprave tople hrane, varnega hranjenja prehranskih živil, zagotavljanje nujnih higienskih standardov, v hladnejših obdobjih pa tudi ogrevanje stanovanjskih prostorov, pomeni za tožnico in mladoletna otroka takšen poseg in omejitev nujnih življenjskih pogojev, ki dejansko onemogoča možnost njihovega bivanja v stanovanjski hiši. Zato pa pomeni za tožnico in mladoletna otroka, ki živita z njo, nastanek težko nadomestljive škode.
Tožba oziroma vloga z dopolnitvijo ne vsebuje določnega, razumljivega in izvršljivega tožbenega zahtevka, ki bi ga bilo mogoče obravnavati v postopku, oziroma ni mogoče niti ugotoviti, kaj tožnik s tožbo sploh zahteva, zaradi česar ni sposobna za obravnavo.
stroški priče - izgubljen zaslužek - pravočasna priglasitev stroškov - izguba pravice do povračila stroškov
Sodna praksa je že zavzela enotno stališče, da priča, ki povračila stroškov zaradi izgubljenega zaslužka ni zahtevala na (pritožbenem) naroku, je to pravico izgubila. Posledično je takšno pravico izgubil tudi njen delodajalec.
ZPP člen 343, 343/4, 346, 346/1. ZNP člen 23, 23/1.
umik predloga v nepravdnem postopku - ustavitev postopka - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba
Ker predlagatelji zaradi umika predloga za razdelitev solastnine nimajo več pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka, je njihovo pritožbo treba zavreči kot nedovoljeno.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4.. ZPP člen 7, 7/1, 212.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - trditveno in dokazno breme
Po prvem odstavku 7. člena ZPP morajo stranke navesti vsa dejstva, na katere opirajo svoje zahtevke (trditveno breme) in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (dokazno breme). Po 212. členu ZPP mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze na katere opira svoj zahtevek ali s katerim izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Tožena stranka temu dokaznemu bremenu ni zadostila. Sodišče prve stopnje je tako utemeljeno zaključilo, da je nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela.
izraz volje - poplačilo kredita - namen plačila - notarski zapis - načelo kavzalnosti - potrošniški kredit
Namen razpolaganja tožeče stranke s prejetim zneskom v tem primeru po materialnem pravu ni bil obvezna sestavina sklenjene pogodbe. Zapis v notarskem zapisu kreditne pogodbe o popolnosti notarskega zapisa skladno s 43. členom ZN, da vsebuje vse dogovore glede posla in da povezani posli ne obstajajo, ni pretehtal ostalih skladnih dokazov tožene stranke. Sodišče prve stopnje je na podlagi pravilnega povzetka listin in ocene izpovedb prič pravilno zaključilo, da je tožeča stranka s podpisom prenosnega naloga odredila in odobrila transakcijo ter izrazila voljo, da s prenosom sredstev 99.550,54 EUR poplača kredit D. Z.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 6, 6-1, 7, 7-2, 8, 8-1.
mednarodna pristojnost - pristojnost za sospornike - zloraba procesnih pravic - Bruseljska uredba I - delovna nesreča - nesreča v tujini
Sodišče, ki obravnava zahtevke, ki so ob vložitvi tožbe medsebojno povezani v smislu člena 6 točka 1 Uredbe, ugotovi morebitno zlorabo pravila o pristojnosti iz te določbe le takrat, ko obstajajo prepričljivi dokazi, ki dopuščajo sklep, da je tožeča stranka pogoje za uporabo te določbe umetno ustvarila oziroma ohranila.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da zahtevki zoper vse tri tožene stranke temeljijo na isti dejanski podlagi, da se sklopi odločilnih dejstev zoper vsakega od tožencev v veliki meri prekrivajo, da se bo s tem, ko se bodo zahtevki zoper tri tožence obravnavali skupaj, preprečilo, da bi tožeča stranka razpolagala z več izvršilnimi naslovi za terjatev iz iste dejanske podlage (13. točka obrazložitve). Pravilno je razlogovalo, da za to, da se za sodne odločbe šteje, da zanje obstaja tveganje nezdružljivosti v smislu člena 6 točka 1 Uredbe, ne zadostuje, da obstaja razhajanje med rešitvami spora, ampak mora do tega razhajanja priti v okviru enakega dejanskega pravnega stanja.
Tožeča stranka je svobodna v odločitvi koga toži in v primeru izbirnih pristojnosti, kot pri vloženi tožbi, tudi pred katerim sodiščem toži. Tožbo je vložila tudi zoper slovenskega delodajalca, ki se zgolj zaradi posebne ureditve delovnopravnega sodstva vodi pred specializiranim sodiščem v Sloveniji. Za mednarodno prisojnost v tem primeru je odločilno le, ali obstojijo pogoji po prvi točki 8. člena Uredbe Bruselj I.