zavrženje tožbe - izguba pravnega interesa med pravdo - odločanje o stroških postopka - načelo končnega uspeha
Glede na navedeno ne drži, da se obravnavana zadeva ne prilega nobenemu kriteriju za odločitev o stroških postopka. Prilega se (že) osnovnemu iz prvega odstavka 154. člena ZPP. Kot je že bilo omenjeno, je pri uporabi tega kriterija odločilen končni uspeh v postopku, zato ni pomembno, ali je bila tožba ob vložitvi potrebna, dopustna oziroma tožbeni zahtevek utemeljen ali ne. Aplicirano na obravnavano zadevo: čeprav je tožnica ob vložitvi tožbe imela pravni interes zanjo, ga je kasneje zaradi okoliščin, ki so nastale med postopkom, „izgubila“, „izguba“ pravnega interesa pa ima za posledico zavrženje tožbe in dolžnost tožeče stranke, da nasprotni stranki povrne stroške postopka.
8. Čeprav se bo (morda) zdela tožnici spremenjena odločitev krivična (bremenijo jo stroški nasprotne stranke, njen neuspeh v postopku pa ni posledica njenega ravnanja oziroma bolje: krivde), sodišče v takšnih primerih, ko uspeh ni niti delen, da bi se dalo upoštevati „vse okoliščine primera“, enostavno nima zakonske podlage, odločiti drugače. Na vse to in na enotno stališče sodne prakse v tej smeri, pritožba utemeljeno opozarja. V obravnavani zadevi je tako uporabljiva tudi odločba VSL I Cp 289/2009 z dne 8. 4. 2009, saj je tožeča stranka tista, ki nosi riziko izgube pravnega interesa.
ZDSS-1 člen 53, 53/2.. ZPP člen 13.. ZDR člen 29, 29/1, 29/1-8.
plačilo razlike plače - kolektivni delovni spor - individualni delovni spor - predhodno vprašanje - sprememba pogodbe o zaposlitvi - enostransko znižanje plače - osnovna plača
Pravnomočna odločitev v kolektivnem delovnem sporu med sindikatom in delodajalcem, četudi je v njej odločeno o dajatvenem predlogu, ki ga predvideva drugi odstavek 53. člena ZDSS-1, ne predstavlja ovire za individualni delovni spor, v katerem bi delavec uveljavil tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači.
Po 8. alineji prvega odstavka 29. člena ZDR je določilo o znesku osnovne plače delavca, ki mu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, ter o morebitnih drugih plačilih, sestavina pogodbe o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi se lahko sporazumno spremeni, kot izhaja iz tretjega odstavka 47. člena ZDR. Navedena pravna podlaga pomeni, da je mogoče določilo o znesku osnovne plače delavca, ki je obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi, spremeniti le sporazumno. Ni je mogoče enostransko spreminjati, kar predvsem velja za njeno znižanje.
V primeru, ko oškodovanec zahteva odškodnino od osebe, ki mu je povzročila škodo, mora skladno z določbami OZ dokazati obstoj vseh štirih elementov odškodninske odgovornosti, med njimi protipravnega škodnega dogodka oziroma ravnanja, v konkretnem primeru torej dejstva, da so tožencu zaradi njegovega protipravnega ravnanja nastali potni stroški, nižji od tistih, ki mu jih je izplačala za pot na delo in z dela na podlagi 130. člena ZDR-1 in 168. člena ZUJF. Pravilno je torej stališče sodišča prve stopnje, da mora tožeča stranka dokazati, da je toženec zaradi krajše poti na delo in z dela upravičen do nižjih stroškov za prevoz na delo in z dela, zaradi česar je bila oškodovana.
ZFPPIPP člen 356. Pravilnik o spremembah Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2009) člen 5.
predračun stroškov
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da so stroški pisarniškega poslovanja samo izdatki za poštne in telefonske storitve, za obrazce, za bančne storitve, za fotokopiranje in prepisovanje spisov, listin in dokumentacije ter podobni izdatki, ter da ostali stroški, ki jih upravitelj specificira kot amortizacijo pisarniške opreme izvirajo iz poslovanja upravitelja, ki opravlja pridobitno dejavnost in zanjo izdaja račune. Gre za stroške, ki jih upravitelj pokriva iz prejetih plačil za opravljene storitve. Ker ti stroški niso v neposredni povezavi s tem stečajnim postopkom, ne predstavljajo stroškov, do povračila katerih je upravitelj upravičen.
nasilje v družini - prepoved približevanja - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - časovna omejenost ukrepov za preprečevanja nasilja v družini - podaljšanje veljavnosti ukrepov - načelo sorazmernosti
Pogoji za podaljšanje ukrepov so enaki kot pogoji za njihov izrek in so navedeni v 19. členu ZPND. Namen podaljšanja ukrepov je preprečitev ponovitve nasilnih dejanj in je podaljšanje zato na mestu, če se v času, od kar so bili izrečeni, ni spremenilo nič bistvenega, kar bi žrtvi zagotavljalo, da do nasilja nasprotnega udeleženca ne bo več prihajalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00025487
OZ člen 6, 6/2, 131, 131/1, 135, 965. ZPP člen 214, 214/5, 358, 358-5.
krivdna odškodninska odgovornost - padec v nezavarovan jašek - javna pohodna površina - protipravno ravnanje - opustitev dolžne skrbnosti pri vzdrževanju - skrbnost dobrega strokovnjaka - splošno znano dejstvo
Odsotnost rešetk na odtočnem kanalu na javni pohodni površini pred šolo predstavlja nedopustno stanje pohodne površine, ki zadosti pravnemu standardu protipravnosti. Vendar pa odstranitev rešetk ni bila dogodek, na katerega bi morala biti občina oziroma v njenem imenu komunalno podjetje v času zatrjevanega škodnega dogodka pripravljena in v zvezi s katerim bi morala takoj ukrepati. Zato zavarovancu toženke ni mogoče očitati opustitve dolžne skrbnosti in s tem krivdne odškodninske odgovornosti.
začasne odredbe v družinskih sporih - začasna odredba o stikih - začasna ureditev stikov - stiki med šolskimi počitnicami - težko nadomestljiva škoda - varstvo koristi otroka
Začasne odredbe v družinskih zadevah, kjer mora sodišče postopati hitro, se izdajajo le v nujnih primerih zavarovanja koristi mladoletnega otroka.
Stiki v obsegu, kot so določeni z začasno sodno poravnavo, omogočajo ohranitev čustvene vezi med sinom in očetom, občutek medsebojne pripadnosti in povezanosti, na kar tudi potek časa, potreben za sprejem končne odločitve, ne bo bistveno vplival.
vrnitev v prejšnje stanje - opravičljivost zamude - upravičen razlog za zamudo - narok v postopku za vrnitev v prejšnje stanje - očitno neupravičen razlog - vročanje na naslov iz registra - dogovor o vročanju - preusmeritev pošte
Tožena stranka je kot družba z omejeno odgovornostjo pravna oseba, ki se vpisuje v sodni register in se ji na podlagi tretjega odstavka 139. člena ZPP sodne odločbe vročajo na naslovu, ki je vpisan v register. Pravilno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, podprto z ustaljeno in enotno sodno prakso, da se uporabnik in izvajalec poštnih storitev v primeru vročanja po ZPP ne moreta dogovoriti za drugačen način vročanja, kar nenazadnje potrjuje tudi formulirani obrazec Pošte Slovenije „Naslovnikov naročilo“, iz katerega jasno izhaja, da preusmeritev ne velja za pisma v pravdnem postopku (in drugih naštetih sodnih postopkih), ki se vročajo po posebnih zakonih. Razlog, zaradi katerega tožena stranka pisanja dejansko ni prejela, je torej povzročila sama s svojim neskrbnim ravnanjem.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 29, 34, 34-1, 35.
postopek za priznanje tuje sodne odločbe - ugovor zastaranja - javni red - kršitev pravice do izjave
Sodišče v postopku priznavanja tuje sodne odločbe le-te ne sme preverjati glede vsebine (29. člen uredbe Sveta (ES) 44/2001 - Bruselj I). Sodna odločba se ne prizna, če bi bilo njeno priznanje v očitnem nasprotju z javnim redom v državi članici, v kateri se zahteva priznanje (točka 1. 34. člena Bruselj I).
Že na prvi pogled je razvidno, da se sodišče do bistvenih navedb stranke v zvezi s pretrganjem zastaranja ni (niti smiselno) opredelilo. Obrazložitev v tem delu ne izkazuje niti, da se je sodišče z navedbami pritožnikov sploh seznanilo, kar predstavlja grobo kršitev pravice do izjave (tako glede na sodno prakso US RS, npr. Up-951/15 z dne 18. 5. 2017, kot ESČP, npr. Yanakiev proti Bolgariji, točka 72).
pozneje najdeno premoženje - dodatni sklep o dedovanju - pogoji za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju - domneva lastninske pravice - zemljiška knjiga - nevknjižena nepremičnina
Zapuščinsko sodišče v dodatnem sklepu o dedovanju lahko zajame le tiste nepremičnine, ki so v javni zemljiški knjigi vpisane kot (so)lastnina zapustnika.
ZZZDR člen 106, 106/4, 106/5. ZPP člen 421, 421/4.
ukinitev stikov z otrokom - odklanjanje stikov - odklanjanje stikov s strani otroka - spremenjene okoliščine - največja otrokova korist - nov predlog - ponovna vzpostavitev stikov
Tako otrokova pravica do stika s staršem, kot tudi pravica starša do stikov s svojim otrokom, je ustavnopravno varovana osebnostna pravica. Otrok ima pravico do stika z obema staršema, oba starša imata pravico do stikov z otrokom. Vendar ne gre prezreti, da se s stiki zagotavljajo predvsem otrokove koristi. Otrokova korist je temeljna predpostavka za določitev načina izvajanja stikov s staršem s katerim ne živi. Drugoten, četudi zelo pomemben namen stikov pa je, da starš pri katerem otrok ne živi, uresniči svoje čustvene potrebe do otroka.
Razmere so se spremenile do te mere, da korist obeh mladoletnih otrok trenutno narekuje popolno ukinitev stikov med njima in njunim očetom, kar seveda, tako kot je poudarilo že sodišče prve stopnje, ne izključuje možnosti, da bo morda v prihodnosti stike mogoče vzpostaviti. Vsekakor ima oče možnost, da vzpostavi stanje in okoliščine, ko bosta otroka pripravljena na obnovo stikov in se tudi s pomočjo centra za socialno delo postopoma pripravi na stike, kar je doslej odklanjal.
odškodnina za premoženjsko škodo - potni stroški v času zdravljenja - prosti preudarek - denarna renta - denarno nadomestilo za brezposelnost - davki in prispevki - obračun davkov in prispevkov
Skladno z novejšo sodno prakso ni treba, da bi sodišče v izreku naložilo tudi obveznost obračuna in plačila davkov ter prispevkov v zvezi s prisojenim zneskom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00026121
ZPP člen 11, 214, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22. ZVZD-1 člen 37, 37/1. ZZVZZ člen 87, 91. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 4.
odškodninski zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije proti odgovorni osebi - regres Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - nesporna dejstva - obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov - pisna navodila - obveznost delodajalca - izvajanje ukrepov za varnost in zdravje delavcev - obveščanje delavcev - nepotrebnost - načelo ekonomičnosti - sklicevanje na druge postopke - opustitev izvajanja ukrepov varstva pri delu - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - višina tožbenega zahtevka - enako varstvo pravic - organizacija, vodenje in nadzor delovnega procesa - zadostna trditvena podlaga
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da mora po določbi 4. člena Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih delodajalec delovna mesta urediti tako, da nista ogrožena varnost in zdravje delavcev pri delu na takšnih delovnih mestih, in da to pomeni, da bi tožena stranka morala delovni proces ustrezno urediti in zagotoviti varen ter ustrezen način čiščenja vsipnika, ter poskrbeti, da bi bilo možno učinkovito očistiti in preveriti čistočo vsipnika s tal oziroma zagotoviti varno delovno ploščad (varno delovno stojišče) delavcev pri opravljanju tega procesa dela tako, da delavci ne bi mogli pasti in se poškodovati. Ker način, ki ga je navajala tožena stranka, ni bil učinkovit (o čemer so izpovedale že zaslišane priče) in je tožena stranka dopuščala, da so delavci za potrebe čiščenja desne in zadnje strani vsipnika uporabljali nezaščiten lesen ploh, s katerega je padel delavec R., zavarovanec tožeče stranke, pa je sodišče prve stopnje brez pomoči izvedenca za varstvo pri delu tudi povsem utemeljeno zaključilo, da tožena stranka ni zagotovila ustrezne in varne rešitve za izvedbo tega procesa dela.
Ukrep, za katerega tožena stranka meni, da je z njim ustrezno poskrbela za varnost delavcev in izvedbo katerega je zaslišana priča sicer potrdila (torej, da je odredila, da se ploh odstrani), je sodišče prve stopnje ocenilo kot nezadosten. Na njegovi podlagi je namreč sklepalo, da je tožena stranka za nepravilno prakso v bistvu vedela (tj. da delavci desno stran vsipnika čistijo na način, da na višini dveh metrov sestopijo na nezavarovan lesen ploh, ki je na drugi strani naslonjen na elektromotor, pri čemer pa je bilo potrebno za nemoten transport peska po traku ves čas skrbeti, da je vsipnik očiščen oziroma odmašen), da pa je ni ustrezno obvladovala niti preprečila. Zaslišani delavci so skladno izpovedali, da se je desna stran vsipnika že vrsto let čistila na ta način, da so delavci uporabili lesen ploh, na katerega so sestopili s podesta z zaščitno ograjo, sam varnostni inženir pa (kot je ugotovilo prvostopenjsko sodišče), da je bil ploh brez njegove vednosti nameščen nazaj. Z zaključkom prvostopenjskega sodišča, da nadzor tožene stranke glede odprave kršitve (torej odstranitve spornega ploha), če je bil dejansko izveden, ni bil zadosten, se je zato mogoče strinjati. Tožena stranka je sicer odredila odstranitev, ni pa poskrbela za ustrezen nadzor nad ukrepom (o tem nenazadnje priča nesreča delavca R.). Ker je tožena stranka vedela, da delavci za čiščenje vsipnika na višini uporabljajo ploh, bi se (kot pravilno razloguje prvostopenjsko sodišče) od nje pričakovalo, da poostri nadzor - opravlja obhode in spremlja ter kontrolirala delo na konkretnem vsipniku tako, da bi njena prisotnost pri delavcih ustvarila zavest, da čiščenje na ta način ni dopustno in da tudi ne bo tolerirano, in sicer najmanj do tedaj, dokler ne bi z gotovostjo ugotovila, da do kršitev ne prihaja več. Predvsem pa bi tožena stranka morala zagotoviti varno čiščenje in preverjanje čistoče s tal oziroma iz varnega stojišča ter dati jasna navodila, kako naj se vsipnik čisti.
Pritožbeno sodišče sicer ne dvomi, da je storilec kljub invalidski upokojitvi fizično zmožen opravljati določena fizična dela, saj nenazadnje mora tudi skrbeti sam zase. Vendar pa gre pri tem za vsakodnevna dela, ki jih storilec večinoma opravlja sam, običajno brez direktnih navodil in brez stalnega nadzora, torej za dela, ki ne potekajo v smislu organiziranega in vodenega delovnega procesa, kot je običajen v delovnih organizacijah. Družbeno koristno delo pa se opravlja v smislu organiziranega delovnega procesa, po navodilih nadrejenih in pod njihovim neposrednim ali posrednim nadzorom, pri čemer je potrebno upoštevati tudi sposobnost normalne komunikacije in sledenja navodilom, ki pa pri storilcu očitno ni podana.
Dolžnik je na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti navedel, da mu nihče ni povedal, kakšne so njegove obveznosti ter da je sedaj prišla na njegovega delodajalca tudi omejitev plače. Vendar pa ni oporekal trditvam upravitelja, da ga je najmanj v dopisih z dne 4. 11. 2016, 28. 11. 2018 in 27. 2. 2017 pozival k izpolnjevanju njegovih obveznosti. Poleg tega pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnik prejel prvi sklep o izterjavi stalnih prejemkov z dne 18. 2. 2015, iz katerega jasno izhaja, da mora izplačevalec dolžnikove stalne prejemke, ki presegajo znesek minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost ter zneske, zarubljene s sklepom o izvršbi za izterjavo terjatev do stečajnega dolžnika, navedenih v 4. točki izreka sklepa, nakazovati v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja. Nedvomno je bil torej seznanjen s tem, da nima pravice do prejetih denarnih zneskov, ki presegajo zgoraj navedene zneske. Zato ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da je pravila stečajnega postopka razumel tako, da se mora oglašati na vprašanja upravitelja, kar naj bi tudi storil, ter da pri oškodovanju stečajne mase ni ravnal namerno, temveč ni zmogel razumeti, da mora biti v stečajnem postopku toliko aktiven. Iz zgoraj navedenega namreč izhaja, da je dolžnik moral vedeti, da mora o novi zaposlitvi obvestiti upravitelja ter da ni upravičen do celotnega zneska stalnih prejemkov, ki mu jih je izplačeval delodajalec.
Za razliko od določb ZPP, ki sodišču, ki je izdalo odločbo, omogoča poseg v že izdano odločbo le z izdajo dopolnilnega ali popravnega sklepa, ZFPPIPP sodišču prve stopnje v drugem odstavku 128. člena omogoča, da z novim sklepom nadomesti sklep, ki se izpodbija s pritožbo, če ugotovi, da je pravočasna in dovoljena pritožba utemeljena.
S pritožbenim sklicevanjem na določbe ZPP o dopolnitvi ali popravi sklepa, zato pritožnik ne more uspeti.
sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe - način prodaje - pogoji prodaje - obseg preizkusa izpodbijanega sklepa
Morebitno nestrinjanje z načinom prodaje in izklicno ceno, vse določeno v sklepu o dodatni prodaji z dne 2. 10. 2018, bi torej upnik lahko uveljavljal s pravnim sredstvom zoper ta sklep. Neupoštevno je zato v tej fazi postopka pritožbeno stališče, da pri prodaji nepremičnega premoženja niso bile upoštevane tržne razmere v Sloveniji, ker se je v drugi polovici leta 2018 bistveno povečalo povpraševanje za nakup nepremičnin.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - zdravljenje na zaprtem oddelku - paranoidna shizofrenija - hujše ogrožanje lastnega zdravja - druge oblike zdravljenja - odklanjanje zdravljenja
Po ugotovitvah sodnega izvedenca ima pridržana oseba še vedno hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, pri čemer se svojega stanja ne zaveda, zato jo je še vedno potrebno imeti pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike in ji omogočiti nadaljnje zdravljenje z zdravili. V tem kratkem obdobju še ni prišlo do takšnega izboljšanja, da bi bila lahko pomoč pridržani osebi z drugimi (manj omejujočimi) oblikami pomoči, že uspešna.