redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Glede pisnega opozorila, ki je pogoj za zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bilo utemeljeno. Predmet tega predhodnega opozorila so bile naslednje kršitve oziroma očitki tožniku (učitelj športne vzgoje): da se je nesprejemljivo vedel do sodelavke kuharice in jo verbalno ter fizično nadlegoval; da je spornega dne pustil 12 učencev v avtobusu brez spremstva in na kros odšel s svojim vozilom, idr.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00025281
ZVPot člen 22, 43, 43/2. OZ člen 56, 56/1.
gospodarski spor - spor majhne vrednosti - pasivna legitimacija - prodajna pogodba - čas in kraj sklenitve pogodbe - pogodbeni pogoji - vrnitev predmeta pogodbe - domneva o popolnosti listine - varstvo potrošnikov
T. Č. je v svojih stanovanjskih prostorih podpisala pogodbo s tožečo stranko o nakupu sesalca kot fizična oseba. Takšen dejanski stan po presoji pritožbenega sodišča povsem daje tudi zaključek, da je prišlo do sklenitve (potrošniške) prodajne pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov, kot jo predvideva drugi odstavek 43. člena ZVPot.
zavrženje tožbe - izguba pravnega interesa med pravdo - odločanje o stroških postopka - načelo končnega uspeha
Glede na navedeno ne drži, da se obravnavana zadeva ne prilega nobenemu kriteriju za odločitev o stroških postopka. Prilega se (že) osnovnemu iz prvega odstavka 154. člena ZPP. Kot je že bilo omenjeno, je pri uporabi tega kriterija odločilen končni uspeh v postopku, zato ni pomembno, ali je bila tožba ob vložitvi potrebna, dopustna oziroma tožbeni zahtevek utemeljen ali ne. Aplicirano na obravnavano zadevo: čeprav je tožnica ob vložitvi tožbe imela pravni interes zanjo, ga je kasneje zaradi okoliščin, ki so nastale med postopkom, „izgubila“, „izguba“ pravnega interesa pa ima za posledico zavrženje tožbe in dolžnost tožeče stranke, da nasprotni stranki povrne stroške postopka.
8. Čeprav se bo (morda) zdela tožnici spremenjena odločitev krivična (bremenijo jo stroški nasprotne stranke, njen neuspeh v postopku pa ni posledica njenega ravnanja oziroma bolje: krivde), sodišče v takšnih primerih, ko uspeh ni niti delen, da bi se dalo upoštevati „vse okoliščine primera“, enostavno nima zakonske podlage, odločiti drugače. Na vse to in na enotno stališče sodne prakse v tej smeri, pritožba utemeljeno opozarja. V obravnavani zadevi je tako uporabljiva tudi odločba VSL I Cp 289/2009 z dne 8. 4. 2009, saj je tožeča stranka tista, ki nosi riziko izgube pravnega interesa.
sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe - način prodaje - pogoji prodaje - obseg preizkusa izpodbijanega sklepa
Morebitno nestrinjanje z načinom prodaje in izklicno ceno, vse določeno v sklepu o dodatni prodaji z dne 2. 10. 2018, bi torej upnik lahko uveljavljal s pravnim sredstvom zoper ta sklep. Neupoštevno je zato v tej fazi postopka pritožbeno stališče, da pri prodaji nepremičnega premoženja niso bile upoštevane tržne razmere v Sloveniji, ker se je v drugi polovici leta 2018 bistveno povečalo povpraševanje za nakup nepremičnin.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 29, 34, 34-1, 35.
postopek za priznanje tuje sodne odločbe - ugovor zastaranja - javni red - kršitev pravice do izjave
Sodišče v postopku priznavanja tuje sodne odločbe le-te ne sme preverjati glede vsebine (29. člen uredbe Sveta (ES) 44/2001 - Bruselj I). Sodna odločba se ne prizna, če bi bilo njeno priznanje v očitnem nasprotju z javnim redom v državi članici, v kateri se zahteva priznanje (točka 1. 34. člena Bruselj I).
Že na prvi pogled je razvidno, da se sodišče do bistvenih navedb stranke v zvezi s pretrganjem zastaranja ni (niti smiselno) opredelilo. Obrazložitev v tem delu ne izkazuje niti, da se je sodišče z navedbami pritožnikov sploh seznanilo, kar predstavlja grobo kršitev pravice do izjave (tako glede na sodno prakso US RS, npr. Up-951/15 z dne 18. 5. 2017, kot ESČP, npr. Yanakiev proti Bolgariji, točka 72).
pozneje najdeno premoženje - dodatni sklep o dedovanju - pogoji za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju - domneva lastninske pravice - zemljiška knjiga - nevknjižena nepremičnina
Zapuščinsko sodišče v dodatnem sklepu o dedovanju lahko zajame le tiste nepremičnine, ki so v javni zemljiški knjigi vpisane kot (so)lastnina zapustnika.
Za razliko od določb ZPP, ki sodišču, ki je izdalo odločbo, omogoča poseg v že izdano odločbo le z izdajo dopolnilnega ali popravnega sklepa, ZFPPIPP sodišču prve stopnje v drugem odstavku 128. člena omogoča, da z novim sklepom nadomesti sklep, ki se izpodbija s pritožbo, če ugotovi, da je pravočasna in dovoljena pritožba utemeljena.
S pritožbenim sklicevanjem na določbe ZPP o dopolnitvi ali popravi sklepa, zato pritožnik ne more uspeti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00025952
ZFPPIPP člen 122, 122/4, 131, 131/1, 131/2, 383, 383/1. ZIZ člen 38, 38/1, 38/5, 38/6, 55, 55/1, 55/1-12. ZPP člen 154, 156.
spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti - postopek osebnega stečaja - uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo - vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilni postopek in postopek zavarovanja - nedovoljenost izvršbe - razlogi za ugovor - stroški postopka - izvršilni stroški - načelo uspeha v postopku
Po določbi četrtega odstavka 122. člena ZFPPIPP velja neizpodbitna pravna domneva (presumptio iuris et de iure), da se je stranka postopka zaradi insolventnosti ali druga oseba seznanila z vsebino sodne odločbe s potekom osmih dni po objavi te sodne odločbe. Glede na to, da je upnik v konkretnem primeru vložil predlog za nadaljevanje izvršbe zoper dolžnikovega pravnega naslednika več kot dve leti po objavi sklepa o začetku postopka osebnega stečaja nad novim dolžnikom, se upoštevajoč prej navedeno neizpodbitno pravno domnevo šteje, da je bil upnik ob vložitvi predloga za nadaljevanje izvršbe zoper dediča kot dolžnikovega pravnega naslednika, seznanjen s tem, da se zoper dediča kot sedanjega dolžnika vodi postopek osebnega stečaja. V tem primeru namreč sklepa o izvršbi (ali nadaljevanju izvršbe zoper novega dolžnika) zoper dolžnika ni dopustno izdati, saj ni podana nobena od izjem iz drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP (glej prvi odstavek 131. člena in prvi odstavek 383. člena ZFPPIPP).
Določbe 38. člena ZIZ ne izključujejo uporabe splošnega pravila odločanja o stroških po merilu uspeha in tudi niso neskladne z njim, temveč dodatno regulirajo posamične stroškovne obveznosti strank v določenih fazah izvršilnega postopka z upoštevanjem njegovih posebnosti. Ker je bil postopek izvršbe, v katerem so dolžniku nastali stroški, sprožen na podlagi upničinega predloga za nadaljevanje izvršbe zoper novega dolžnika in za upnico ustavitev izvršilnega postopka v konkretnem primeru predstavlja procesni neuspeh, gre za situacijo, ki je enaka tisti, ki jo obravnava prvi odstavek 154. člena ZPP, ki se uporablja na podlagi 15. člena ZIZ in na podlagi katerega je stranka, ki v postopku ni uspela, nasprotni stranki dolžna povrniti stroške.
odškodnina za premoženjsko škodo - potni stroški v času zdravljenja - prosti preudarek - denarna renta - denarno nadomestilo za brezposelnost - davki in prispevki - obračun davkov in prispevkov
Skladno z novejšo sodno prakso ni treba, da bi sodišče v izreku naložilo tudi obveznost obračuna in plačila davkov ter prispevkov v zvezi s prisojenim zneskom.
Pritožbeno sodišče sicer ne dvomi, da je storilec kljub invalidski upokojitvi fizično zmožen opravljati določena fizična dela, saj nenazadnje mora tudi skrbeti sam zase. Vendar pa gre pri tem za vsakodnevna dela, ki jih storilec večinoma opravlja sam, običajno brez direktnih navodil in brez stalnega nadzora, torej za dela, ki ne potekajo v smislu organiziranega in vodenega delovnega procesa, kot je običajen v delovnih organizacijah. Družbeno koristno delo pa se opravlja v smislu organiziranega delovnega procesa, po navodilih nadrejenih in pod njihovim neposrednim ali posrednim nadzorom, pri čemer je potrebno upoštevati tudi sposobnost normalne komunikacije in sledenja navodilom, ki pa pri storilcu očitno ni podana.
ZFPPIPP člen 356. Pravilnik o spremembah Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2009) člen 5.
predračun stroškov
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da so stroški pisarniškega poslovanja samo izdatki za poštne in telefonske storitve, za obrazce, za bančne storitve, za fotokopiranje in prepisovanje spisov, listin in dokumentacije ter podobni izdatki, ter da ostali stroški, ki jih upravitelj specificira kot amortizacijo pisarniške opreme izvirajo iz poslovanja upravitelja, ki opravlja pridobitno dejavnost in zanjo izdaja račune. Gre za stroške, ki jih upravitelj pokriva iz prejetih plačil za opravljene storitve. Ker ti stroški niso v neposredni povezavi s tem stečajnim postopkom, ne predstavljajo stroškov, do povračila katerih je upravitelj upravičen.
prodaja premoženja - posebna pravila - izselitev dolžnika iz stanovanjske hiše
Če se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, v katerih stanuje dolžnik kot lastnik, sodišče s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju (drugi odstavek 395. člena ZFPPIPP). Navedeni rok ni podaljšljiv. Zato predlogu dolžnika za njegovo podaljšanje ni mogoče ugoditi. Navedbe v zvezi s slabim zdravstvenim stanjem pa bo dolžnik lahko uveljavljal ob zahtevi upravitelja za izpraznitev stanovanjske hiše.
nasilje v družini - prepoved približevanja - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - časovna omejenost ukrepov za preprečevanja nasilja v družini - podaljšanje veljavnosti ukrepov - načelo sorazmernosti
Pogoji za podaljšanje ukrepov so enaki kot pogoji za njihov izrek in so navedeni v 19. členu ZPND. Namen podaljšanja ukrepov je preprečitev ponovitve nasilnih dejanj in je podaljšanje zato na mestu, če se v času, od kar so bili izrečeni, ni spremenilo nič bistvenega, kar bi žrtvi zagotavljalo, da do nasilja nasprotnega udeleženca ne bo več prihajalo.
Dolžnik je na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti navedel, da mu nihče ni povedal, kakšne so njegove obveznosti ter da je sedaj prišla na njegovega delodajalca tudi omejitev plače. Vendar pa ni oporekal trditvam upravitelja, da ga je najmanj v dopisih z dne 4. 11. 2016, 28. 11. 2018 in 27. 2. 2017 pozival k izpolnjevanju njegovih obveznosti. Poleg tega pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnik prejel prvi sklep o izterjavi stalnih prejemkov z dne 18. 2. 2015, iz katerega jasno izhaja, da mora izplačevalec dolžnikove stalne prejemke, ki presegajo znesek minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost ter zneske, zarubljene s sklepom o izvršbi za izterjavo terjatev do stečajnega dolžnika, navedenih v 4. točki izreka sklepa, nakazovati v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja. Nedvomno je bil torej seznanjen s tem, da nima pravice do prejetih denarnih zneskov, ki presegajo zgoraj navedene zneske. Zato ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da je pravila stečajnega postopka razumel tako, da se mora oglašati na vprašanja upravitelja, kar naj bi tudi storil, ter da pri oškodovanju stečajne mase ni ravnal namerno, temveč ni zmogel razumeti, da mora biti v stečajnem postopku toliko aktiven. Iz zgoraj navedenega namreč izhaja, da je dolžnik moral vedeti, da mora o novi zaposlitvi obvestiti upravitelja ter da ni upravičen do celotnega zneska stalnih prejemkov, ki mu jih je izplačeval delodajalec.
vrnitev v prejšnje stanje - opravičljivost zamude - upravičen razlog za zamudo - narok v postopku za vrnitev v prejšnje stanje - očitno neupravičen razlog - vročanje na naslov iz registra - dogovor o vročanju - preusmeritev pošte
Tožena stranka je kot družba z omejeno odgovornostjo pravna oseba, ki se vpisuje v sodni register in se ji na podlagi tretjega odstavka 139. člena ZPP sodne odločbe vročajo na naslovu, ki je vpisan v register. Pravilno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, podprto z ustaljeno in enotno sodno prakso, da se uporabnik in izvajalec poštnih storitev v primeru vročanja po ZPP ne moreta dogovoriti za drugačen način vročanja, kar nenazadnje potrjuje tudi formulirani obrazec Pošte Slovenije „Naslovnikov naročilo“, iz katerega jasno izhaja, da preusmeritev ne velja za pisma v pravdnem postopku (in drugih naštetih sodnih postopkih), ki se vročajo po posebnih zakonih. Razlog, zaradi katerega tožena stranka pisanja dejansko ni prejela, je torej povzročila sama s svojim neskrbnim ravnanjem.
zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - izpolnitev zakonskih pogojev - kumulativnost pogojev - nekonkretizirane navedbe - odstranitev stvari - uporaba parkirišča
Ker je sodišče ugotovilo, da ena izmed zakonsko določenih predpostavk za izdajo začasne odredbe, in sicer predpostavke iz drugega oziroma tretjega odstavka 272. člena ZIZ niso podane, se z obstojem predpostavke iz prvega odstavka 272. člena ZIZ (verjetnost obstoja terjatve), ki mora biti podana kumulativno, niti ni ukvarjalo.
Tožnica konkretno ni zatrdila nobene izmed predpostavk iz drugega in tretjega odstavka 272. člena ZIZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00025617
OZ člen 619. ZPP člen 212, 258, 287, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - opustitev izvedbe dokaza - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - postopek v sporu majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlog - zavrnitev dokaznega predloga - dopustni razlogi - pravilo o obojestranskem zaslišanju - procesno ravnotežje med strankama
Opustitev izvedbe dokaza je procesna kršitev relativnega značaja iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki v postopku v sporu majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog. Lahko sicer predstavlja kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar le v primeru, kadar razlogi za takšno odločitev niso ustavno sprejemljivi in takrat, kadar sodišče razlogov za svojo odločitev ne pojasni.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - postavitev sodnega izvedenca - potrebno strokovno znanje - izvedensko mnenje - urbanistično mnenje - izvedenec geodetske stroke - namembnost zemljišča - dejanska uporaba zemljišča - redna raba stavbe - pravna podlaga - pravica uporabe na nepremičnini - imetnik pravice uporabe - transformacija lastninske pravice - ZLNDL - lastniki stanovanj
Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev pravilno oprlo na določila 42. in 43. člena ZVEtL-1, ki predstavljajo materialnopravno podlago za določitev pripadajočega zemljišča k stavbam, ki so bile zgrajene pred uveljavitvijo SPZ 1. 1. 2003. Že prvostopenjsko sodišče je pravilno obrazložilo, zakaj je treba pripadajoče zemljišče k določenim stavbam določati na v ZVEtL in ZVEtL-1 predpisan način. Nesporno je, da je bila stavba na naslovu v Ljubljani zgrajena 1979 leta in da so bila potem stanovanja prodana posameznim kupcem.
Pravica uporabe zemljišča, potrebnega za redno rabo večstanovanjske stavbe, zgrajene pred uveljavitvijo SPZ, je s prodajo stanovanj prešla na kupce stanovanj.
V nasprotju s sedanjo ureditvijo, ko velja načelo superficies solo cedit, so v sistemu družbene lastnine pravice na zemljišču sledile pravici na objektu. Ker se je pravica uporabe na zemljiščih po samem zakonu prenašala skupaj s pravico na stavbi, za prenos pravice uporabe na zemljiščih pogodbena podlaga ni bila potrebna. S spremembo družbene ureditve se je pravica uporabe transformirala v lastninsko pravico na podlagi več zakonov, ki so urejali (tudi) lastninjenje. Na zemljiščih v mestih se je po uveljavitvi ZLNDL julija 1997 ex lege vpisala lastninska pravica na dotlej vpisanega imetnika pravice uporabe. Zaradi neurejenosti zemljiške knjige v času družbene lastnine, ko vpisi v zemljiško knjigo niso imeli konstitutivnega značaja, zemljiškoknjižni vpisi pogosto niso odražali resničnega stanja. Zato zgolj vpis pravice uporabe ne zadostuje, treba je ugotoviti, kdo je ob uveljavitvi ZLNDL dejansko imel pravico uporabe na določenem zemljišču. Upravičenja na zemljišču so lahko pridobili le dejanski imetniki pravice uporabe na njem. To pa so bili lastniki stanovanj, saj za redno rabo stanovanj potrebujejo dostop, prostor za smetnjake in drugo komunalno ureditev, za vzdrževanje stavbe, počitek, ipd. Kupci stanovanj so torej že ob nakupu stanovanj pridobili pravico uporabe na k stavbi pripadajočem zemljišču, zato se je njihova pravica uporabe ob uveljavitvi ZLNDL transformirala v lastninsko pravico. Kdo je bil prodajalec posameznega stanovanja, za odločitev o določitvi pripadajočega zemljišča k večstanovanjski stavbi ni relevantno.
Kriterije, po katerih se določa obseg pripadajočega zemljišča, torej določa zakon, da se ugotovi dejstva, ki so potrebna za določitev obsega pripadajočega zemljišča, pa je potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, zato je treba angažirati izvedenca. Na podlagi ZVEtL tako sodišče s pomočjo strokovnjakov urbanistične in geodetske stroke ugotovi, kdo je v sistemu družbene lastnine bil resnični imetnik pravice uporabe, ki se je transformirala v lastninsko pravico. Skladno s 43. členom ZVEtL-1 se pri določitvi pripadajočega zemljišča upošteva namembnost in dejanska uporaba zemljišča in pretekla redna raba. Strokovno podlago za ugotovitev teh dejstev je sodišču pojasnilo za izvedenca postavljeno podjetje.
Večinska sodna praksa stoji na stališču, da ni mogoče šteti, da pomeni prepoved razpolaganja z nepremičninami le neznatno škodo za njenega lastnika, saj je pravica razpolaganja bistveni element lastninske pravice.
preprečevanje nasilja v družini - stroški nepravdnega postopka - prosti preudarek - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih - končni uspeh v postopku - mladoletna oseba
Predlagatelji v postopku na prvi stopnji niso uspeli z zadostno stopnjo verjetnosti dokazati, da je nasprotni udeleženec ustvaril situacijo, ki bi opravičevala predlagane ukrepe v smislu določil ZPND. Zato ne bi bilo pravično, da bi moral nasprotni udeleženec, ki je v postopku uspel, nositi svoje stroške postopka sam. Prav tako ne bi bilo pravično, da bi sodišče s plačilom stroškov bremenilo mladoletna predlagatelja.