ZIZ člen 17, 17/1, 40, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-2. ZPP člen 13. ZPreZP-1 člen 38, 39, 39/1, 40. ZS člen 3.
izvršnica - izvršilni naslov - uveljavljanje ničnosti izvršilnega naslova - vezanost izvršilnega sodišča na izvršilni naslov - ničnost kot predhodno vprašanje - sodna praksa
Predložena izvršnica je popolna in pravno veljavna ter predstavlja izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče vložiti predlog za izvršbo.
Ker je izvršnica izvršilni naslov, ki je po učinkih blizu neposredno izvršljivemu notarskemu zapisu, je izvršilno sodišče nanjo po načelu stroge formalne legalitete vezano. To pomeni, da je dolžno le prisilno izvršiti obveznost, določeno v izvršilnem naslovu, ki je dolžnik ni izpolnil prostovoljno, pri tem pa v sam izvršilni naslov ne sme posegati in tudi ne sme presojati njegove pravilnosti, veljavnosti in vsebine. Posledično v izvršilnem postopku tudi ni mogoče odločati o (ne)veljavnosti izvršilnega naslova kot o predhodnem vprašanju, za kar se neutemeljeno zavzema dolžnik, saj inštrumentarij izvršilnega postopka temu nenazadnje niti ni namenjen, temveč je ta presoja prepuščena sodišču v drugem, od izvršilnega postopka ločenem in za to primernem kontradiktornem (pravdnem) postopku.
ZD člen 145, 145/1, 145/2, 145/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
upravitelj zapuščine - skupnost dedičev - spor med dediči
Upravitelja zapuščine postavi zapuščinsko sodišče, dokler traja skupnost dedičev, če to predlaga kateri izmed dedičev, ker se dediči ne morejo sporazumeti o upravi ali glede osebe upravitelja. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo glede katerega premoženja obstaja spor glede upravljanja, niti ni ugotavljalo ali je mogoč dogovor glede upravljanja s strani posameznega dediča s celotnim oz. samo delom zapuščine (drugi in tretji odstavek 145. člena ZD), niti se ni opredelilo do škode, ki bi naj nastajala, ker ni postavljen upravitelj zapuščine.
tožba za razvezo zakonske zveze - nepopolna tožba - vročitev tožbe v odgovor - začetek pravde - litispendenca - zavrženje tožbe
Ker pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani med strankama (že) teče pravda za razvezo zakonske zveze, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je vlogo tožnika, s katero predlaga razvezo zakonske zveze, zavrglo. Pri tem se je pravilno oprlo na določilo 189. člena ZPP.
spor majhne vrednosti - vezanost na dejansko stanje - nedovoljen pritožbeni razlog
Ker v postopkih v sporih majhne vrednosti pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljen, tožena stranka s pritožbenimi navedbami ne more uspeti.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/5, 12, 12/6, 12a, 12a/5, 12a/10.
oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje prosilca - trditveno in dokazno breme - dokazno breme - negativno dejstvo - stalno bivališče - taksni zavezanec z bivališčem v tujini - pridobitev podatka z vpogledom v javne evidence
Zgolj na podlagi navedb tožene stranke brez uradnih listin, ki bi izkazovale njen materialni položaj, ob upoštevanju, da gre za osebo s stalnim prebivališčem v tujini, prvostopenjsko sodišče ni moglo napraviti zaključka, da je tožena stranka upravičena do taksne oprostitve.
ZDZdr člen 2, 2-10, 30, 30/1, 31, 46, 46/1, 46/2, 47, 47/2, 74, 74/1, 74/2, 74/3, 75, 77, 77/2, 79. ZNP-1 člen 42. URS člen 34, 35. ZPP člen 355, 355/1.
namestitev v varovani oddelek - podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - premestitev - kršitev človekovih pravic - pravica do osebnega dostojanstva - starostna demenca - varstvo pravic in pravnih koristi drugih oseb - najbližja oseba - obvezno zastopanje po odvetniku - institucionalno varstvo - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pri premestitvi osebe iz varovanega oddelka socialno varstvenega zavoda v negovalni oddelek istega zavoda je treba preveriti, ali bo v varovanem oddelku zagotovljena njenemu zdravstvenemu stanju ustrezna terapevtska oskrba, in prostorske možnosti za sprejem. Če bi bila premestitev izvedena v prezasedene prostore ali v prostore, kjer terapevtska obravnava dementne osebe ni izvedljiva, je taka premestitev lahko hujši poseg kot varstvo in oskrba v varovanem oddelku, ki ga najbližje osebe sprejemajo, nasprotna udeleženka pa posega v osebno svobodo zaradi nepokretnosti ne čuti. Nameščanje na hodnike, skupne prostore, v okolje, kjer ni zagotovljen ustrezen terapevtski tretman, ni sprejemljivo niti z vidika ustavnih pravic nameščene osebe niti z vidika ustavnih pravic drugih uporabnikov.
ZGD-1 člen 404, 404/3. ZFPPIPP člen 420, 420/1, 420/2.
predlog za začetek postopka prisilne likvidacije - nedelovanje poslovodstva - upnik kot predlagatelj postopka prisilne likvidacije družbe - država kot upnik - upniško dolžniško razmerje - sklepčnost predloga
V primeru, kadar Republika Slovenija nastopa kot predlagateljica postopka prisilne likvidacije, mora v predlogu jasno opredeliti svoj status, iz katerega bo že na prvi pogled razvidno, ali nastopa v razmerju z določeno pravno osebo v oblastni funkciji države, ali pa v funkciji upnice iz dolžniško upniškega razmerja. Sklicevanje na sklepanje, s pomočjo katerega bi lahko sodišče prepoznalo pravi pomen podanih trditev, ni utemeljeno. Predlog mora biti jasen in sklepčen, da bi ga sodišče sploh začelo obravnavati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00025281
ZVPot člen 22, 43, 43/2. OZ člen 56, 56/1.
gospodarski spor - spor majhne vrednosti - pasivna legitimacija - prodajna pogodba - čas in kraj sklenitve pogodbe - pogodbeni pogoji - vrnitev predmeta pogodbe - domneva o popolnosti listine - varstvo potrošnikov
T. Č. je v svojih stanovanjskih prostorih podpisala pogodbo s tožečo stranko o nakupu sesalca kot fizična oseba. Takšen dejanski stan po presoji pritožbenega sodišča povsem daje tudi zaključek, da je prišlo do sklenitve (potrošniške) prodajne pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov, kot jo predvideva drugi odstavek 43. člena ZVPot.
Pri priglašenih stroških, ki jih je tožena stranka sama imela s pridobitvijo overjenega prevoda, gre tudi po presoji pritožbenega sodišča, za dejansko izkazane stroške in stroške, ki so bili potrebni za postopek.
odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha - končni uspeh
Tožnica v pritožbi zmotno zamenjuje uspeh v postopku in uspeh s pravnim sredstvom. Tožnica je sicer s pravnim sredstvom (pritožbo) delno uspela, vendar je pri odločanju o stroških po načelu uspeha relevanten končen uspeh v postopku. Pri presoji končnega uspeha v postopku je bistveno, da se je ta končal z ustavitvijo zaradi umika tožbe. Za ta primer ZPP v prvem odstavku 158. člena celo izrecno določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki stroške. Izjema od tega pravila je določena v nadaljevanju; gre za primer, ko tožeča stranka tožbo umakne takoj, ko tožena stranka izpolni zahtevek. V konkretnem primeru toženka tožbenega zahtevka tožnice ni izpolnila, tega tožnica niti ne navaja.
ZDSS-1 člen 53, 53/2.. ZPP člen 13.. ZDR člen 29, 29/1, 29/1-8.
plačilo razlike plače - kolektivni delovni spor - individualni delovni spor - predhodno vprašanje - sprememba pogodbe o zaposlitvi - enostransko znižanje plače - osnovna plača
Pravnomočna odločitev v kolektivnem delovnem sporu med sindikatom in delodajalcem, četudi je v njej odločeno o dajatvenem predlogu, ki ga predvideva drugi odstavek 53. člena ZDSS-1, ne predstavlja ovire za individualni delovni spor, v katerem bi delavec uveljavil tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači.
Po 8. alineji prvega odstavka 29. člena ZDR je določilo o znesku osnovne plače delavca, ki mu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, ter o morebitnih drugih plačilih, sestavina pogodbe o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi se lahko sporazumno spremeni, kot izhaja iz tretjega odstavka 47. člena ZDR. Navedena pravna podlaga pomeni, da je mogoče določilo o znesku osnovne plače delavca, ki je obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi, spremeniti le sporazumno. Ni je mogoče enostransko spreminjati, kar predvsem velja za njeno znižanje.
Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 6. ZFPPIPP člen 60, 60/7, 70, 103, 103/4, 103/4-2.
seznam preizkušenih terjatev - nadomestilo upravitelja za preizkus terjatev - prijava terjatve - število preizkušenih terjatev - več prijavljenih terjatev istega upnika
Jezikovna razlaga ZFPPIPP pokaže, da števila prijavljenih terjatev ne gre enačiti s številom vlog, v katerih upnik terjatve prijavlja, niti s skupnim zneskom (seštevkom) prijavljenih terjatev, ki bi ga bilo obravnavati kot eno terjatev, če imajo prijavljene terjatve različno pravno in dejansko podlago.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre za dve terjatvi sicer istega upnika na različni pravni podlagi, ki ju je upravitelj moral preizkusiti.
ZFPPIPP člen 389, 389/1, 389/3, 400, 400/4. ZIZ člen 102, 102/1, 102/1-1.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - ugovor dolžnika - preizkusna doba - zdravstvene težave - dolžnost preživljanja mladoletnega otroka
Dolžnikova preživninska obveznosti do otrok se upošteva v okviru omejitve zneska prejemkov, ki spadajo v stečajno maso v postopku osebnega stečaja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - invalid - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil izpad, ki ga je spornega dne imela tožeča stranka, dejansko posledica verbalnega napada s strani sodelavca, ki je sam priznal, da je tožeči stranki rekel, da jo bo udaril, sunil, zmlel v prah, da v njo vrže atomsko bombo. Reakcija tožeče stranke, ki je bila invalidka, je bila spornega dne zagotovo neprimerna, vendar je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo izpovedi, da je bila tožeča stranka spornega dne izzvana s strani sodelavca, kar je bil razlog za njen izpad. V konkretnem primeru je šlo za večji nesporazum v odnosih med sodelavci, za katerega pa ni bil povod samo opravljanje dela, temveč je do tega prišlo v posledici izzvanosti tožeče stranke od sodelavca. Ker ni bil podan zakonit razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je sodišče prve stopnje utemeljeno ugotovilo nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
umik pritožbe - fikcija umika pritožbe - domneva umika pritožbe - neplačilo sodne takse za pritožbo - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za pritožbo - plačilo sodne takse za pritožbo - referenca - dokazilo o plačilu sodne takse - postopek s pritožbo - novela ZPP-E - vročitev pritožbe v odgovor
Ker je bila sodna taksa plačana na način in v roku, kot izhaja iz plačilnega naloga, se šteje, da je bila plačana na dan, ko je sodišče denarna sredstva prejelo na svoj račun (prvi odstavek 6.a člena ZST-1). Dejstvo, da tožnica reference ni navedla, je posledica njene nehotene napake, posledično se ni mogla zavedati obveznosti, da mora sodišču predložiti potrdilo o plačilu (tretji odstavek 6. člena ZST-1). Fikcija umika pritožbe je zato nesorazmerna sankcija za nehoteno napako pri plačevanju sodne takse, ki je bila pravočasno in v ustrezni višini plačana.
zavrženje tožbe - izguba pravnega interesa med pravdo - odločanje o stroških postopka - načelo končnega uspeha
Glede na navedeno ne drži, da se obravnavana zadeva ne prilega nobenemu kriteriju za odločitev o stroških postopka. Prilega se (že) osnovnemu iz prvega odstavka 154. člena ZPP. Kot je že bilo omenjeno, je pri uporabi tega kriterija odločilen končni uspeh v postopku, zato ni pomembno, ali je bila tožba ob vložitvi potrebna, dopustna oziroma tožbeni zahtevek utemeljen ali ne. Aplicirano na obravnavano zadevo: čeprav je tožnica ob vložitvi tožbe imela pravni interes zanjo, ga je kasneje zaradi okoliščin, ki so nastale med postopkom, „izgubila“, „izguba“ pravnega interesa pa ima za posledico zavrženje tožbe in dolžnost tožeče stranke, da nasprotni stranki povrne stroške postopka.
8. Čeprav se bo (morda) zdela tožnici spremenjena odločitev krivična (bremenijo jo stroški nasprotne stranke, njen neuspeh v postopku pa ni posledica njenega ravnanja oziroma bolje: krivde), sodišče v takšnih primerih, ko uspeh ni niti delen, da bi se dalo upoštevati „vse okoliščine primera“, enostavno nima zakonske podlage, odločiti drugače. Na vse to in na enotno stališče sodne prakse v tej smeri, pritožba utemeljeno opozarja. V obravnavani zadevi je tako uporabljiva tudi odločba VSL I Cp 289/2009 z dne 8. 4. 2009, saj je tožeča stranka tista, ki nosi riziko izgube pravnega interesa.
ZDR-1 člen 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-5.. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) člen 7, 7/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - sestava komisije - kolektivna pogodba
Namen poskusnega dela je preizkus znanja in sposobnosti delavca za opravljanje dela, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi: torej preizkus, ali je delavec, ki (praviloma) izpolnjuje formalne pogoje predpisane izobrazbe in delovnih izkušenj, v praksi sposoben opravljati delo in ustreza pričakovanju delodajalca oziroma ali je njegovo delo v skladu z utemeljenimi standardi, ki jih zasleduje delodajalec. Poskusno delo ni namenjeno sankcioniranju delavčevih kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, temveč je namenjeno preizkusu delavčevih delovnih sposobnosti, pa tudi osebnostnih lastnosti v širšem smislu, ki so potrebne za uspešno opravljanje dela pri delodajalcu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo
Pritožbeno sodišče je že večkrat poudarilo, da zgolj dejstvo, da je tožnica pred sklenitvijo odpovedane pogodbe o zaposlitvi opravljala delo pri toženi stranki na podlagi predhodne pogodbe o zaposlitvi, v kateri je imela tudi dogovorjeno poskusno delo, ne pomeni, da je pogoj uspešno opravljenega poskusnega dela v zadnji pogodbi o zaposlitvi neveljaven oziroma ničen. To bi držalo le, če bi bil ta pogoj dogovorjen v kasneje sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za opravljanje istega dela. Delodajalec ima namreč pravico preizkusiti znanja in sposobnosti delavca za vsebinsko drugo delo na drugem delovnem mestu, na katerem delavec pri delodajalcu dela še ni opravljal, saj se o njih še ni uspel prepričati.
V primeru, ko oškodovanec zahteva odškodnino od osebe, ki mu je povzročila škodo, mora skladno z določbami OZ dokazati obstoj vseh štirih elementov odškodninske odgovornosti, med njimi protipravnega škodnega dogodka oziroma ravnanja, v konkretnem primeru torej dejstva, da so tožencu zaradi njegovega protipravnega ravnanja nastali potni stroški, nižji od tistih, ki mu jih je izplačala za pot na delo in z dela na podlagi 130. člena ZDR-1 in 168. člena ZUJF. Pravilno je torej stališče sodišča prve stopnje, da mora tožeča stranka dokazati, da je toženec zaradi krajše poti na delo in z dela upravičen do nižjih stroškov za prevoz na delo in z dela, zaradi česar je bila oškodovana.