ZIZ člen 171, 171/1, 171/2, 181, 181/7, 191, 192/1.
sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - pritožbeni razlogi - odredba o prodaji na javni dražbi - možnost sodelovanja stranke v postopku - pristop k vodilni zadevi - pogoji za prodajo - nepravilna vročitev odredbe o prodaji - vročitev zapisnika z naroka
Kljub enotnemu postopku nepremičninske izvršbe v fazi ugotovitve vrednosti nepremičnine, prodaje le te in poplačila upnika, saj se ista nepremičnina ne more večkrat prodati, upniki vodilne in pristopljenih zadev ohranijo samostojnost razmerja napram dolžniku, zoper katerega vodijo izvršbo. Dejanja posameznega upnika, ki se nanašajo na njegovo razmerje do dolžnika, ne vplivajo na pravni položaj ostalih upnikov in učinkujejo neodvisno od volje drugih upnikov. Upniki posamezne zadeve so navkljub pristopu še naprej samostojne stranke in povsem prosto razpolagajo s svojim zahtevkom. Gre torej za povsem samostojne izvršilne zadeve, ki so zaradi nujnosti izvedbe enotnega postopka (en predmet izvršbe), pristopile k vodilni zadevi, v kateri je sodišče najprej izdalo sklep o izvršbi na isto nepremičnino (drugi odstavek 171. člena ZIZ).
Tožnica je pogodbeno obveznost izpolnila, zato je toženec dolžan plačati neplačani kredit, ker se je zavezal in pristopil h kreditni pogodbi kot porok in plačnik.
čisti finančni leasing - vrnitev v zakup dane stvari
Dejstvo, da tožena stranka predmetov leasinga nima več v svoji posesti, ker je te, kakor je to sama zatrjevala, vrnila proizvajalcu oz. odtujila, na obvezo tožeči stranki poravnati pogodbene obveznosti, nima vpliva, kakor je to pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Tožeča stranka je bila zgolj financer tožene stranke, tej je zagotovila financiranje nakupa predmetov leasinga ter izročila predmete leasinga v neposredno uporabo in posest, kar je tudi značilnost finančnega leasinga. Primarni interes leasingodajalca je povrnitev njegove investicije s plačili leasingških obrokov. Zato na obveznost plačila leasingškega nadomestila ne vplivajo okoliščine iz leasingojemalčeve sfere, ki izključujejo ali omejujejo možnost rabe.
ZPP sodišče zgolj pooblašča, da več pravd (oziroma postopkov) lahko združi v skupno obravnavanje, ne določa pa da to mora storiti.
Iz določbe četrtega odstavka 607. člena v zvezi z drugim odstavkom 388. člena ZGD-1 jasno izhaja, da je nasprotni udeleženec oziroma nasprotna udeleženka, torej oseba, proti kateri je predlog vložen (prvi odstavek 19. člena ZNP), v postopku sodne določitve primerne denarne odpravnine glavni delničar, torej tisti, ki mora odpravnino plačati.
nagrada upravitelja - pridobitev procesne legitimacije upnika - sklep o končni razdelitvi - načrt razdelitve - splošna razdelitvena masa - končni načrt razdelitve - ugovor proti načrtu razdelitve - poznejša razdelitev - končna razdelitev - prenos premoženja - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - prevzem premoženja s strani upnika - sklep o prvi prednostni razdelitvi stečajne mase
Na podlagi izjave upnika, da sprejme vse ponujeno neunovčljivo premoženje dolžnika, upnik še ni pridobil pravice do prevzema celotnega premoženja. Koliko ga bo pridobil, je odvisno od ocenjene vrednosti tega premoženja ter od višine njegove priznane in še neplačane terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00024637
SPZ člen 90. ZPP člen 286b. ZNP člen 37.
ukinitev nujne poti - potrebnost nujne poti - vsebina predloga - nesklepčnost predloga - oblikovanje tožbenega predloga - prestavitev poti - sprememba trase poti - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev - pritožbeno uveljavljanje procesnih kršitev - predlagalni nepravdni postopek
Ukinitev nujne poti je možna le, če ni več potrebna. Nepotrebna pa po stališču pravne teorije in sodne prakse postane le tedaj, kadar gospodujoča nepremičnina pridobi svoj (tj. lasten/neposreden) dostop do javne ceste. Da tega parcela nasprotnega udeleženca nima oziroma ga ni pridobila, pritožnik ni trdil niti tega ne zatrjuje v pritožbi. Navajal je (in pri tem vztraja tudi v pritožbi), da je dostop do javne ceste z nepremičnine nasprotnega udeleženca (zaradi spremenjenih okoliščin) mogoč tudi po drugi trasi. Ob tem je ključno, da terja le ukinitev sodno določene nujne poti, ne pa tudi njene prestavitve oziroma spremembe, kar 90. člen SPZ omogoča lastniku nepremičnine, ki je obremenjena z nujno potjo, da zahteva, da se njuna pot prestavi in spelje po drugi nepremičnini (ki je bodisi njegova bodisi v lasti tretje osebe), pod pogojem, da dokaže, da nova pot bolj ustreza kriterijem za ustanovitev nujne poti od prvotne.
Sodišče odloča o dovolitvi nujne poti samo v okviru predloga.
ZDR-1 člen 6, 85, 109, 110, 110/1, 110/1-8.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - spoštovanje navodil zdravnika - pravica do zagovora
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja v 233. členu določajo, da mora biti zavarovanec, ki se zdravi doma, v času zadržanosti od dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege, na svojem domu; odsotnost z doma je možna ob odhodu na zdravniški pregled, terapijo oziroma v primerih, ko odsotnost ne vpliva negativno na potek zdravljenja oziroma če zdravnik ali imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija to odredita ali dovolita. Načeloma je v času bolniškega staleža prepovedana vsaka aktivnost, ki ni (izrecno) odobrena. S tem v zvezi je sodna praksa jasna, in sicer da velja splošno pravilo, da mora biti zavarovanec, ki se zdravi doma, v času zadržanosti z dela zaradi bolezni, poškodbe in nege na svojem domu.
obnova postopka - obnovitveni razlog - procesna kršitev - načelo kavzalnosti - neuspeh v postopku - isti razlog - enaka dejanska in pravna podlaga - odločanje v mejah zahtevka - predmet tožbenega zahtevka - izpodbijanje veljavnosti oporoke - ugotovitev dedne nevrednosti
Obnovitveni razlog po 4. točki 394. člena ZPP, katerega je primarno uveljavljala toženka, sodi v skupino najhujših procesnih kršitev, za katere, če so podane, ni treba ugotavljati kavzalnosti (ali bi kršitev vplivala na pravilnost in zakonitost pravnomočne sodne odločbe). Vendar se iz tega razloga ne more več zahtevati obnove postopka, če je bil brez uspeha uveljavljen že v prejšnjem postopku (prvi odstavek 395. člena ZPP).
Po 10. točki 394. člena ZPP pa se lahko pravnomočno končani postopek obnovi, če stranka izve za nova dejstva ali če najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila zanjo lahko izdana ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Podana mora biti torej kavzalnost. Vendar se predlog za obnovo postopka ne more uspešno sklicevati na taka dejstva in dokaze, če bi slednji pripeljali do popolnoma druge dejanske podlage za sojenje.
V predhodnem postopku je bilo ugotovljeno, da je tožbeni zahtevek meril le na razveljavitev oporok. Sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov. Predmet tožbenega zahtevka ni bila veljavnost oporoke z dne 23. 4. 2004 niti ugotovitev dedne nevrednosti. Navedbe toženke v tej smeri so bile zavrnjene kot pravno nerelevantne v zvezi z obravnavanim tožbenim zahtevkom, čemur je pritrdilo tudi pritožbeno in vrhovno sodišče v pritožbenem in revizijskem postopku. Ker ni bilo tožbenega zahtevka za ugotovitev dedne nevrednosti, slednja pa na veljavnost izpodbijanih oporok nima vpliva, tudi obnova postopka zaradi ugotavljanja teh dejstev ne pride v poštev.
pogodba o sofinanciranju - financiranje investicij - izpolnitev pogodbe - vračilo sredstev - rok za izpolnitev obveznosti - fiksen rok - pravočasna izpolnitev pogodbe - rok kot bistvena sestavina pogodbe - razveza pogodbe - odstopno upravičenje - odstop od pogodbe - dodatni rok za izpolnitev
Besedilo pogodbe (da se toženka zavezuje, da bo investicijo zaključila v treh letih od podpisa pogodbe) zaključka o fiksnosti roka ne omogoča. Zgolj določitev natančnega časa, ko je treba opraviti izpolnitev, namreč (še) ne pomeni, da je bil določen rok fiksen. Določilo 7. člena pogodbe, da lahko tožnica, če toženka ne ravna v skladu z določilom 5. člena pogodbe, pogodbo razdre, potrjuje zaključek, da rok ni bil določen kot bistvena sestavina pogodbe (torej kot fiksen rok), saj bi bila v nasprotnem primeru pogodba ex lege razvezana in odstopno upravičenje tožnice, ki ga predvideva 7. člen pogodbe, ne bi bilo potrebno.
V dopisu z dne 17. 1. 2014 tožnica res ni uporabila besedne zveze „odstop od pogodbe“, vendar glede na vsebino dopisa ni dvoma, da je šlo prav za to. Tožnica je v dopisu najprej navedla pogodbene obveznosti toženca iz 5. člena pogodbe, ki niso bile izpolnjene, in se izrecno sklicevala na 7. člen pogodbe (katerega besedilo je v dopisu tudi povzela), ki ji daje upravičenje odstopiti od pogodbe. Tudi, če pogodbena stranka, ki je že izpolnila svojo obveznost, zahteva vrnitev tistega, kar je izpolnila, je treba šteti, da je od pogodbe odstopila, tožnica pa je z dopisom z dne 17. 1 2014 zahtevala vrnitev prejetih sredstev.
Sodišče prve stopnje je ob zatrjevanju tožeče stranke, da sta se sedaj pravdni stranki dogovorili o vseh bistvenih sestavinah obeh prodajnih pogodb (III. točka I. vloge tožeče stranke z dne 23. 3. 2017) in da si je tožena stranka premislila in ju do 25. 11. 2014 ni podpisala (VII. točka II. vloge tožeče stranke z dne 9. 11. 2017), moralo ugotavljati glede na trditve tožene stranke, da do sklenitve prodajne pogodbe ni prišlo in da je zato tožeča stranka ravnala v lastnem riziku, ko je uredila etažno lastnino za zgradbo, pridobila energetsko izkaznico in odstranila opremo iz stanovanj ter s tem imela strošek v višini vtoževane terjatve, ali je bila prodajna pogodba res sklenjena in ali je bila tožeča stranka zavedena s strani tožene stranke, da bo pogodba podpisana do 25. 11. 2014.
Prodajna pogodba je sklenjena, ko pogodbeni stranki dosežeta sporazum o predmetu in ceni (435. člen OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00025965
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7-1a, 7-1b, 7-1b(2), 24, 24-5. ZIZ člen 40c. ZPP člen 18, 18/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost za dovolitev izvršbe - kraj izpolnitve obveznosti - oprava storitev
S sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče ne dovoli le opravo izvršbe, temveč s tako imenovanim kondemnatornim oziroma naložitvenim delom sklepa izda tudi plačilni nalog, obe odločitvi pa sprejme istočasno in v istem pravnem aktu. Glede na to, da gre pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za kombiniran postopek, pri katerem sta njegova vsebinska dela neločljivo povezana, ni mogoče odločanje o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred sodiščem Republike Slovenije, če ni podana pristojnost slovenskega sodišča tako za odločanje o dovolitvi izvršbe kot tudi za odločanje o plačilnem nalogu.
Ker je v konkretnem primeru kraj izpolnitve v Republiki Sloveniji in ob upoštevanju tega, da je za izdajo kondemnatornega dela sklepa o izvršbi izključno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, Centralni oddelek za verodostojno listino, je sodišče prve stopnje pristojno za odločitev o naložitvi upnikove terjatve dolžniku v plačilo. Upnik je še pred izdajo izpodbijanega sklepa predlagal izvršbo na nepremičnine dolžnika v Republiki Sloveniji ter je sodišče napačno ugotovilo, da dolžnik v Republiki Sloveniji nima nobenega premoženja, na katerega bi bilo mogoče poseči s predlagano izvršbo. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pristojno za dovolitev izvršbe.
ZPP člen 3, 357a.. OZ člen 82, 82/1, 1053, 1053/1.
plačilo razlike plače - poravnava - odpoved pravici
Delavec se ne more vnaprej veljavno odpovedati pravici, ki mu gre po zakonu, s pravico, ki jo je že pridobil, oziroma s terjatvijo, ki je že zapadla, pa lahko prosto razpolaga in se ji tudi "odpove" tako, da je pač ne uveljavlja, jo odstopi ali pa se z delodajalcem v mejah, ki so začrtane s tretjim odstavkom 3. člena ZPP, o njej poravna ali sporazume. Kot izhaja iz prvega odstavka 1053. člena OZ, je lahko predmet poravnave vsaka pravica, s katero lahko kdo razpolaga. Poravnava ima naravo pogodbe o medsebojnih pravicah in obveznostih strank, kar enako velja za sporazum med delavcem in delodajalcem. V skladu s prvim odstavkom 82. člena OZ se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo, pri razlagi spornih določil pa je po drugem odstavku treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava.1
Glede na to, da sta stranki sporni sporazum sklenili po tem, ko je bila tožniku pogodba o zaposlitvi (že) odpovedana, torej po tem, ko so zapadle že vse vtoževane terjatve iz naslova plače, bi se moralo sodišče prve stopnje opredeliti do vsebine sporazuma (ne pa jo zgolj povzeti) ter ne bi smelo ugoditi zahtevku z golim sklicevanjem na ustavno odločbo. Bistveno je tudi, da tožnik sporazuma ne izpodbija zaradi morebitnih napak volje, zato izjava v sporazumu sama po sebi ni neveljavna. Tožnik namreč ni uveljavljal kakšnih drugih okoliščin, ki bi bile relevantne za presojo njegove volje ali razsodnosti pri podaji izjave, da med strankama ni neporavnanih obveznosti in zahtevkov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00024992
ZPP člen 277, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4. OZ člen 15, 82.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - prepozen odgovor na tožbo - razlaga pogodbe - pogodbeno materialno pravo - uporaba materialnega prava - pogodba kot materialno pravo - listinski dokaz - nejasno pogodbeno določilo - logična razlaga - metoda razlage - solidarna obveznost - poroštvena obveznost - podpis pogodbe - načelo vestnosti in poštenja
Ker logična razlaga 7. člena kupoprodajne pogodbe ne pušča prav nobenega dvoma o tem, da toženec prevzema solidarno jamstvo za obveznosti kupca, čeprav je sama beseda „kupec“ iz besedila izpuščena, je sodišče navedeni člen pravilno razlagalo in uporabilo kot del materialnega prava in ne zgolj kot listinski dokaz. Sodišče pa je tisto, ki uporabi in razlaga materialno pravo.
motenjska tožba - motenje posesti - ugovor pravice do posesti - petitorium absorbet posessorium
Edini pravi ugovor v motenjski pravdi, ki temelji na pravici do posesti, je ugovor toženca, da je v drugi (petitorni) pravdi, ki je tekla vzporedno, pridobil pravico do posesti. Ugovor je lahko upoštevan le, če je tisti, ki naj bi posest motil, pridobil pravico do posesti na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00026482
ZDR-1 člen 24, 179.. OZ člen 131, 179, 179/1.. ZVZD člen 5.
zamudna sodba - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - padec na mokrih tleh
Tožnica je padla, ker ji drugo toženka ni zagotovila ustrezne obutve za čiščenje mokrih površin, ker ji torej ni zagotovila varnega delovnega okolja (24. člen ZDR-1, 5. člen ZVZD-1). V tem je protipravno ravnanje drugo toženke, tožnici je škoda nastala, škoda je v vzročni zvezi z ravnanjem drugo toženke. Zato je podana odškodninska odgovornost tožene stranke za vtoževano škodo.
Drugo toženka je pri prvo toženki zavarovala odgovornost, kar pa v razmerju do tožnice kot oškodovanke ne pomeni, da drugo toženka za škodo ne bi odgovarjala. Ob ugotovljenih predpostavkah odškodninske odgovornosti za škodo odgovarja drugo toženka, vprašanje regresiranja odškodnine s strani prvo toženke (in pri tem dogovor o odbitni franšizi kot dogovor o lastni udeležbi druge toženke kot zavarovanke) pa ni pomembno z vidika razmerja med drugo toženko in tožnico, ki je predmet tega spora.
izvedensko mnenje - nagrada in stroški izvedenca - priglašeni stroški - stroškovnik - specifikacija stroškov
Sodišče prve stopnje strankam ni bilo dolžno (ne pred sprejetjem izpodbijane odločitve in ne po njej) pošiljati izvedenčeve specifikacije stroškov (nagrade) za izdelano izvedensko mnenje. Katere stroške je izvedenec priglasil in koliko mu jih je sodišče prve stopnje po posameznih postavkah priznalo, je razvidno iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, medtem ko se sam izvedenčev stroškovnik nahaja v spisu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00025963
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7-1a, 7-1b, 7-1b(2), 24, 24-5. ZIZ člen 40c. ZPP člen 18, 18/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost za dovolitev izvršbe - kraj izpolnitve obveznosti - oprava storitev
S sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče ne dovoli le opravo izvršbe, temveč s tako imenovanim kondemnatornim oziroma naložitvenim delom sklepa izda tudi plačilni nalog, obe odločitvi pa sprejme istočasno in v istem pravnem aktu. Glede na to, da gre pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za kombiniran postopek, pri katerem sta njegova vsebinska dela neločljivo povezana, ni mogoče odločanje o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred sodiščem Republike Slovenije, če ni podana pristojnost slovenskega sodišča tako za odločanje o dovolitvi izvršbe kot tudi za odločanje o plačilnem nalogu.
Ker gre v konkretni zadevi za izterjavo stroškov organizacije potovanj, torej za opravo storitev, ki so bile opravljene v Republiki Sloveniji, in ob upoštevanju tega, da je za izdajo kondemnatornega dela sklepa o izvršbi izključno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, Centralni oddelek za verodostojno listino, je sodišče prve stopnje pristojno za odločitev o naložitvi upnikove terjatve dolžniku v plačilo. Sodišče prve stopnje pa je spregledalo, da ima dolžnik odprt račun v Republiki Sloveniji. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pristojno za dovolitev izvršbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00026751
ZIZ člen 36. ZST-1 člen 1, 1/3. ZPP člen 116 - 120.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - taksa za pritožbo zoper sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - procesni rok - zamuda roka za plačilo sodne takse - dovoljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine poleg dovolilnega dela, v katerem sodišče dovoli izvršbo za poplačilo izterjevane terjatve, vsebuje tudi kondemnatorni del, v katerem sodišče dolžniku naloži, da v osmih (oziroma v treh) dneh poravna terjatev, skupaj z odmerjenimi stroški. S sklepom o izvršbi sodišče v takšnem primeru torej ne dovoli le oprave izvršbe, temveč izda tudi plačilni nalog. Dolžnik je predlagal vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep o zavrnitvi ugovora, ugovor pa je vložil zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi. Zato postopek v zvezi s plačilnim nalogom še ni zaključen ter je treba pri odločanju o tem predlogu izhajati ne le iz ZIZ, ampak tudi iz določb ZPP o vrnitvi v prejšnje stanje.
Rok za plačilo sodne takse je v konkretnem primeru procesni rok, saj plačilo sodne takse pomeni izpolnitev procesne predpostavke.
poenostavljena prisilna poravnava - namen postopka poenostavljene prisilne poravnave - zloraba pravice
Vložitev predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo, na podlagi katerega ni mogoče utemeljeno pričakovati, da bo odpravljena dolžnikova insolventnost, je v konkretnem primeru v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja in zato ne more uživati pravnega varstva, saj načrt finančnega prestrukturiranja vsebuje ukrepe, ki so očitno neutemeljeni oziroma neizvedljivi ter posledično ne morejo doseči ciljev, ki jih poenostavljena prisilna poravnava zasleduje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00025891
KZ-1 člen 240, 240/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-3, 371/1-11, 372/2, 500, 500/5. ZGD člen 263, 263/1, 515.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - obvezna navzočnost na glavni obravnavi - navzočnost prejemnika premoženjske koristi - prejemnik koristi - odvzem premoženjske koristi prejemniku koristi - zakonski znaki kaznivega dejanja - direktni naklep obarvan s posebnim namenom - fiktivna zaposlitev - klientelizem - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika
Osebe, katerih navzočnost je na glavni obravnavi obvezna, so upravičeni tožilec, obdolženec in zagovornik, če je njegova obramba obvezna, medtem ko je navzočnost prejemnika koristi zgolj fakultativna. V skladu s prvim odstavkom 500. člena ZKP se namreč postopek izvede tudi brez navzočnosti prejemnika koristi, če je bil glede tega opozorjen. Kadar se glavna obravnava opravi brez oseb, katerih navzočnost je fakultativna, ne gre za kršitev iz 3. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
Izpodbijana sodba ima namreč razumno pravno utemeljitev ter vsebuje konkretne razloge o vseh bistvenih sestavinah sodbe, medtem ko zakon posebej ne določa notranje zgradbe obrazložitve sodbe oziroma v kakšnem vrstnem redu sodišče obrazloži posamezna dejanska in pravna vprašanja. Slednje je namreč stvar subjektivnega pristopa predsednika senata oziroma sodnika posameznika.
Zakonska znaka kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, protipravna premoženjska korist in premoženjska škoda, sta namreč predpisana alternativno, ne pa kumulativno, kar pomeni, da je za obstoj očitanega kaznivega dejanja (ob izpolnitvi ostalih zakonskih znakov) potrebna bodisi protipravna premoženjska korist bodisi premoženjska škoda.
Dejstvo, da mora storilčev naklep obsegati tudi poseben namen, pomeni, da pride pri takem kaznivem dejanju izmed zakonsko določenih oblik krivde v poštev le direktni naklep oziroma ugotovitev, da se je storilec zavedal svojega dejanja in ga je s (s točno določenim namenom) tudi hotel storiti. Namen storilca je subjektivni zakonski znak, zato se lahko ugotavlja le na podlagi okoliščin konkretnega primera, kar pomeni, da je treba iz primera izluščiti dejstva, ki onkraj razumnega dvoma, omogočajo argumentiran logično-izkustveni sklep, da je storilec v konkretnem primeru ravnal s točno določenim in v zakonu opredeljenim namenom.
Klientelizem predstavlja izkoriščanje različnih oblik znanstev. Gre torej za pojav zvez in poznanstev ter neformalnih mrež, pri čemer so problematične tiste, kjer so odnosi med udeleženci netransparentni in so posledica prikritega načina poslovanja.
Pri kaznivem dejanju zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu KZ-1 je pravno zavarovana vrednota gospodarsko poslovanje, pravno zavarovana dobrina pa vestnost in poštenje pri gospodarskem poslovanju.
Zloraba položaja kot zakonski znak očitanega kaznivega dejanja torej pomeni zlorabo pooblastil, ki izhajajo iz položaja storilca pri gospodarskem subjektu in ki imajo podlago v predpisih, splošnih aktih ali v odločitvah upravljalskih organov, storilec pa zlorabi svoj položaj tako, da dejanj, za katera je sicer pooblaščen, ne opravi v skladu z njihovim namenom oziroma v skladu z interesi gospodarske družbe.
Za člane organov vodenja in nadzora velja strožja skrbnost in odgovornost vestnega in poštenega gospodarstvenika, torej strokovnjaka, poznavalca poslov, ki jih vodi. Vsekakor gre za strožjo stopnjo skrbnosti, ki se nanaša na usposobljenega in v poslih vodenja veščega človeka (profesionalca).