osebni stečaj - ugovor proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - kršitev zakonskih dolžnosti - sporočanje podatkov - neresnični oziroma nepravilni podatki - prispevki za socialno varnost - ustavitev postopka odpusta obveznosti
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je upnica zadostila zakonskim znakom (sicer izpodbojne) domneve iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Predmet dokaznega postopka za obrambo dolžnika, da je ravnal vestno in pošteno, se nanaša na okoliščine na strani dolžnika, ne pa na pravno naravo plačila prispevkov in izpada koristi od tega za dolžnika. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje pravilni razlagi sodišča prve stopnje, da je bil dolžnik tisti, ki bi moral dokazati, da mu kljub ugotovljeni opustitvi zakonskih dolžnosti obračunavanja prispevkov in obveščanja davčnega organa, ki jih je imel v sistemu obveznega zavarovanja, zaradi drugih okoliščin na njegovi strani, ni mogoče očitati zlorabe pravice do odpusta obveznosti. Tega dolžnik v konkretnem primeru ni zmogel.
pritožba - pritožba zoper obrazložitev - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe - zavrženje pritožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa
Udeleženci postopka imajo pravico do pritožbe samo zoper odločitev sodišča, vsebovano v izreku odločbe, ne pa tudi zoper obrazložitev, ki ne postane pravnomočna in ni zavezujoča, temveč zgolj pojasnjuje in utemeljuje v izreku vsebovano odločitev sodišča ter omogoča preizkus njene pravilnosti.
SPZ člen 67, 67/5, 100. ZZZDR člen 52. ZPSPP člen 27, 27/1.
solastnina - uporaba tuje nepremičnine - podaljšanje najemnega razmerja - posel izrednega upravljanja - soglasje vseh solastnikov za uporabo - upravljanje skupnega premoženja - upravljanje skupnega premoženja po razvezi zakonske zveze - izpraznitev in izročitev nepremičnin - prepoved bodočega vznemirjanja
V obravnavani zadevi je odločilno dejstvo, da je tožnica solastnica do 1/2 vseh obravnavanih nepremičnin, ki ne soglaša s tem, da nepremičnine uporablja toženka. Ker je oddaja nepremičnin v uporabo tretji osebi, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, posel izrednega upravljanja, bi morala z uporabo nepremičnin s strani toženke soglašati tudi tožnica. Vsak od solastnikov je namreč upravičen zahtevati prenehanje take uporabe, tretji pa se zoper takšno zahtevo ne more braniti s sklicevanjem na soglasje drugega solastnika. Dovoljenje, da lahko tretja oseba uporablja solastne nepremičnine, morajo dati namreč vsi solastniki.
Dejstvo, da tožniku ni bila odvzeta poslovna sposobnost, ne vzbuja dvoma o pravilnosti mnenja, iz katerega izhaja, da se je tožniku po prometni nesreči pri dvanajstih letih razvil popoškodbeni psihoorganski sindrom z znaki zmerne duševne manjrazvitosti, da razume le osnovne in preproste vsebine vsakodnevnega življenja, da ni sposoben razločevati bistvenega od postranskega, da ne pozna vzročno-posledičnih podatkov, ne zmore povezovati najenostavnejših podatkov in ni sposoben predvidevanja posledic sedanjega dogajanja, da je sposoben skrbeti zase le pri osnovnih vsakodnevnih opravilih in da zmore le opravljanje preprostejših fizičnih del, ki ne zahtevajo samostojne presoje. Zaznavanje oseb, ki so bile v stiku s tožnikom, in njihovo (laično) razumevanje njegovih sposobnosti razumevanja svojih voljnih ravnanj in predvidevanja njihovih posledic, ne bi moglo privesti do drugačne ugotovitve o tožnikovih zmožnostih za samostojno oblikovanje pogodbene volje.
Pritožba zoper sklep, s katerim je predsednica sodišča odločila, da sodnik zaradi izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP ne sme opravljati sodniške funkcije v obravnavani zadevi, ni dovoljena.
ugovor zoper plačilni nalog - plačilni nalog - dovoljenost pritožbe - pravni interes tožene stranke za pritožbo
Tožena stranka je vložila pravočasen in obrazložen ugovor zoper sklep o plačilnem nalogu. Ti ugotovitvi bi lahko izpodbijala tožeča stranka, česar ni storila. V teh dejanskih okoliščinah določa drugi odstavek 436. člena ZPP, da sodišče s sklepom razveljavi plačilni nalog in začne po pravnomočnosti tega sklepa z obravnavanjem glavne stvari. Takšen pa je izpodbijani sklep. Tožena stranka je z njim dosegla največ, kar ta trenutek po pravu lahko. Bolj ugodne odločitve, kot je odstop zadeve v pravdni postopek ne more doseči.
Ker je Ustavno sodišče RS v svoji odločbi odločilo, da pritožnik (toženec) in nasprotni udeleženec (tožnik) nosita vsak svoje stroške z ustavno pritožbo, je prvostopenjsko sodišče napačno priznalo tožencu tudi te stroške, o katerih je bilo že odločeno.
Odvetniku po Odvetniški tarifi, veljavni v času oprave dejanja, ni pripadla nagrada za vsak narok, pač pa za en narok pred sodiščem prve stopnje.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-5, 125, 125/4.. ZJU člen 22, 67.. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 24, 26.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - javni zavod - direktor - sestava komisije
Namen poskusnega dela je preizkus znanja in sposobnosti delavca za opravljanje dela, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi, torej preizkus, ali je delavec v praksi sposoben opravljati delo in ustreza pričakovanjem delodajalca. Če so delavcu pričakovanja oziroma zahteve delodajalca na delovnem mestu, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi, znana, te pa delodajalec nato uporabi pri izdelavi ocene poskusnega dela, delodajalcu ni mogoče očitati, da ni imel kriterijev za izdelavo ocene poskusnega dela.
Ob ugotovitvi, da med naloge delovnega mesta "poslovni sekretar" med drugim sodi tudi pisanje dopisov in korespondenca v nemškem jeziku in sposobnost pisnega in govornega izražanja v nemškem jeziku in glede na poudarjeno pomembnost znanja nemškega jezika pri toženi stranki, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je že na podlagi dejstva, da tožnica nemškega jezika ni znala, tožena stranka utemeljeno zaključila, da tožnica svojih delovnih obveznosti ne more izpolnjevati v skladu z njenimi pričakovanji. Glede na to je tožena stranka utemeljeno zaključila, da tožnica poskusnega dela ni uspešno opravila.
izvršba na podlagi menice - napačna označba verodostojne listine
V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine je sklep o izvršbi izdan v avtomatiziranem informacijskem sistemu, pri čemer se dolžniku rok za plačilo terjatve ter za ugovor določi zgolj na podlagi upnikove navedbe kataloške številke verodostojne listine. Glede na posledice, ki jih ima taka ureditev lahko za dolžnika, je po presoji pritožbenega sodišča zaradi zagotovitve dolžnikove pravice do sodelovanja v postopku bistveno, da ni nobenega dvoma o naravi izvršilne zadeve oziroma o verodostojni listini, na kateri temelji upnikov predlog. Zgolj navedba kataloške številke iz Navodil za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo (ki so sestavni del Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršbi in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka) ne more zadoščati za zaključek, da je predlog za izvršbo vložen na podlagi menice.
Ker tožniku sporni del plače ni bil izplačan, je sodišče prve stopnje na podlagi 44. člena ZDR-1 tožbenemu zahtevku iz naslova prikrajšanj pri plači utemeljeno ugodilo.
SPZ člen 99, 99/1, 217, 217/2, 219. ZPP člen 190, 190/1.
varstvo lastninske pravice na nepremičnini - vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba - protipravnost vznemirjanja lastninske pravice - stvarna služnost - stvarna služnost poti - priposestvovanje stvarne služnosti - pogoji za priposestvovanje stvarne služnosti - odtujitev stvari med pravdo - izvrševanje služnosti - asfaltiranje poti - odstranitev asfalta - odgovor na pritožbo - pravica do pritožbe - izpodbijanje dejanskega stanja
Stvarna služnost je za lastnika služeče nepremičnine breme, ki ga mora trpeti. Pri priposestvovani služnosti mora trpeti takšna ravnanja, kakršna je lastnik gospodujoče nepremičnine izvrševal v priposestvovalni dobi, torej v dobi 20 let. Lastnik gospodujoče nepremičnine pa mora svojo pravico izvrševati obzirno, tako da najmanj obremenjuje služečo nepremičnino, in samo v obsegu, ki ustreza njeni vsebini. Razširjanje služnosti ni dopustno. Samovoljno asfaltiranje obstoječe utrjene gramozne poti nikakor ne predstavlja obzirnega izvrševanja služnosti, ki najmanj obremenjuje služečo nepremičnino. Da bi bilo asfaltiranje nujno za uporabo služnosti v obsegu, ki ustreza njeni vsebini, pa toženec ne trdi. Ker je tako, je asfaltiranje nedopusten poseg, ki predstavlja protipravno vznemirjanje lastninske pravice, saj lastnika (če asfalta na nepremičnini noče in tožnica ga noče) nedvomno ovira v izvrševanju njegove pravice. Vprašanje, ali je asfalt vzrok za stekanje meteornih voda in nestabilnost zemljine, tako niti ni odločilnega pomena. Pri samovoljnem asfaltiranju priposestvovane služnostne poti gre ne glede na to za protipravno vznemirjanje lastnika služečega zemljišča, ki v skladu s prvim odstavkom 99. člena SPZ utemeljuje zahtevek za odstranitev asfalta.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00026451
ZDR-1 člen 177.. OZ člen 131.
regres za letni dopust - odškodninska odgovornost delavca - huda malomarnost - trditveno in dokazno breme
Prvi odstavek 177. člena ZDR-1 določa, da je delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo delodajalcu, to škodo dolžan povrniti. Za odškodninsko odgovornost delavca morajo biti izpolnjeni vsi štirje elementi splošnega civilnega delikta, ki ga opredeljuje OZ v 131. členu. Delodajalcu mora škoda nastati, ta škoda mora izvirati iz nedopustnega ravnanja delavca, podana mora biti vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem, obstajati pa mora tudi odgovornost delavca, ki je strožja (delavec mora škodo povzročiti namenoma ali iz hude malomarnosti). Vse te elemente je dolžan v postopku dokazati delodajalec, vključno s tem, da je delavec povzročil škodo namenoma (oziroma naklepno) ali iz hude malomarnosti. Če teh elementov ne dokaže, odškodninske odgovornosti delavca ni mogoče ugotoviti.
ZPP člen 3, 357a.. OZ člen 82, 82/1, 1053, 1053/1.
plačilo razlike plače - poravnava - odpoved pravici
Delavec se ne more vnaprej veljavno odpovedati pravici, ki mu gre po zakonu, s pravico, ki jo je že pridobil, oziroma s terjatvijo, ki je že zapadla, pa lahko prosto razpolaga in se ji tudi "odpove" tako, da je pač ne uveljavlja, jo odstopi ali pa se z delodajalcem v mejah, ki so začrtane s tretjim odstavkom 3. člena ZPP, o njej poravna ali sporazume. Kot izhaja iz prvega odstavka 1053. člena OZ, je lahko predmet poravnave vsaka pravica, s katero lahko kdo razpolaga. Poravnava ima naravo pogodbe o medsebojnih pravicah in obveznostih strank, kar enako velja za sporazum med delavcem in delodajalcem. V skladu s prvim odstavkom 82. člena OZ se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo, pri razlagi spornih določil pa je po drugem odstavku treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava.1
Glede na to, da sta stranki sporni sporazum sklenili po tem, ko je bila tožniku pogodba o zaposlitvi (že) odpovedana, torej po tem, ko so zapadle že vse vtoževane terjatve iz naslova plače, bi se moralo sodišče prve stopnje opredeliti do vsebine sporazuma (ne pa jo zgolj povzeti) ter ne bi smelo ugoditi zahtevku z golim sklicevanjem na ustavno odločbo. Bistveno je tudi, da tožnik sporazuma ne izpodbija zaradi morebitnih napak volje, zato izjava v sporazumu sama po sebi ni neveljavna. Tožnik namreč ni uveljavljal kakšnih drugih okoliščin, ki bi bile relevantne za presojo njegove volje ali razsodnosti pri podaji izjave, da med strankama ni neporavnanih obveznosti in zahtevkov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00025963
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7-1a, 7-1b, 7-1b(2), 24, 24-5. ZIZ člen 40c. ZPP člen 18, 18/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost za dovolitev izvršbe - kraj izpolnitve obveznosti - oprava storitev
S sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče ne dovoli le opravo izvršbe, temveč s tako imenovanim kondemnatornim oziroma naložitvenim delom sklepa izda tudi plačilni nalog, obe odločitvi pa sprejme istočasno in v istem pravnem aktu. Glede na to, da gre pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za kombiniran postopek, pri katerem sta njegova vsebinska dela neločljivo povezana, ni mogoče odločanje o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred sodiščem Republike Slovenije, če ni podana pristojnost slovenskega sodišča tako za odločanje o dovolitvi izvršbe kot tudi za odločanje o plačilnem nalogu.
Ker gre v konkretni zadevi za izterjavo stroškov organizacije potovanj, torej za opravo storitev, ki so bile opravljene v Republiki Sloveniji, in ob upoštevanju tega, da je za izdajo kondemnatornega dela sklepa o izvršbi izključno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, Centralni oddelek za verodostojno listino, je sodišče prve stopnje pristojno za odločitev o naložitvi upnikove terjatve dolžniku v plačilo. Sodišče prve stopnje pa je spregledalo, da ima dolžnik odprt račun v Republiki Sloveniji. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pristojno za dovolitev izvršbe.
disciplinska odgovornost - denarna kazen - odklonitev dela
Tožnik je v sodnem postopku izpovedal, da je bilo dejansko stanje v disciplinskem postopku pravilno ugotovljeno. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnik spornega dne odklonil delo in ni prevzel službe po veljavnem razporedu dela za za sporni mesec in se tudi ni vpisal v evidenco razporeda in ugotavljanja sposobnosti za delo. Ker je tožnik s svojim ravnanjem huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja po 2. alineji drugega odstavka 5. člena in 8. alineji prvega odstavka 6. člena pravilnika tožene stranke, mu je ta utemeljeno izrekla disciplinsko sankcijo.
ZPP sodišče zgolj pooblašča, da več pravd (oziroma postopkov) lahko združi v skupno obravnavanje, ne določa pa da to mora storiti.
Iz določbe četrtega odstavka 607. člena v zvezi z drugim odstavkom 388. člena ZGD-1 jasno izhaja, da je nasprotni udeleženec oziroma nasprotna udeleženka, torej oseba, proti kateri je predlog vložen (prvi odstavek 19. člena ZNP), v postopku sodne določitve primerne denarne odpravnine glavni delničar, torej tisti, ki mora odpravnino plačati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00026719
KZ-1 člen 251, 251/1. ZKP člen 356, 356/2, 371, 371/1, 371/1-7.
ponarejanje listin - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izrek sodbe - identiteta med obtožbo in sodbo - objektivna identiteta obtožbe in sodbe - odločitev o predmetu obtožbe - nepopolna rešitev predmeta obtožbe
Iz izreka izpodbijane sodbe je razvidno, da je sodišče prve stopnje odločilo o šestih kaznivih dejanjih ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1, čeprav je bil obtožni predlog zoper obdolženko vložen zaradi osmih kaznivih dejanj ponarejanja listin po navedeni določbi kazenskega zakona. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe navedlo, da je iz opisa dejanja izpustilo očitek, da je obdolženka spremenila cenitveni poročili z dne 15. 11. 2010, saj ji tosmernih izvršitvenih ravnanj v smislu kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1 ni bilo mogoče očitati. Pritožniki takšno odločitev utemeljeno grajajo, saj mora sodišče o predmetu obtožbe odločiti v izreku sodbe, sicer krši objektivno identiteto med obtožbo in sodbo.
ZIZ člen 17, 20a, 55, 55/1-2. ZN člen 4, 43. OZ člen 86, 119. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3.
notarski zapis - kreditna pogodba - ničnost - odlog izvršbe
Za ugotavljanje ničnosti Kreditne pogodbe v izvršilnem postopku ni podlage v 55. členu ZIZ. O tem vprašanju je sodna praksa ustaljena. Pritožnik enkrat zatrjuje ničnost notarskega zapisa, drugič ničnost Kreditne pogodbe. Treba je razlikovati med obliko listine in pravnim poslom. V postopku izvršbe na podlagi izvršilnega naslova je pomembno vprašanje lahko le vprašanje obstoja neposredno izvršljivega notarskega zapisa (ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ). Notarski zapis je javna listina, ni pogodba, zato je vprašanje ničnosti notarskega zapisa kot ugovornega razloga že pojmovno izključeno.
Drži pritožbeno stališče, da neposredno izvršljiv notarski zapis ni rezultat sodnega postopka, zato je treba zagotoviti možnost presoje nedovoljenih pogodbenih pogojev, upoštevajoč sodbo C 407/18, vendar višje sodišče meni, da zato še ni pravilno stališče, da bo o ničnosti pogodbe zaradi nepoštenih pogodbenih pogojev odločalo izvršilno sodišče kot o predhodnem vprašanju, ko odloča o ugovoru zoper sklep o izvršbi, in posledično izvršbo pravnomočno ustavilo. Izvršilni postopek ni namenjen ukinjanju izvršilnega naslova, ugotovitvi ničnosti (neveljavnosti) pogodbe, ki je zapisana v obliki izvršilnega naslova, ali celo ugotavljanju morebitnega neobstoja pogodbe. Povedano drugače: izvršilno sodišče po slovenskem pravu ni pristojno presojati materialnopravne pravilnosti izvršilnega naslova, četudi je to neposredno izvršljiv notarski zapis, in upniku z učinkom pravnomočnosti trajno odreči pravico do izvršbe na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa. To pa ne pomeni, da je dolžnik brez učinkovitega pravnega varstva. In prav tega se je pritožnik že poslužil, ko je vložil tožbo za ugotovitev ničnosti pogodbe, pritožbeno pa vztraja, da o tem razpravljata dve sodišči: izvršilno sodišče in pravdno sodišče. Tako pričakovanje nima podlage niti v zakonu niti v omenjeni odločbi SEU.
Sodišče naj v nadaljevanju upošteva citirano odločbo SEU. Sodišče naj presodi, ali so podani pogoji za odlog izvršbe ob upoštevanju razlage Direktive 93/13 na nacionalno pravo, kot jo je dalo SEU. Če je potrebno, naj predhodno z ustreznim materialno procesnim vodstvom (285. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) poskrbi za ustrezno dopolnitev tako trditvene, dokazne podlage kot tudi morebitnih stvarnih predlogov.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 41, 41/5, 45, 45/3, 47, 47/3, 47/4, 48, 48/1, 48/1-4, 50, 50/1, 50/1-3, 50/3, 51, 51/1, 51/1-4. ZPP člen 150, 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 54.
nagrada izvedenca - zahtevnost mnenja - izjemno zahtevno izvedensko mnenje - zelo zahtevno izvedensko mnenje
Po določbi četrtega odstavka 47. člena Pravilnika je zahtevnost mnenja odvisna zlasti od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo mnenja, časa, ki ga ima izvedenec na voljo, da ga pripravi, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet mnenja, ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti mnenja. Izvedenec v stroškovniku posebnih okoliščin, ki so vplivale na zahtevnost izvedenskega mnenja, ni navedel.
ENERGETIKA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00024741
Ustava Republike Slovenije (1974) člen 26. EZ člen 64n. Zakon o varstvu okolja člen 34a. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (2009) člen 9, 16.
Pridobitev obratovalne podpore investitorjem ni bila neposredno zagotovljena, temveč je v skladu z določbo 64.n člena Energetskega zakona (EZ, Ur. l. RS, št. 27/07 in nasl.) predstavljala možnost investitorjev, ki se je ob njihovem izpolnjevanju zakonsko predpisanih pogojev uresničila z izdajo konstitutivne odločbe Agencije za energijo. Ker je bila pridobitev obratovalne podpore negotovo dejstvo, investitorjem ni bilo mogoče zagotoviti, da jim bo pripadala višina obratovalne podpore, kot so jo pričakovali ob sprejemu svoje poslovne odločitve.