Dejstvo, da tožniku ni bila odvzeta poslovna sposobnost, ne vzbuja dvoma o pravilnosti mnenja, iz katerega izhaja, da se je tožniku po prometni nesreči pri dvanajstih letih razvil popoškodbeni psihoorganski sindrom z znaki zmerne duševne manjrazvitosti, da razume le osnovne in preproste vsebine vsakodnevnega življenja, da ni sposoben razločevati bistvenega od postranskega, da ne pozna vzročno-posledičnih podatkov, ne zmore povezovati najenostavnejših podatkov in ni sposoben predvidevanja posledic sedanjega dogajanja, da je sposoben skrbeti zase le pri osnovnih vsakodnevnih opravilih in da zmore le opravljanje preprostejših fizičnih del, ki ne zahtevajo samostojne presoje. Zaznavanje oseb, ki so bile v stiku s tožnikom, in njihovo (laično) razumevanje njegovih sposobnosti razumevanja svojih voljnih ravnanj in predvidevanja njihovih posledic, ne bi moglo privesti do drugačne ugotovitve o tožnikovih zmožnostih za samostojno oblikovanje pogodbene volje.
Pritožba zoper sklep, s katerim je predsednica sodišča odločila, da sodnik zaradi izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP ne sme opravljati sodniške funkcije v obravnavani zadevi, ni dovoljena.
ugovor zoper plačilni nalog - plačilni nalog - dovoljenost pritožbe - pravni interes tožene stranke za pritožbo
Tožena stranka je vložila pravočasen in obrazložen ugovor zoper sklep o plačilnem nalogu. Ti ugotovitvi bi lahko izpodbijala tožeča stranka, česar ni storila. V teh dejanskih okoliščinah določa drugi odstavek 436. člena ZPP, da sodišče s sklepom razveljavi plačilni nalog in začne po pravnomočnosti tega sklepa z obravnavanjem glavne stvari. Takšen pa je izpodbijani sklep. Tožena stranka je z njim dosegla največ, kar ta trenutek po pravu lahko. Bolj ugodne odločitve, kot je odstop zadeve v pravdni postopek ne more doseči.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-3. ZPP člen 212, 287, 337, 337/1. OZ člen 1061. ZOR člen 1087.
zavarovanje nedenarne terjatve - bančna garancija na prvi poziv - prepoved unovčenja bančne garancije - zloraba bančne garancije
Glede na vsebino bančne garancije za odpravo napak v garancijski dobi je za presojo pravilne izpolnitve pogodbenih obveznosti upnika odločilno, kdaj je dolžnik napake opravljenega dela odkril, ali jih je upniku grajal in ali je upniku omogočil odpravo napak. S pogodbo in izdano garancijo je bilo namreč dolžniku dano jamstvo, da bodo ugotovljene upnikove napake v času garancijske dobe tudi odpravljene. Da bi to svojo obveznost upnik lahko izpolnil, pa mora biti o napakah pravilno obveščen.
ZDR-1 člen 37, 84, 84/2, 87, 87/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 186, 186/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - možnost nadaljevanja delovnega razmerja - obrazložitev odpovedi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami
Zmotno je tožnikovo naziranje, da bi morala toženka že v odpovedi obrazložiti okoliščine in interese pogodbenih strank, zaradi katerih ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, kar je kot dodaten pogoj za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi določeno v prvem odstavku 109. člena ZDR-1. To se od delodajalca ne zahteva; kot določa drugi odstavek 87. člena ZDR-1, mora delodajalec v odpovedi pisno obrazložiti dejanski razlog za njeno podajo. Okoliščine in interese, zaradi katerih ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, pa lahko utemelji (in dokazuje) v sodnem postopku.
Četudi je obtožnica, vložena zoper tožnika, nepravnomočna, je sodišče prve stopnje na podlagi ocene izvedenih dokazov pravilno ugotovilo, da je toženka očitke, ki jih v odpovedi naslavlja na tožnika, dokazala. S tem je dokazala obstoj odpovednega razloga iz 1. in 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1; tožnik je kršil obveznosti iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena KZ-1, oziroma je naklepoma huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja.
Tožnik bi se kot delavec v zdravstveni ustanovi, po izobrazbi magister zdravstvenih ved, moral vzdržati ravnanj, s katerimi je sam ali ob pomoči druge osebe dobavljal farmacevtske pripomočke, tudi take, ki vsebujejo prepovedano drogo ali so na seznamu prepovedanih snovi. Njegovo ravnanje predstavlja kršitev 37. člena ZDR-1, po katerem se je delavec dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, slednjemu materialno ali moralno škodujejo oziroma bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca. Toženka je tako utemeljeno izgubila zaupanje v tožnika in mu, ker ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov pogodbenih strank delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka, podala zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZIZ člen 17, 20a, 55, 55/1-2. ZN člen 4, 43. OZ člen 86, 119. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3.
notarski zapis - kreditna pogodba - ničnost - odlog izvršbe
Za ugotavljanje ničnosti Kreditne pogodbe v izvršilnem postopku ni podlage v 55. členu ZIZ. O tem vprašanju je sodna praksa ustaljena. Pritožnik enkrat zatrjuje ničnost notarskega zapisa, drugič ničnost Kreditne pogodbe. Treba je razlikovati med obliko listine in pravnim poslom. V postopku izvršbe na podlagi izvršilnega naslova je pomembno vprašanje lahko le vprašanje obstoja neposredno izvršljivega notarskega zapisa (ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ). Notarski zapis je javna listina, ni pogodba, zato je vprašanje ničnosti notarskega zapisa kot ugovornega razloga že pojmovno izključeno.
Drži pritožbeno stališče, da neposredno izvršljiv notarski zapis ni rezultat sodnega postopka, zato je treba zagotoviti možnost presoje nedovoljenih pogodbenih pogojev, upoštevajoč sodbo C 407/18, vendar višje sodišče meni, da zato še ni pravilno stališče, da bo o ničnosti pogodbe zaradi nepoštenih pogodbenih pogojev odločalo izvršilno sodišče kot o predhodnem vprašanju, ko odloča o ugovoru zoper sklep o izvršbi, in posledično izvršbo pravnomočno ustavilo. Izvršilni postopek ni namenjen ukinjanju izvršilnega naslova, ugotovitvi ničnosti (neveljavnosti) pogodbe, ki je zapisana v obliki izvršilnega naslova, ali celo ugotavljanju morebitnega neobstoja pogodbe. Povedano drugače: izvršilno sodišče po slovenskem pravu ni pristojno presojati materialnopravne pravilnosti izvršilnega naslova, četudi je to neposredno izvršljiv notarski zapis, in upniku z učinkom pravnomočnosti trajno odreči pravico do izvršbe na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa. To pa ne pomeni, da je dolžnik brez učinkovitega pravnega varstva. In prav tega se je pritožnik že poslužil, ko je vložil tožbo za ugotovitev ničnosti pogodbe, pritožbeno pa vztraja, da o tem razpravljata dve sodišči: izvršilno sodišče in pravdno sodišče. Tako pričakovanje nima podlage niti v zakonu niti v omenjeni odločbi SEU.
Sodišče naj v nadaljevanju upošteva citirano odločbo SEU. Sodišče naj presodi, ali so podani pogoji za odlog izvršbe ob upoštevanju razlage Direktive 93/13 na nacionalno pravo, kot jo je dalo SEU. Če je potrebno, naj predhodno z ustreznim materialno procesnim vodstvom (285. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) poskrbi za ustrezno dopolnitev tako trditvene, dokazne podlage kot tudi morebitnih stvarnih predlogov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00024992
ZPP člen 277, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4. OZ člen 15, 82.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - prepozen odgovor na tožbo - razlaga pogodbe - pogodbeno materialno pravo - uporaba materialnega prava - pogodba kot materialno pravo - listinski dokaz - nejasno pogodbeno določilo - logična razlaga - metoda razlage - solidarna obveznost - poroštvena obveznost - podpis pogodbe - načelo vestnosti in poštenja
Ker logična razlaga 7. člena kupoprodajne pogodbe ne pušča prav nobenega dvoma o tem, da toženec prevzema solidarno jamstvo za obveznosti kupca, čeprav je sama beseda „kupec“ iz besedila izpuščena, je sodišče navedeni člen pravilno razlagalo in uporabilo kot del materialnega prava in ne zgolj kot listinski dokaz. Sodišče pa je tisto, ki uporabi in razlaga materialno pravo.
neutemeljeno povzročeni stroški - stroški dolžnika - delni umik predloga za izvršbo - nepravočasen delni umik predloga za izvršbo
Pri odločanju o tem, ali je upnik neutemeljeno povzročil stroške dolžnikku, se presoja upnikova krivda. Ni moč pričakovati, da bo upnik za vsako plačilo nemudoma delno umaknil predlog za izvršbo, ker bi bilo to neekonomično.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00025433
OZ člen 15, 39, 39/1, 39/2, 39/4, 50, 50/1, 86, 87, 255, 255/1, 256, 256/2, 259, 259/2. ZIZ člen 102, 102/1, 102/1-1. ZZZDR člen 52, 57, 62. DZ člen 83, 83/3, 83/4. ZN-B člen 4.
navidezna (simulirana) pogodba - neobstoječa pogodba - nedopustna pravna podlaga - ničnost pravnega posla - osebni stečaj dolžnika - posledice ničnosti - kondikcijski zahtevek - dogovor o preživljanju - neposredno izvršljiv notarski zapis - skupno premoženje zakoncev - pravni posel med zakoncema - oškodovanje upnikov - rubež pokojnine - privilegirana preživninska terjatev
Za navidezno pogodbo je značilno, da stranki vedé simulirata obstoj pogodbe, katere sklenitve v resnici ne želita. Njuno soglasje volj torej ni usmerjeno v nastanek pogodbenega razmerja, marveč zgolj v nastanek videza pogodbe. Ker nastane zgolj videz sporazuma o bistvenih sestavinah pogodbe, ta v resnici ni sklenjena, saj resnični konsenz volj ni podan. Navidezna pogodba zato nima učinka med pogodbenima strankama, kar pomeni, da pogodba sploh ne nastane, je neobstoječa.
Dogovor o preživljanju, sklenjen med zakoncema v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, predstavlja navidezno pogodbo, kajti namen tega dogovora je bil prisilni (v izvršilnem postopku izveden) prenos denarnih sredstev skupnega premoženja s tožnikovega na toženkin transakcijski račun, in sicer zaradi tožnikove prezadolženosti in preprečitve poplačila upnikov, kar pa je nedopustno.
postopek za ureditev razmerij med solastniki - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba za ureditev razmerij - upravljanje s stvarjo - projektna dokumentacija - nadomestitev soglasja etažnega lastnika s sklepom sodišča - nujen posel rednega upravljanja - nastanek znatne škode
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da predlog predlagateljev za izdajo začasne odredbe ni utemeljen zato, ker predlagano pooblastilo za naročilo izdelave projektne dokumentacije ne predstavlja izvedbe posla, s katerim bi se preprečilo dodatno propadanje obravnavane ploščadi, torej nastanek znatne premoženjske škode.
odškodnina - nepremoženjska škoda - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - odmera odškodnine - višina nepremoženjske škode - izvedensko mnenje - starost oškodovanca - visoka starost oškodovanca - predhodno zdravstveno stanje - nedovoljene pritožbene novote
Sodišče prve stopnje je pri višini nepremoženjske škode, ki je bila priznana tožniku upoštevalo, da je bil tožnik v času prometne nesreče star enainsedemdeset let, prav tako pa tudi njegove bolezni, ki jih je imel pred škodnim dogodkom, kot jih je ugotovila izvedenka, ki so ga omejevale pri življenjskih aktivnostih.
izvršba na podlagi menice - napačna označba verodostojne listine
V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine je sklep o izvršbi izdan v avtomatiziranem informacijskem sistemu, pri čemer se dolžniku rok za plačilo terjatve ter za ugovor določi zgolj na podlagi upnikove navedbe kataloške številke verodostojne listine. Glede na posledice, ki jih ima taka ureditev lahko za dolžnika, je po presoji pritožbenega sodišča zaradi zagotovitve dolžnikove pravice do sodelovanja v postopku bistveno, da ni nobenega dvoma o naravi izvršilne zadeve oziroma o verodostojni listini, na kateri temelji upnikov predlog. Zgolj navedba kataloške številke iz Navodil za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo (ki so sestavni del Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršbi in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka) ne more zadoščati za zaključek, da je predlog za izvršbo vložen na podlagi menice.
ZObr člen 98c, 98c/3. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 11.
vojska - dodatek za vodenje in poveljevanje
Za odločitev o pravici do dodatka za poveljevanje je bistveno le, ali je takšen dodatek določal 11. člen Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri opravljanju obveznosti, sprejetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami. Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da je bil tožniku dodatek za poveljevanje zaradi vodenja skupine za sporno obdobje priznan s sklepom ministra za obrambo. Sklep ministra namreč določa, da tožniku dodatek za poveljevanje pripada, vendar ob izpolnjevanju pogojev, ki jih določa Uredba. Tak zapis v sklepu ministra torej ne daje podlage za zaključek, da se izpolnjevanje pogojev nanaša na vodjo skupine, ki naj bi imel po stališču pritožbe glede na položaj in opis delovnih nalog edini pristojnost poveljevanja.
Sodišče v primeru, ko pripadnik SV, na katerega se 11. člen Uredbe ne nanaša, uveljavlja plačilo dodatka za poveljevanje, ne more primerjati posameznih nalog takšnega pripadnika z nalogami funkcij, ki so določene v 11. členu Uredbe, ter samo določati funkcije, za katere se prizna dodatek za poveljevanje, saj je notranja organizacija dela v pristojnosti delodajalca. Sodišče se ne sme spuščati v notranje delovanje in organizacijo dela tožene stranke, ki s svojimi notranjimi akti tudi predvidi linijo in vsebino poveljevanja. Zato v sodnem postopku ni mogoče dokazovati, da je posamezna funkcija (ki ni navedena v 11. členu Uredbe) primerljiva s funkcijami, za katere Uredba določa dodatek za poveljevanje, ter na tej podlagi uveljavljati izplačila dodatka.
ZDR-1 člen 6, 85, 109, 110, 110/1, 110/1-8.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - spoštovanje navodil zdravnika - pravica do zagovora
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja v 233. členu določajo, da mora biti zavarovanec, ki se zdravi doma, v času zadržanosti od dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege, na svojem domu; odsotnost z doma je možna ob odhodu na zdravniški pregled, terapijo oziroma v primerih, ko odsotnost ne vpliva negativno na potek zdravljenja oziroma če zdravnik ali imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija to odredita ali dovolita. Načeloma je v času bolniškega staleža prepovedana vsaka aktivnost, ki ni (izrecno) odobrena. S tem v zvezi je sodna praksa jasna, in sicer da velja splošno pravilo, da mora biti zavarovanec, ki se zdravi doma, v času zadržanosti z dela zaradi bolezni, poškodbe in nege na svojem domu.
Ker je Ustavno sodišče RS v svoji odločbi odločilo, da pritožnik (toženec) in nasprotni udeleženec (tožnik) nosita vsak svoje stroške z ustavno pritožbo, je prvostopenjsko sodišče napačno priznalo tožencu tudi te stroške, o katerih je bilo že odločeno.
Odvetniku po Odvetniški tarifi, veljavni v času oprave dejanja, ni pripadla nagrada za vsak narok, pač pa za en narok pred sodiščem prve stopnje.
osebni stečaj - ugovor proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - kršitev zakonskih dolžnosti - sporočanje podatkov - neresnični oziroma nepravilni podatki - prispevki za socialno varnost - ustavitev postopka odpusta obveznosti
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je upnica zadostila zakonskim znakom (sicer izpodbojne) domneve iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Predmet dokaznega postopka za obrambo dolžnika, da je ravnal vestno in pošteno, se nanaša na okoliščine na strani dolžnika, ne pa na pravno naravo plačila prispevkov in izpada koristi od tega za dolžnika. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje pravilni razlagi sodišča prve stopnje, da je bil dolžnik tisti, ki bi moral dokazati, da mu kljub ugotovljeni opustitvi zakonskih dolžnosti obračunavanja prispevkov in obveščanja davčnega organa, ki jih je imel v sistemu obveznega zavarovanja, zaradi drugih okoliščin na njegovi strani, ni mogoče očitati zlorabe pravice do odpusta obveznosti. Tega dolžnik v konkretnem primeru ni zmogel.
pritožba - pritožba zoper obrazložitev - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe - zavrženje pritožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa
Udeleženci postopka imajo pravico do pritožbe samo zoper odločitev sodišča, vsebovano v izreku odločbe, ne pa tudi zoper obrazložitev, ki ne postane pravnomočna in ni zavezujoča, temveč zgolj pojasnjuje in utemeljuje v izreku vsebovano odločitev sodišča ter omogoča preizkus njene pravilnosti.
nedopustnost izvršbe - ugovor tretjega - skupno premoženje bivših zakoncev - zaključek izvršilnega postopka - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s prodajo v izvršilnem postopku - originarna pridobitev lastninske pravice kupca nepremičnine v izvršilnem postopku
V postopku izvršbe se lastninska pravica na nepremičnini pridobi originarno ter kupec postane lastnik na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o izročitvi nepremičnine in to tudi, če se kasneje izkaže, da dolžnik ni bil lastnik nepremičnine, ampak nekdo tretji. Tako lahko tretji v izvršilnem postopku pričakuje uspeh, če izvršba s prodajo predmeta še ni bila končana oziroma če je bila odložena. Ko pa je predmet izvršbe že prodan in je lastninska pravica prešla na kupca, tretji v postopku izvršbe ne more več doseči cilja, ki ga je zasledoval s svojim ugovorom. Tisti, ki zatrjuje, da ima na predmetu izvršbe lastninsko pravico, ima na razpolago ugovor tretjega, z zavrnitvijo katerega lahko prične tožbo na nedopustnost izvršbe, nasprotno izvršbo, predlaga pa lahko tudi odlog izvršbe, vendar le do zaključka izvršilnega postopka. Glede na zakonska določila in po stališčih ustaljene sodne prakse zato po zaključku izvršilnega postopka, ko je nepremičnina domaknjena in izročena kupcu ter kupec na njej pridobi originarno lastninsko pravico, tretji v takšno njegovo pravico ne more več posegati.
Skladno z obstoječo zakonodajo in ustaljeno sodno prakso tretji v izvršilni postopek, ki je bil zaključen, ne more več poseči.
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno materialnopravno stališče, da mora biti dogovor o pogodbeni kazni zaradi kršitve konkurenčne klavzule sklenjen v pisni obliki kot dvostranski pravni posel ter da enostransko urejanje konkurenčne klavzule v internem aktu delodajalca ni dopustno.
Skladno z ustaljeno sodno prakso je za konkretizacijo izgubljenega dobička treba opredeliti podatke o preteklem poslovanju, pričakovane prihodke in pričakovane odhodke, trditvena podlaga tožeče stranke glede nastanka škode zaradi toženkine kršitve konkurenčne klavzule pa je pomanjkljiva in presplošna.
ZPP člen 357a.. ZDR-1 člen 130, 134, 202.. OZ člen 336.. Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva Slovenije (2011) člen 73, 73/2, 73/7.
povračilo stroškov prevoza na delo in z dela - plača - zastaranje - kilometrina
Terjatve iz naslova plač zapadejo na plačilni dan, mesečno najkasneje do 18. v mesecu za pretekli mesec in zastaranje začne teči prvi dan po zapadlosti, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti. Terjatev iz naslova razlike v stroških prevoza na delo in z dela za marec 2013 je tako zapadla v plačilo 18. 4. 2013, naslednjega dne je začel teči zastaralni rok, tožnik pa je tožbo vložil 18. 4. 2018. Upoštevaje navedeno in upoštevaje 202. člen ZDR-1, ki določa, da terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku 5 let, terjatev iz naslova razlike v stroških prevoza na delo in z dela do vložitve tožbe za marec 2013 ni zastarala.
Tarifna priloga h Kolektivni pogodbi dejavnosti bančništva Slovenije v drugem odstavku 6. člena določa, da v primerih, ko prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi ni mogoč, se delavcu obračunajo stroški za prevoženi kilometer v višini 15 % cene litra motornega bencina (95 oktanov), vendar ne več kot določa vladna uredba o višini povračil stroškov, vendar le do najbližje postaje javnega prevoznega sredstva, od tam naprej pa v višini javnega prevoznega sredstva. Zato je tožnik upravičen do kilometrine za celotno relacijo Portorož - Nova Gorica, ker prevoz tudi na relaciji Koper - Nova Gorica objektivno ni mogoč. Kot izhaja iz tožnikove pogodbe o zaposlitvi, je imel tožnik 40 urni tedenski delovnik. Objektivna možnost uporabe javnega prevoza je podana, če obstaja javni prevoz, ki delavcu (ob upoštevanju voznih redov) omogoča opravljanje dela v 8 urnemu dnevnemu delovniku. V konkretnem primeru javni prevoz tega ne omogoča.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine - pravična denarna odškodnina - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah
Glede na to, da je tožnik zmerne bolečine trpel 7 dni, lahke bolečine pa najdalj do 7. 10. 2015, kasneje pa ne, in glede na neugodnosti, ki jih je pretrpel, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je odškodnina v znesku 1.000,00 EUR, ki mu jo je iz tega naslova prisodilo sodišče prve stopnje, primerna in v skladu s stopnjo in trajanjem bolečin tožnika in nevšečnosti in z odškodninami, prisojenimi v sodni praksi v podobnih primerih (179. člen OZ).