CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00024637
SPZ člen 90. ZPP člen 286b. ZNP člen 37.
ukinitev nujne poti - potrebnost nujne poti - vsebina predloga - nesklepčnost predloga - oblikovanje tožbenega predloga - prestavitev poti - sprememba trase poti - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev - pritožbeno uveljavljanje procesnih kršitev - predlagalni nepravdni postopek
Ukinitev nujne poti je možna le, če ni več potrebna. Nepotrebna pa po stališču pravne teorije in sodne prakse postane le tedaj, kadar gospodujoča nepremičnina pridobi svoj (tj. lasten/neposreden) dostop do javne ceste. Da tega parcela nasprotnega udeleženca nima oziroma ga ni pridobila, pritožnik ni trdil niti tega ne zatrjuje v pritožbi. Navajal je (in pri tem vztraja tudi v pritožbi), da je dostop do javne ceste z nepremičnine nasprotnega udeleženca (zaradi spremenjenih okoliščin) mogoč tudi po drugi trasi. Ob tem je ključno, da terja le ukinitev sodno določene nujne poti, ne pa tudi njene prestavitve oziroma spremembe, kar 90. člen SPZ omogoča lastniku nepremičnine, ki je obremenjena z nujno potjo, da zahteva, da se njuna pot prestavi in spelje po drugi nepremičnini (ki je bodisi njegova bodisi v lasti tretje osebe), pod pogojem, da dokaže, da nova pot bolj ustreza kriterijem za ustanovitev nujne poti od prvotne.
Sodišče odloča o dovolitvi nujne poti samo v okviru predloga.
V skladu s prvim odstavkom 214. člena ZPP se neprerekana dejstva štejejo za priznana. Sodišče mora pri presoji preveriti, ali je stranka dejstvo izrecno zanikala, če pa tega ni storila, pa tudi, ali namen njegovega zanikanja izhaja iz siceršnjih navedb stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00025965
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7-1a, 7-1b, 7-1b(2), 24, 24-5. ZIZ člen 40c. ZPP člen 18, 18/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost za dovolitev izvršbe - kraj izpolnitve obveznosti - oprava storitev
S sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče ne dovoli le opravo izvršbe, temveč s tako imenovanim kondemnatornim oziroma naložitvenim delom sklepa izda tudi plačilni nalog, obe odločitvi pa sprejme istočasno in v istem pravnem aktu. Glede na to, da gre pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za kombiniran postopek, pri katerem sta njegova vsebinska dela neločljivo povezana, ni mogoče odločanje o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred sodiščem Republike Slovenije, če ni podana pristojnost slovenskega sodišča tako za odločanje o dovolitvi izvršbe kot tudi za odločanje o plačilnem nalogu.
Ker je v konkretnem primeru kraj izpolnitve v Republiki Sloveniji in ob upoštevanju tega, da je za izdajo kondemnatornega dela sklepa o izvršbi izključno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, Centralni oddelek za verodostojno listino, je sodišče prve stopnje pristojno za odločitev o naložitvi upnikove terjatve dolžniku v plačilo. Upnik je še pred izdajo izpodbijanega sklepa predlagal izvršbo na nepremičnine dolžnika v Republiki Sloveniji ter je sodišče napačno ugotovilo, da dolžnik v Republiki Sloveniji nima nobenega premoženja, na katerega bi bilo mogoče poseči s predlagano izvršbo. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pristojno za dovolitev izvršbe.
neutemeljeno povzročeni stroški - stroški dolžnika - delni umik predloga za izvršbo - nepravočasen delni umik predloga za izvršbo
Pri odločanju o tem, ali je upnik neutemeljeno povzročil stroške dolžnikku, se presoja upnikova krivda. Ni moč pričakovati, da bo upnik za vsako plačilo nemudoma delno umaknil predlog za izvršbo, ker bi bilo to neekonomično.
motenje posesti - zadnje posestno stanje - dostop do nepremičnine - rok za vložitev motenjske tožbe - običajna skrbnost povprečnega človeka - ugotovitveni zahtevek v sporih zaradi motenja posesti
Vprašanje druge možnosti dostopa v posestni pravdi ni odločilno dejstvo. Posestniku namreč ni dopustno nalagati opustitve zanj koristnih prehodov in izvajanja posesti na drug način.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 243. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9.
zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov
Z vknjižbo zastavne pravice in zaznambo izvršljivosti na nepremičninah dolžnika se postopek zavarovanja zaključi. Za razliko od postopka izvršbe se postopek ne nadaljuje z izvršilnimi dejanji nepremičninske izvršbe. Cilj izvršilnega postopka je tako neposredna takojšnja izpolnitev denarne obveznosti dolžnika s prisilno prodajo njegovih nepremičnin.
Ugovorne in pritožbene navedbe dolžnice, s katerimi se protivi izvršbi in opozarja na posledice izvršbe zanjo, kot so ogroženost njenega imetja in eksistence, so glede na dejstvo, da gre za postopek zavarovanja, kjer ne pride do prodaje nepremičnin dolžnika in izgube njegove lastninske pravice ter s tem do posega v njegovo imetje in eksistenco, zato brezpredmetne. Postopek zavarovanja zgolj varuje upnikov položaj v situaciji, ko dolžnik terjatve ne izpolni prostovoljno in ko zoper dolžnika tudi drugi upniki prisilno uveljavljajo svoje terjatve.
Ob jasnih pogodbenih določilih, da je obveznost, da je predmet lizinga zavarovan ves čas trajanja lizinga, v celoti na tožencu, in dejstvu, da do prenosa predmeta lizinga na tretjo osebo/kupca ni prišlo oziroma da pogodba ni bila razvezana, se odločitev sodišča prve stopnje izkaže kot pravilna. Toženec, ki se je s podpisom dogovora strinjal, da kupec vozilo prevzame v uporabo, še preden se je izpolnil pogoj, s katerim bi bila pogodba razvezana, je prevzel rizik, za katerega po zgoraj povzetih splošnih pogojih odgovarja izključno sam.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00025963
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7-1a, 7-1b, 7-1b(2), 24, 24-5. ZIZ člen 40c. ZPP člen 18, 18/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost za dovolitev izvršbe - kraj izpolnitve obveznosti - oprava storitev
S sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče ne dovoli le opravo izvršbe, temveč s tako imenovanim kondemnatornim oziroma naložitvenim delom sklepa izda tudi plačilni nalog, obe odločitvi pa sprejme istočasno in v istem pravnem aktu. Glede na to, da gre pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za kombiniran postopek, pri katerem sta njegova vsebinska dela neločljivo povezana, ni mogoče odločanje o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred sodiščem Republike Slovenije, če ni podana pristojnost slovenskega sodišča tako za odločanje o dovolitvi izvršbe kot tudi za odločanje o plačilnem nalogu.
Ker gre v konkretni zadevi za izterjavo stroškov organizacije potovanj, torej za opravo storitev, ki so bile opravljene v Republiki Sloveniji, in ob upoštevanju tega, da je za izdajo kondemnatornega dela sklepa o izvršbi izključno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, Centralni oddelek za verodostojno listino, je sodišče prve stopnje pristojno za odločitev o naložitvi upnikove terjatve dolžniku v plačilo. Sodišče prve stopnje pa je spregledalo, da ima dolžnik odprt račun v Republiki Sloveniji. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pristojno za dovolitev izvršbe.
postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - razlogi za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa - odločanje o ugovoru proti sklepu o začetku postopka izbrisa - status upnika - procesna legitimacija upnika - ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa
Pritožnik na dan vložitve ugovora še ni imel statusa upnika subjekta vpisa. Ker je za presojo procesne legitimacije za vložitev ugovora relevantno dejansko stanje v času vložitve ugovora, pritožnica ne more uspeti s trditvami, da je postala upnica z izdajo odločbe o prekršku z dne 23. 4. 2019, kar je dva meseca in pol po vložitvi ugovora in skoraj tri mesece po izdaji sklepa o začetku postopka izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije.
Tožnica je pogodbeno obveznost izpolnila, zato je toženec dolžan plačati neplačani kredit, ker se je zavezal in pristopil h kreditni pogodbi kot porok in plačnik.
osebni stečaj - ugovor proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - kršitev zakonskih dolžnosti - sporočanje podatkov - neresnični oziroma nepravilni podatki - prispevki za socialno varnost - ustavitev postopka odpusta obveznosti
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je upnica zadostila zakonskim znakom (sicer izpodbojne) domneve iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Predmet dokaznega postopka za obrambo dolžnika, da je ravnal vestno in pošteno, se nanaša na okoliščine na strani dolžnika, ne pa na pravno naravo plačila prispevkov in izpada koristi od tega za dolžnika. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje pravilni razlagi sodišča prve stopnje, da je bil dolžnik tisti, ki bi moral dokazati, da mu kljub ugotovljeni opustitvi zakonskih dolžnosti obračunavanja prispevkov in obveščanja davčnega organa, ki jih je imel v sistemu obveznega zavarovanja, zaradi drugih okoliščin na njegovi strani, ni mogoče očitati zlorabe pravice do odpusta obveznosti. Tega dolžnik v konkretnem primeru ni zmogel.
pritožba - pritožba zoper obrazložitev - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe - zavrženje pritožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa
Udeleženci postopka imajo pravico do pritožbe samo zoper odločitev sodišča, vsebovano v izreku odločbe, ne pa tudi zoper obrazložitev, ki ne postane pravnomočna in ni zavezujoča, temveč zgolj pojasnjuje in utemeljuje v izreku vsebovano odločitev sodišča ter omogoča preizkus njene pravilnosti.
ZObr člen 98c, 98c/3. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 11.
vojska - dodatek za vodenje in poveljevanje
Za odločitev o pravici do dodatka za poveljevanje je bistveno le, ali je takšen dodatek določal 11. člen Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri opravljanju obveznosti, sprejetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami. Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da je bil tožniku dodatek za poveljevanje zaradi vodenja skupine za sporno obdobje priznan s sklepom ministra za obrambo. Sklep ministra namreč določa, da tožniku dodatek za poveljevanje pripada, vendar ob izpolnjevanju pogojev, ki jih določa Uredba. Tak zapis v sklepu ministra torej ne daje podlage za zaključek, da se izpolnjevanje pogojev nanaša na vodjo skupine, ki naj bi imel po stališču pritožbe glede na položaj in opis delovnih nalog edini pristojnost poveljevanja.
Sodišče v primeru, ko pripadnik SV, na katerega se 11. člen Uredbe ne nanaša, uveljavlja plačilo dodatka za poveljevanje, ne more primerjati posameznih nalog takšnega pripadnika z nalogami funkcij, ki so določene v 11. členu Uredbe, ter samo določati funkcije, za katere se prizna dodatek za poveljevanje, saj je notranja organizacija dela v pristojnosti delodajalca. Sodišče se ne sme spuščati v notranje delovanje in organizacijo dela tožene stranke, ki s svojimi notranjimi akti tudi predvidi linijo in vsebino poveljevanja. Zato v sodnem postopku ni mogoče dokazovati, da je posamezna funkcija (ki ni navedena v 11. členu Uredbe) primerljiva s funkcijami, za katere Uredba določa dodatek za poveljevanje, ter na tej podlagi uveljavljati izplačila dodatka.
Namen določb prvega odstavka 76. člena ZKP je v tem, da omeji oblike ter načine posredovanja vlog na tiste, ki omogočajo, da sta identiteta vlagatelja ter čas izročitve sodišču izkazana s potrebno zanesljivostjo. Kolikor torej vloga, ki je poslana v elektronski obliki, čeprav ni podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom, navedenemu kriteriju zadosti, je tudi takšno vlogo potrebno obravnavati kot formalno popolno.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-3. ZPP člen 212, 287, 337, 337/1. OZ člen 1061. ZOR člen 1087.
zavarovanje nedenarne terjatve - bančna garancija na prvi poziv - prepoved unovčenja bančne garancije - zloraba bančne garancije
Glede na vsebino bančne garancije za odpravo napak v garancijski dobi je za presojo pravilne izpolnitve pogodbenih obveznosti upnika odločilno, kdaj je dolžnik napake opravljenega dela odkril, ali jih je upniku grajal in ali je upniku omogočil odpravo napak. S pogodbo in izdano garancijo je bilo namreč dolžniku dano jamstvo, da bodo ugotovljene upnikove napake v času garancijske dobe tudi odpravljene. Da bi to svojo obveznost upnik lahko izpolnil, pa mora biti o napakah pravilno obveščen.
ZDR-1 člen 37, 84, 84/2, 87, 87/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 186, 186/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - možnost nadaljevanja delovnega razmerja - obrazložitev odpovedi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami
Zmotno je tožnikovo naziranje, da bi morala toženka že v odpovedi obrazložiti okoliščine in interese pogodbenih strank, zaradi katerih ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, kar je kot dodaten pogoj za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi določeno v prvem odstavku 109. člena ZDR-1. To se od delodajalca ne zahteva; kot določa drugi odstavek 87. člena ZDR-1, mora delodajalec v odpovedi pisno obrazložiti dejanski razlog za njeno podajo. Okoliščine in interese, zaradi katerih ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, pa lahko utemelji (in dokazuje) v sodnem postopku.
Četudi je obtožnica, vložena zoper tožnika, nepravnomočna, je sodišče prve stopnje na podlagi ocene izvedenih dokazov pravilno ugotovilo, da je toženka očitke, ki jih v odpovedi naslavlja na tožnika, dokazala. S tem je dokazala obstoj odpovednega razloga iz 1. in 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1; tožnik je kršil obveznosti iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena KZ-1, oziroma je naklepoma huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja.
Tožnik bi se kot delavec v zdravstveni ustanovi, po izobrazbi magister zdravstvenih ved, moral vzdržati ravnanj, s katerimi je sam ali ob pomoči druge osebe dobavljal farmacevtske pripomočke, tudi take, ki vsebujejo prepovedano drogo ali so na seznamu prepovedanih snovi. Njegovo ravnanje predstavlja kršitev 37. člena ZDR-1, po katerem se je delavec dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, slednjemu materialno ali moralno škodujejo oziroma bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca. Toženka je tako utemeljeno izgubila zaupanje v tožnika in mu, ker ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov pogodbenih strank delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka, podala zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
odškodnina - nepremoženjska škoda - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - odmera odškodnine - višina nepremoženjske škode - izvedensko mnenje - starost oškodovanca - visoka starost oškodovanca - predhodno zdravstveno stanje - nedovoljene pritožbene novote
Sodišče prve stopnje je pri višini nepremoženjske škode, ki je bila priznana tožniku upoštevalo, da je bil tožnik v času prometne nesreče star enainsedemdeset let, prav tako pa tudi njegove bolezni, ki jih je imel pred škodnim dogodkom, kot jih je ugotovila izvedenka, ki so ga omejevale pri življenjskih aktivnostih.
ZIZ člen 171, 171/1, 171/2, 181, 181/7, 191, 192/1.
sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - pritožbeni razlogi - odredba o prodaji na javni dražbi - možnost sodelovanja stranke v postopku - pristop k vodilni zadevi - pogoji za prodajo - nepravilna vročitev odredbe o prodaji - vročitev zapisnika z naroka
Kljub enotnemu postopku nepremičninske izvršbe v fazi ugotovitve vrednosti nepremičnine, prodaje le te in poplačila upnika, saj se ista nepremičnina ne more večkrat prodati, upniki vodilne in pristopljenih zadev ohranijo samostojnost razmerja napram dolžniku, zoper katerega vodijo izvršbo. Dejanja posameznega upnika, ki se nanašajo na njegovo razmerje do dolžnika, ne vplivajo na pravni položaj ostalih upnikov in učinkujejo neodvisno od volje drugih upnikov. Upniki posamezne zadeve so navkljub pristopu še naprej samostojne stranke in povsem prosto razpolagajo s svojim zahtevkom. Gre torej za povsem samostojne izvršilne zadeve, ki so zaradi nujnosti izvedbe enotnega postopka (en predmet izvršbe), pristopile k vodilni zadevi, v kateri je sodišče najprej izdalo sklep o izvršbi na isto nepremičnino (drugi odstavek 171. člena ZIZ).