DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00026467
ZDR člen 43.. ZDR-1 člen 45.. ZVZD-1 člen 5, 37.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - protipravno ravnanje - krivdna odgovornost - padec na mokrih tleh
Glede na okoliščine primera, da je bil sporni hodnik redno vzdrževan in čiščen, da je bil spornega dne sicer suh in tudi vremenske razmere niso bile takšne, da bi nalagale pogostejše čiščenje ali posebna opozorila zaradi mokrih tal (takšna opozorila so tudi sicer bolj smiselna ob glavnem vhodu, kot na hodnikih v višjih nadstropjih), toženi strani ni možno očitati protipravnega ravnanja oziroma opustitve dolžne skrbnosti. Po splošnem merilu protipravnosti se namreč presoja, ali je dolžno ravnanje značilno za določen odnos oziroma ali je objektivno predvidljivo, da bi zaradi njegove opustitve lahko nastala negativna posledica - škodni dogodek (VIII Ips 283/2017), za kar v obravnavanem primeru ni šlo. Odškodninske odgovornosti tožene stranke tudi ni mogoče utemeljiti na pritožbenih navedbah tožnice o tem, da bi morala tožena stranka preprečiti, da delavci prenašajo vodo iz stranišča v pisarno, da bi morala za ta namen urediti čajno kuhinjo ali pa namestiti avtomate s pitno vodo, saj natakanje vode v stranišču ali umivanje skodelic v stranišču spada v začetek 19. stoletja. Tudi v zvezi s tem možnim zatrjevanim vzrokom padca toženi stranki ni očitati protipravnega, malomarnega ravnanja.
Tožnik je v predlogu za izdajo začasne odredbe izrecno opredelil zakonske pogoje iz prvega, drugega in tretjega odstavka 272. člena ZIZ in trditve, ki bi naj izkazovale vsakega od navedenih ter izrecno poudaril, da cilj predlagane začasne odredbe ni uresničitev zahtevka, ampak zagotovitev možnosti, da bo tožnikov zahtevek mogoče uresničiti s ″prisilno izvršbo″, če bo tožnikova terjatev zagotovljena s sodbo kot izvršilnim naslovom. Zato je predlagana in izdana začasna odredba "regulacijske" in ne "zavarovalne" narave.
pogoji za povračilo stroškov zdravljenja v tujini - pravica do zdravstvenega varstva - izčrpane možnosti zdravljenja
Izčrpanost možnosti zdravljenja v Sloveniji je pravni standard, ki ga glede na konkretne življenjske primere zapolnjuje sodna praksa. Po sodni praksi pa se, če je za zdravljenje določenega stanja na razpolago več medicinsko priznanih in enakovrednih metod, (načelno) šteje, da so možnosti zdravljenja v Sloveniji izčrpane, če v domovini ni zagotovljeno zdravljenje z nobeno od teh metod. Takšno dejansko stanje pa v obravnavanem primeru že zato, ker bi se tožnik v Sloveniji lahko zdravil operativno, ni podano.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00025633
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 277, 278. OZ člen 5, 7, 271. ZPP člen 343, 343/3.
gradbena dela - bančna garancija za odpravo napak - kontragarancija - izplačilo sredstev - stečaj glavnega izvajalca - začasna odredba - prepoved unovčenja bančne garancije - obstoj verjetnosti terjatve - zloraba bančne garancije - izpolnitev dolžnika ali tretjega - odprava napake v garancijski dobi - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - gradbeni podizvajalec - izvajanje dokazov - odločanje o začasni odredbi - ugovor zoper sklep o začasni odredbi
V postopku odločanja o začasni odredbi je izvajanje dokazov omejeno na ugotavljanje dejanskega stanja na podlagi katerega sodišče opravi materialno pravno sklepanje le o verjetnosti terjatve.
Sodišče druge stopnje pritrjuje stališču v izpodbijanem sklepu, da je na podlagi 271. člena OZ podizvajalec imel pravni interes, da najprej odpravi napake. Šele potem bi lahko dolžnik unovčil bančno garancijo. Sploh pa v opisani procesni situaciji, ko je moral upnik kot podizvajalec naročiti pri Banki B. kontragarancijo za odpravo napak v garancijskem roku na podlagi pogodbe, ki jo je imel sklenjeno z izvajalcem, ta pa je naročil bančno garancijo v korist svojega pogodbenega parterja, to je dolžnika, je imel pravni interes predlagati začasno odredbo v tem postopku. Zato ni pomembno, da upnik ni bil v materialnopravnem razmerju z dolžnikom. Glede na okoliščine primera, ko je bil izvajalec izbrisan iz sodnega registra, pa je bil edino podizvajalec tisti, s katerim bi moral dolžnik stopiti v stik in, ki bi edini lahko odpravil napake, kar bi mu seveda moral dolžnik v garancijski dobi tudi omogočiti.
Dolžnik je z upnikom začel razreševati odpravo napak v garancijski dobi, ki bi jo moral po vsebini rešiti z izvajalcem kot s svojim pogodbenim partnerjem, pred unovčitvijo bančne garancije. Kot je bilo opisano, se sodišče druge stopnje strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je šlo s strani dolžnika za očitno izigravanje upnika in ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja po 5. členu OZ. Če bi sodišče ugodilo dolžnikovemu ugovoru bi bila bančna garancija zlorabljena.
predlog za obnovo postopka - pravnomočna obsodilna sodba - kazenska sodba - identično dejansko stanje - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Če bi držala tožnikova trditev, da se odločitev v kazenskem postopku in v delovnem sporu nanaša na identično dejansko stanje, potem bi bilo delovno sodišče vezano na obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, pa še to omejeno - le glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti. V spornem primeru pa v kazenskem postopku ni bila izdana obsodilna sodba, pač pa zavrnilna sodba, ki ne temelji na ugotavljanju dejanskega stanja, pač pa na procesnem dejanju - umiku obtožnega akta. Kot je pojasnila tožena stranka, pregona ni prevzela zaradi stroškov in ker nima nobenega interesa, da bi bil tožnik kaznovan v kazenskem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00024823
ZPP člen 360, 360/1, 458, 458/1. OZ člen 190.
spor majhne vrednosti - nedopustnost izvršbe - pravda za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - ugovor tretjega - dvom v nepristranskost sodnikov - zastopanje države - Državno odvetništvo
Tožbeni zahtevek na ugotovitev nedopustnosti izvršbe na denarna sredstva je pravilno zavrnjen, saj je pravda za ugotovitev nedopustnosti izvršbe izvedena iz ugovora, s katerim tožnik v izvršilnem postopku ne bi mogel doseči pravne posledice. Tožnik je v izvršilnem postopku namreč podal ugovor tretjega potem, ko je bila izvršba na denarna sredstva že opravljena. Po opravljeni izvršbi na določenem predmetu izvršbe, pa ugovor tretjega ne more več doseči svojega namena.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00025050
ZP-1 člen 20, 20/1, 202c, 202c/7. ZPro člen 3, 23, 23/2, 23/4, 48.
nadomestitev globe z delom v splošno korist - izbira izvajalske organizacije - neupravičen izostanek - probacija
Na podlagi veljavnih določb ZP-1 oziroma ZPro se o izbiri izvajalske organizacije ne more (samovoljno) odločiti storilec, temveč izvajalca dela v splošno korist določi probacijska enota oziroma svetovalec.
Nadomestitev globe je v korist storilca, zato mora biti storilec najbolj zainteresiran, da se ne izmika vabilu probacijske enote in se odzove vabilu na razgovor za pripravo osebnega načrta ter z opravljanjem dela v splošno korist v izvajalski organizaciji, ki jo izbere svetovalec probacijske enote (in ne storilec!), nadomesti plačilo globe z delom v splošno korist.
Ugotovitvena tožba se lahko vloži, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj ali neobstoj kakšne pravice, ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe.
ZGD-1 člen 386, 612,614. ZPre-1 člen 17, 17/3, 63, 68, 68/2. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/25/ES z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem točka 5, 5/1, 5/4.
Pritožbeno sodišče zato pritrjuje dosedanji sodni praksi, da je domneva, kot je določena v zakonu, praviloma neizpodbojna, vendar pa to predpostavlja, da je bila prevzemna ponudba postavljena skladno z zakonom in so akceptanti delovali na normalno delujočem trgu, oziroma da prevzemnik ni zlorabil svojih pravic. Taka situacija bi bila na primer podana, če bi prevzemnik 90 odstotni prag sprejema prevzemne ponudbe dosegel s prevaro, prisilo, zavajajočimi informacijami, zlorabo notranjih informacij, nedovoljenim dogovarjanjem in podobnimi ravnanji, zaradi katerih bi bile porušene zakonitosti trga oziroma ponudbe in povpraševanja. V taki situaciji manjšinski delničar mora imeti pravico do sodnega varstva.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - izostanek z dela - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Ne glede na to, da je šlo za prerazporeditev delovnega časa, bi moral tožnik za izostanek z dela pridobiti soglasje delodajalca, torej bi moral imeti odobreno odsotnost.
neutemeljeno povzročeni stroški - stroški dolžnika - delni umik predloga za izvršbo - nepravočasen delni umik predloga za izvršbo
Pri odločanju o tem, ali je upnik neutemeljeno povzročil stroške dolžnikku, se presoja upnikova krivda. Ni moč pričakovati, da bo upnik za vsako plačilo nemudoma delno umaknil predlog za izvršbo, ker bi bilo to neekonomično.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00027382
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 179.. ZVZD-1 člen 5, 52.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - lestev - soprispevek - krivdna odgovornost - pravična denarna odškodnina - odklonitev dela
Glede na ugotovitve, da tožena stranka tožniku ni zagotovila ustreznega delovnega sredstva in ni dokazala, da ga je poučila o varnem opravljanju konkretnega dela, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je s tem kršila 5. člen ZVZD-1 in določbe Uredbe o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premožnih gradbiščih.
Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da sodišče prve stopnje ni presojalo, ali je tožnik prispeval k nastanku nezgode. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do okoliščin, ki jih je tožena stranka zatrjevala kot tožnikov soprispevek k nezgodi (tožnikove izkušnje v gradbeništvu in dejstvo, da bi lahko tožnik odklonil opravljanje dela, če je menil, da lestev ni primerna za delo) in pravilno ocenilo, da te okoliščine ne zmanjšujejo odškodninske odgovornosti tožene stranke. Delavec ima po določbi 52. člena ZVZD-1 le pravico, da delo odkloni, nima pa te dolžnosti, zato k nastanku škodnega dogodka s svojim ravnanjem ni prispeval.
motenje posesti - zadnje posestno stanje - dostop do nepremičnine - rok za vložitev motenjske tožbe - običajna skrbnost povprečnega človeka - ugotovitveni zahtevek v sporih zaradi motenja posesti
Vprašanje druge možnosti dostopa v posestni pravdi ni odločilno dejstvo. Posestniku namreč ni dopustno nalagati opustitve zanj koristnih prehodov in izvajanja posesti na drug način.
ZObr člen 98c, 98c/3. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 11.
vojska - dodatek za vodenje in poveljevanje
Za odločitev o pravici do dodatka za poveljevanje je bistveno le, ali je takšen dodatek določal 11. člen Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri opravljanju obveznosti, sprejetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami. Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da je bil tožniku dodatek za poveljevanje zaradi vodenja skupine za sporno obdobje priznan s sklepom ministra za obrambo. Sklep ministra namreč določa, da tožniku dodatek za poveljevanje pripada, vendar ob izpolnjevanju pogojev, ki jih določa Uredba. Tak zapis v sklepu ministra torej ne daje podlage za zaključek, da se izpolnjevanje pogojev nanaša na vodjo skupine, ki naj bi imel po stališču pritožbe glede na položaj in opis delovnih nalog edini pristojnost poveljevanja.
Sodišče v primeru, ko pripadnik SV, na katerega se 11. člen Uredbe ne nanaša, uveljavlja plačilo dodatka za poveljevanje, ne more primerjati posameznih nalog takšnega pripadnika z nalogami funkcij, ki so določene v 11. členu Uredbe, ter samo določati funkcije, za katere se prizna dodatek za poveljevanje, saj je notranja organizacija dela v pristojnosti delodajalca. Sodišče se ne sme spuščati v notranje delovanje in organizacijo dela tožene stranke, ki s svojimi notranjimi akti tudi predvidi linijo in vsebino poveljevanja. Zato v sodnem postopku ni mogoče dokazovati, da je posamezna funkcija (ki ni navedena v 11. členu Uredbe) primerljiva s funkcijami, za katere Uredba določa dodatek za poveljevanje, ter na tej podlagi uveljavljati izplačila dodatka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00025966
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7-1a, 7-1b, 7-1b(1), 7-1b(2), 24, 24-5. ZIZ člen 40c. ZPP člen 18, 18/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost za dovolitev izvršbe - kraj izpolnitve obveznosti - dobava blaga oz. oprava storitev
S sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče ne dovoli le opravo izvršbe, temveč s tako imenovanim kondemnatornim oziroma naložitvenim delom sklepa izda tudi plačilni nalog, obe odločitvi pa sprejme istočasno in v istem pravnem aktu. Glede na to, da gre pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za kombiniran postopek, pri katerem sta njegova vsebinska dela neločljivo povezana, ni mogoče odločanje o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred sodiščem Republike Slovenije, če ni podana pristojnost slovenskega sodišča tako za odločanje o dovolitvi izvršbe kot tudi za odločanje o plačilnem nalogu.
Ker je v konkretnem primeru, bodisi da gre za dobavo blaga ali opravo storitev, kraj izpolnitve v Republiki Sloveniji, glede na sedež upnika in prijavljeno bivališče dolžnika v Republiki Sloveniji še v času vložitve predloga za izvršbo, in ob upoštevanju tega, da je za izdajo kondemnatornega dela sklepa o izvršbi izključno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, Centralni oddelek za verodostojno listino, je sodišče prve stopnje pristojno za odločitev o naložitvi upnikove terjatve dolžniku v plačilo. Sodišče bi upniku glede na to, da je šele po neuspeli vročitvi sklepa o izvršbi ugotovilo, da ima dolžnik prebivališče v Nemčiji, moralo dati možnost izjave glede naslova, na katerem se v Republiki Sloveniji nahajajo dolžnikove premičnine. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje preuranjeno ugotovilo, da ni podana pristojnost sodišča Republike Slovenije za dovolitev izvršbe.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/1, 407/4, 407/5, 407/5-2, 407/6, 407/6-1. KZ-1 člen 82, 82/3.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - potek preizkusnega obdobja - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - izbris iz kazenske evidence - zahteva za izbris - novo kaznivo dejanje - ustavitev postopka odpusta obveznosti
Stečajna dolžnica ob poteku preizkusne dobe, zaradi nove pravnomočne obsodbe, ni dosegla izbrisa prej vpisane obsodbe iz kazenske evidence. Iz tega razloga pa ji sodišče preizkusne dobe v postopku odpusta obveznosti ni bilo niti dolžno niti upravičeno podaljšati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00025965
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7-1a, 7-1b, 7-1b(2), 24, 24-5. ZIZ člen 40c. ZPP člen 18, 18/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost za dovolitev izvršbe - kraj izpolnitve obveznosti - oprava storitev
S sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče ne dovoli le opravo izvršbe, temveč s tako imenovanim kondemnatornim oziroma naložitvenim delom sklepa izda tudi plačilni nalog, obe odločitvi pa sprejme istočasno in v istem pravnem aktu. Glede na to, da gre pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za kombiniran postopek, pri katerem sta njegova vsebinska dela neločljivo povezana, ni mogoče odločanje o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred sodiščem Republike Slovenije, če ni podana pristojnost slovenskega sodišča tako za odločanje o dovolitvi izvršbe kot tudi za odločanje o plačilnem nalogu.
Ker je v konkretnem primeru kraj izpolnitve v Republiki Sloveniji in ob upoštevanju tega, da je za izdajo kondemnatornega dela sklepa o izvršbi izključno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, Centralni oddelek za verodostojno listino, je sodišče prve stopnje pristojno za odločitev o naložitvi upnikove terjatve dolžniku v plačilo. Upnik je še pred izdajo izpodbijanega sklepa predlagal izvršbo na nepremičnine dolžnika v Republiki Sloveniji ter je sodišče napačno ugotovilo, da dolžnik v Republiki Sloveniji nima nobenega premoženja, na katerega bi bilo mogoče poseči s predlagano izvršbo. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pristojno za dovolitev izvršbe.
ZIZ člen 17, 20a, 55, 55/1-2. ZN člen 4, 43. OZ člen 86, 119. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3.
notarski zapis - kreditna pogodba - ničnost - odlog izvršbe
Za ugotavljanje ničnosti Kreditne pogodbe v izvršilnem postopku ni podlage v 55. členu ZIZ. O tem vprašanju je sodna praksa ustaljena. Pritožnik enkrat zatrjuje ničnost notarskega zapisa, drugič ničnost Kreditne pogodbe. Treba je razlikovati med obliko listine in pravnim poslom. V postopku izvršbe na podlagi izvršilnega naslova je pomembno vprašanje lahko le vprašanje obstoja neposredno izvršljivega notarskega zapisa (ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ). Notarski zapis je javna listina, ni pogodba, zato je vprašanje ničnosti notarskega zapisa kot ugovornega razloga že pojmovno izključeno.
Drži pritožbeno stališče, da neposredno izvršljiv notarski zapis ni rezultat sodnega postopka, zato je treba zagotoviti možnost presoje nedovoljenih pogodbenih pogojev, upoštevajoč sodbo C 407/18, vendar višje sodišče meni, da zato še ni pravilno stališče, da bo o ničnosti pogodbe zaradi nepoštenih pogodbenih pogojev odločalo izvršilno sodišče kot o predhodnem vprašanju, ko odloča o ugovoru zoper sklep o izvršbi, in posledično izvršbo pravnomočno ustavilo. Izvršilni postopek ni namenjen ukinjanju izvršilnega naslova, ugotovitvi ničnosti (neveljavnosti) pogodbe, ki je zapisana v obliki izvršilnega naslova, ali celo ugotavljanju morebitnega neobstoja pogodbe. Povedano drugače: izvršilno sodišče po slovenskem pravu ni pristojno presojati materialnopravne pravilnosti izvršilnega naslova, četudi je to neposredno izvršljiv notarski zapis, in upniku z učinkom pravnomočnosti trajno odreči pravico do izvršbe na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa. To pa ne pomeni, da je dolžnik brez učinkovitega pravnega varstva. In prav tega se je pritožnik že poslužil, ko je vložil tožbo za ugotovitev ničnosti pogodbe, pritožbeno pa vztraja, da o tem razpravljata dve sodišči: izvršilno sodišče in pravdno sodišče. Tako pričakovanje nima podlage niti v zakonu niti v omenjeni odločbi SEU.
Sodišče naj v nadaljevanju upošteva citirano odločbo SEU. Sodišče naj presodi, ali so podani pogoji za odlog izvršbe ob upoštevanju razlage Direktive 93/13 na nacionalno pravo, kot jo je dalo SEU. Če je potrebno, naj predhodno z ustreznim materialno procesnim vodstvom (285. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) poskrbi za ustrezno dopolnitev tako trditvene, dokazne podlage kot tudi morebitnih stvarnih predlogov.