Zakon o kolektivnih tožbah člen 28, 28/4, 29, 29/1.
kolektivna tožba - zavrženje tožbe - delovni čas - nadurno delo - odmor med delovnim časom
Tožeča stranka je vložila kolektivno odškodninsko tožbo, s katero zahteva odškodnino v skupnem znesku 500.000,00 EUR. Tožbo vlaga v imenu zaposlenih pri toženi stranki, katerim je bila v zadnjih 5 letih kršena pravica do odmora med delovnim časom in katerim se v delovni čas ne šteje čas primopredaje poslov. Skupno število članov skupine ocenjuje na 250. V predmetni zadevi ne gre za uveljavljanje istovrstnih zahtevkov, ki temeljijo na istih, podobnih ali povezanih dejanskih stanj, ki bi prevladovala nad posameznim dejanskim stanjem. Raznolikost dejanskih stanj in razlike med člani skupine (A in B skupina) v svojih vlogah večkrat poudari tudi sama tožeča stranka, ko navaja, da delajo člani skupine (A in B skupina) v individualnih okoliščinah, ki bodo vplivale na samo višino škode. Konkretni spor ne omogoča načelne ugotovitve, da je vsem, ki so bili zaposleni pri toženi stranki v spornem obdobju na določenem oddelku kršena pravica do odmora med delovnim časom oziroma se jim v delovni čas neupravičeno ne priznava čas primopredaje. To pa posledično pomeni, da ni možno na načelni ravni ugotoviti, da je podana odškodninska obveznost tožene stranke, ampak je potrebno odškodninsko odgovornost tožene stranke ugotoviti pri vsakem posameznemu članu podskupin A in B preko vodenja individualnega dokaznega postopka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
V predmetni zadevi je tožnik izpodbijal zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga po 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Sodišče prve stopnje je za ugotovitev njene zakonitosti najprej moralo ugotoviti, ali je tožena stranka izpolnila obveznost iz prvega odstavka 85. člena ZDR-1, zato je presojalo utemeljenost pisnega opozorila, s katerim je tožena stranka tožnika pisno opozorila na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo tožnik ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Ugotovilo je, da je tožena stranka tožniku utemeljeno očitala opustitve iz navedenega pisnega opozorila, zaradi česar je štelo, da je izpolnjen pogoj za veljavnost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi - utemeljeno predhodno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti iz delovnega razmerja. Pritožba v zvezi s tem utemeljeno graja dokazno oceno sodišča prve stopnje, saj ta ni prepričljiva in logična, izpovedim nekaterih prič je sodišče prve stopnje neutemeljeno odvzelo dokazno vrednost in posledično nepravilno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje v zvezi z očitki iz pisnega opozorila.
V izvedenskem mnenju Komisije za fakultetna izvedenskega mnenja, v kateri sestavi je sodelovala tudi specialistka psihiatrinja, v zvezi z izvedenskim mnenjem in oceno tožničine delazmožnosti pa je bil dodatno zaslišan še specialist medicine dela, prometa in športa, kot najbolj kompetenten specialist za ocenjevanje delazmožnosti, je sodišče prve stopnje tudi po prepričanju pritožbenega sodišča imelo dovolj medicinsko strokovne podlage za zaključek, da je tožnica zmožna s krajšim delovnim časom od polnega 6 ur dnevno, 30 ur tedensko za delo, na katerem dela, tj. učitelj likovne vzgoje in podaljšanega bivanja in ne za 4 ure, kot uveljavlja. Pri oceni tožničine delazmožnosti je bila upoštevana ne samo medicinska dokumentacija in objektivno izkazano zdravstveno stanje, torej z izvidi in z medicinsko - znanstvenimi metodami ugotovljeno zdravstveno stanje, ampak tudi pogoji dela na delovnem mestu učitelj likovne vzgoje in podaljšanega bivanja.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00025050
ZP-1 člen 20, 20/1, 202c, 202c/7. ZPro člen 3, 23, 23/2, 23/4, 48.
nadomestitev globe z delom v splošno korist - izbira izvajalske organizacije - neupravičen izostanek - probacija
Na podlagi veljavnih določb ZP-1 oziroma ZPro se o izbiri izvajalske organizacije ne more (samovoljno) odločiti storilec, temveč izvajalca dela v splošno korist določi probacijska enota oziroma svetovalec.
Nadomestitev globe je v korist storilca, zato mora biti storilec najbolj zainteresiran, da se ne izmika vabilu probacijske enote in se odzove vabilu na razgovor za pripravo osebnega načrta ter z opravljanjem dela v splošno korist v izvajalski organizaciji, ki jo izbere svetovalec probacijske enote (in ne storilec!), nadomesti plačilo globe z delom v splošno korist.
K temu pritožbeno sodišče dodaja še, da mora stranka, ki preklicuje priznanje, pojasniti, zakaj je preklic upravičen, in to upravičenost izkazati. Pri uporabi "prostega prepričanja" mora sodišče predvsem ocenjevati, ali je preklic v skladu z načelom vestnosti in vzajemnega zaupanja ter dobrih običajev. Po prepričanju pritožbenega sodišča tožnica v obravnavanem primeru ne more uspeti s preklicem podanih izjav na naroku za glavno obravnavo z dne 24. 11. 2016 z zatrjevanjem, da prva toženka ni pravilno procesno zatrjevala dejstev v zvezi z vključenostjo terjatev tožnice v posodobljen seznam terjatev v PPP nad prvo toženko. Zgolj navedbe, da prva toženka ni pravočasno navedla trditev v zvezi s posodobljenim seznamom v PPP nad prvo toženko, ne zadoščajo za utemeljeni preklic priznanja tožnice v tej zvezi. Tožnica bi morala za takšen preklic navajati in izkazati npr. zmoto pri priznanju ali naknadno pridobitev dokazov v zvezi s posodobljenim seznamom terjatev, ki izpodbijajo priznanje.
INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS00026740
ZPIZ-2 člen 183.. ZUP člen 7, 7/4, 223, 223/1.
invalidska pokojnina - pisna pomota
V predmetni zadevi gre za pisno pomoto v odločbi, ki jo je mogoče popraviti skladno z 223. členom ZUP. Iz mnenja invalidske komisije namreč izhaja, da je vzrok invalidnosti poklicna bolezen. Taka ugotovitev invalidske komisije je bila povzeta tudi v obrazložitev odločbe. V izreku pa je bilo napačno zapisano, da je invalidnost posledica bolezni. V tem primeru ne gre za vsebinsko spreminjanje same odločbe.
ZUP v prvem odstavku 223. člena določa, da organ, ki je izdal odločbo, oziroma uradna oseba, ki jo je podpisala ali izdala, sme vsak čas popraviti pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi ali njenih overjenih prepisih. Popravek odločbe je dopusten tudi v primeru očitne napake glede potrditve pravnomočnosti. Popravek pomote ima pravni učinek od dneva, od katerega ima pravni učinek popravljena odločba. Popravek odločbe, ki je za stranko neugodna, pa učinkuje od dneva vročitve sklepa o popravku odločbe. Iz komentarja navedene določbe izhaja, da gre pri tehnični pomoti za zmotni zapis stvarno izjavljene volje organa. S popravo takšne pomote se ne ustvarja nič novega in se tudi ne dopolnjuje odločba; s popravo se doseže samo to, da odločba izraža stanje, kot je bilo dejansko ugotovljeno v postopku pred njeno izdajo in da odločba izraža pravni učinek, ki ustreza temu stanju. S popravo zato ni mogoče popravljati zmot v izjavi volje, do katerih je prišlo pri izdaji odločbe, zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ali zmotne uporabe materialnega predpisa na ugotovljeno dejansko stanje.
ZZVZZ člen 87, 87/1. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 19. OZ člen 131.
nezgoda pri delu - poškodba delavca - delo na višini - uporaba varnostnega pasu - izvajanje ukrepov za varnost in zdravje delavcev - navodila za varno delo - skrbnost ravnanja - zdravstveno zavarovanje - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje zoper delodajalca - regresni zahtevek zavoda - odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost delodajalca - pravno relevantna vzročnost - nadomestilo plače - stroški zdravljenja delavca
Vsaka kršitev delodajalca glede izvajanja in zagotavljanja ukrepov varstva in zdravja pri delu še ne predstavlja obstoja pravno upoštevne vzročne zveze za vzpostavitev odgovornosti delodajalca za škodni dogodek. Upoštevne so samo tiste kršitve, ki so odločilno vplivale na nastanek škodnega dogodka.
V vsakem primeru posebej je treba ugotoviti, ali je delodajalec izpolnil tisti minimum ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, ki je bil potreben za varno opravljanje dela oziroma za to, da bi se nezgoda lahko preprečila.
Ker se je delavec poškodoval, ko se je opravljalo delo na način, ki ni bil v skladu z navodili delodajalca in je bil sam po sebi nevaren, ob čemer je bil delavec zadostno seznanjen z ukrepi za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu, ni podana vzročna zveza med kršitvijo določil o varstvu in zdravju pri delu s strani delodajalca in škodnim dogodkom. Zato ni mogoče vzpostaviti odgovornosti tožene stranke za nastalo škodo.
Delodajalec je dolžan zagotoviti ustrezno varnostno opremo le za predvidena in odrejena dela.
Ugotovitvena tožba se lahko vloži, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj ali neobstoj kakšne pravice, ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe.
ZIZ-UPB4 člen 55, 55/1, 55/1-8,55/1-9,55/1-11, 59, 59/1. ZGO-1-UPB1 člen 158. SPZ člen 142. OZ-UPB1 člen 82.
pogodba o finančnem leasingu - odškodninska terjatev - odkupna opcija - zaznamba prepovedi iz inšpekcijske odločbe v zemljiški knjigi - pravda za ugotovitev nedopustnosti izvršbe
S tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe lahko dolžnik izpodbija zgolj dovoljenost izvršbe, ne more pa izpodbijati obstoja in višine same terjatve, kot je ugotovljena v izvršilnem naslovu. Tožba iz 59. člena ZIZ je možna samo v povezavi z ugovornim postopkom, saj je ugovor pogoj za pravico do te tožbe.
Ni se mogoče strinjati s toženo stranko, da je tožnik s prejemom plačilne liste za sporni mesec vedel za plačilo vtoževanega zneska, saj je tožena stranka kasneje šele z vlogo obrazložila svoje obveznosti, vendar le glede koriščenja ur, tako da tožnik ni mogel vedeti, kaj mu je tožena stranka dejansko plačala. Tako je tožnik šele po razjasnitvi okoliščin glede plačila pravočasno umaknil svoj tožbeni zahtevek, z celotnim zahtevkom pa je uspel praktično v celoti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - izostanek z dela - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Ne glede na to, da je šlo za prerazporeditev delovnega časa, bi moral tožnik za izostanek z dela pridobiti soglasje delodajalca, torej bi moral imeti odobreno odsotnost.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-7, 371/1-11. KZ-1 člen 160.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - predmet obtožbe ni rešen v celoti - nasprotje med izrekom in razlogi - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve
Kaznivo dejanje žaljive obdolžitve po 160. členu KZ-1 pa je formalno gledano osebno kaznivo dejanje, ki niti procesno ne more biti obravnavano na enak način kot to ustaljeno velja pri nadaljevanem premoženjskem kaznivem dejanju iz prvega odstavka 54. člena KZ-1.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00025040
ZP-1 člen 202d, 202d/2, 202d/3, 202d/7, 202d/8, 202d/9. ZVoz-1 Zakon o voznikih (2016) člen 53.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravočasnost predloga - rok za vložitev predloga - materialnopravni rok - udeležba v rehabilitacijskem programu
Predlog za odložitev izvršitve odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je primarni zahtevek v postopku za odložitev izvršitve in rok za vložitev predloga je materialnopravni rok, ki ni podaljšljiv. Le v primeru, da je predlog vložen pravočasno in je popoln, sodišče o predlogu vsebinsko odloči in pri odločanju upošteva okoliščine iz sedmega odstavka 202.d člena ZP-1.
V konkretnem primeru sodišče zaradi prepozno vloženega predloga sploh ni o njem odločalo po vsebini in storilki ni določilo ustreznega programa, temveč je storilka program edukacijskih delavnic, na katerega se v pritožbi sklicuje, opravila brez sklepa sodišča o določitvi ustreznega programa, zaradi česar ni mogoče upoštevati spisu priloženega potrdila o opravljeni edukacijski delavnici in potrdila o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu, ki ga je storilka pridobila za potrebe vrnitve začasno odvzetega vozniškega dovoljenja in do katerega se sodišče pri odločitvi o zavrženju predloga ni bilo dolžno opredeliti.
ZGD-1 člen 386, 612,614. ZPre-1 člen 17, 17/3, 63, 68, 68/2. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/25/ES z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem točka 5, 5/1, 5/4.
Pritožbeno sodišče zato pritrjuje dosedanji sodni praksi, da je domneva, kot je določena v zakonu, praviloma neizpodbojna, vendar pa to predpostavlja, da je bila prevzemna ponudba postavljena skladno z zakonom in so akceptanti delovali na normalno delujočem trgu, oziroma da prevzemnik ni zlorabil svojih pravic. Taka situacija bi bila na primer podana, če bi prevzemnik 90 odstotni prag sprejema prevzemne ponudbe dosegel s prevaro, prisilo, zavajajočimi informacijami, zlorabo notranjih informacij, nedovoljenim dogovarjanjem in podobnimi ravnanji, zaradi katerih bi bile porušene zakonitosti trga oziroma ponudbe in povpraševanja. V taki situaciji manjšinski delničar mora imeti pravico do sodnega varstva.
Odsotnost znaka kaznivega dejanja, da je storilec ravnal zaradi izkoriščanja prostitucije ter njegova nedokazanost, sta dve različni stvari. Pri prvem je posredi zakonska določenost (inkriminiranost) dejanja, ko posamezni znak iz zakonskega opisa, v konkretnem opisu dejanja sploh ni naveden.
Dejanska in pravna zmota sta zmoti, ki po prvem odstavku 30. člena in prvem odstavku 31. člena KZ-1 izključujeta krivdo, vendar šele po ugotovljenih okoliščinah iz drugega odstavka 30. člena KZ-1 ali po ugotovljenih upravičenih razlogih oziroma kot ti po drugem odstavku 31. člena KZ-1 niso izključeni.
Pri erotični masaži s ciljanimi in doseženimi spolnimi vrhunci, ki jih niti obdolženi ni zanikal, ne gre za nič drugega ali manj kot za spolno dejanje. Če je to nudeno in izvajano proti dogovorjenemu plačilu, ki je v obravnavani zadevi tudi po pritožbeni obrazložitvi nedvomno, je posredi prostitucija, očitno odeta v dejavnost (erotično masažo), ki tedaj, ko ne preide v spolno dejanje, niti po presoji pritožbenega sodišča, ne more biti kazniva. Pomeni, da prostitucije ne določa klasifikacija poklica erotičnega maserja, temveč njegovo konkretno ravnanje, ki je lahko v posameznem primeru, kljub telesnemu stiku s stranko še vedno samo mehanično delovanje na telo ali del telesa ali že takšno, da vodi k spolnemu vrhuncu, s katerim je strankina spolna potreba zadovoljena.
Prostovoljnost odločitve za prostituiranje ter avtonomnost ravnanj oškodovank niti v tem primeru nista odločilni, oblike sodelovanja pri prostituciji pa niso nujno tipične oziroma takšne, da bi že pojavno o odstopale od oblik sodelovanja pri katerikoli drugi dejavnosti. Bistveno je, da je bilo opisano obdolženčevo sodelovanje v zvezi s prostituiranjem oškodovank in da je imel od tega korist.
ZPIZ-2 člen 129, 129/1, 129/1-5.. ZPIZ-1 člen 13, 187.
pokojninska zavarovanja - zavarovalna doba - pokojninska doba
Po 5. alineji 1. odstavka 129. člena ZPIZ-2 pokojninska doba obsega tudi čas, dopolnjen do 31. 12. 1999, ki se je po ZPIZ-1 všteval državljanu Republike Slovenije v pokojninsko dobo, razen če ni določeno drugače. Skladno s 187. členom ZPIZ-1 pokojninska doba obsega tudi čas, prebit v obveznem zavarovanju, ki se všteva v zavarovalno dobo po določbah tega zakona, in čas, dopolnjen do uveljavitve tega zakona, ki se državljanu Republike Slovenije všteva v pokojninsko dobo po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, razen če ni drugače določeno. Na podlagi 1. odstavka 202. člena ZPIZ pokojninska doba obsega čas, prebit v zavarovanju, ki se všteva v zavarovalno dobo po določbah tega zakona. Delavci, zaposleni na območju Republike Slovenije, so bili obvezno zavarovani po 10. členu ZPIZ oziroma 13. členu ZPIZ-1.
V okoliščinah konkretnega primera ni nobenih pogojev niti podlage, da bi se tožniku priznala pokojninska oziroma zavarovalna doba iz naslova zaposlitve pri A. d. o. o. v spornem obdobju. Ne le, da je tožniku z začetkom stečajnega postopka nad A. d. o. o. delovno razmerje in s tem podlaga za zavarovanje prenehalo, celo pravnomočno je bilo razsojeno, da tožnik za sporno obdobje, razen v določenem obdobju, nima lastnosti zavarovanca iz naslova delovnega razmerja pri delodajalcu A. d. o. o.
plačilo sodne takse za pritožbo - rok za plačilo sodne takse - prepozno plačilo sodne takse za pritožbo - sklep o umiku pritožbe zaradi neplačila takse
Ker taksa za pritožbo ni bila plačana v določenem roku, se je ta pravilno in v skladu z zakonom štela za umaknjeno.
ZDR-1 člen 34, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZJU člen 93, 94.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - huda malomarnost
Neutemeljeno je sklicevanje pritožbe na načelo in favorem laboratoris. V tovrstnih sporih je dokazno breme na toženi stranki (84. člen ZDR-1), ki mu je tudi zadostila. Neutemeljeno je tudi sklicevanje pritožbe na zavrženje obtožnega predloga zoper tožnika v kazenskem postopku, saj bi bilo delovno sodišče vezano kvečjemu na pravnomočno obsodilno sodbo - glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Kot že navedeno, pa sodišče prve stopnje tudi ni ugotovilo odpovednega razloga po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ki se nanaša na znake kaznivega dejanja.