ZDR-1 člen 142, 154.. ZEPDSV člen 18, 19.. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2006) člen 2.
nadurno delo - delovni čas - voznik - evidenca o izrabi delovnega časa
Sodišče prve stopnje se je v predmetnem sporu pravilno oprlo na 142., 154. člen ZDR-1, ZDR in 2. člen Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine, ki določa, da se kot delovni čas šteje tudi čas priprave na delo in zaključka dela ter čas izvedbe inventure. Pravilno je štelo, da je efektivni delovni čas vsak čas, v katerem delavec dela oziroma je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovni obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, kar za delovni čas voznika pomeni, da je tako vključen ves čas, ko je posvečen vsem dejavnostim v cestnem prevozu - predhodni pregled vozila, vožnjo vozila, natovarjanje in raztovarjanje, čiščenje in tehnično vzdrževanje, vsa druga dela, katerih namen je zagotoviti varnost vozila, njegovega tovora ali izpolnitev pravnih ali zakonskih obveznosti, ki so neposredno povezane s točno določenim prevozom, ki se odvija, vključno s spremljanjem, natovarjanja in raztovarjanja, administrativnimi formalnosti, itd. To je dejansko čas, ko voznik ne more prosto razpolagati s svojim časom in je na voljo delodajalcu.
V postopku odločanja in izdaje sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja vozniku začetniku, ki ga sodišče izda po uradni dolžnosti na podlagi obvestila organa, pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk, mora sodišče presoditi, ali je storilec kot voznik začetnik v obdobju dveh let dosegel ali presegel 7 kazenskih točk v cestnem prometu.
Pritožnik se v pritožbi sklicuje na okoliščine, ki so protispisne. Pri pregledu podatkov spisa vročilnice pritožbeno sodišče ugotavlja, da je storilcu bil plačilni nalog vročen po pravilih vročanja pooblaščencu za vročitve na podlagi drugega odstavka 89. člena ZUP.
ZPP člen 481, 481/1, 481/1-1, 482, 483. ObrZ člen 33, 34, 34/2, 37, 37/1.
spor o pristojnosti - subjektivni kriterij za gospodarski spor - objektivni kriterij za določitev gospodarskega spora - oseba javnega prava - Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije
Tožena stranka je organizirana v pravnoorganizacijski obliki obrtno - podjetniške zbornice, ki je posebna oseba javnega prava, kar je določeno v 33. členu Obrtnega zakona. Ta pa v 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP ni izrecno navedena kot oseba, za katero veljajo pravila o gospodarskih sporih.
Ni se mogoče strinjati s toženo stranko, da je tožnik s prejemom plačilne liste za sporni mesec vedel za plačilo vtoževanega zneska, saj je tožena stranka kasneje šele z vlogo obrazložila svoje obveznosti, vendar le glede koriščenja ur, tako da tožnik ni mogel vedeti, kaj mu je tožena stranka dejansko plačala. Tako je tožnik šele po razjasnitvi okoliščin glede plačila pravočasno umaknil svoj tožbeni zahtevek, z celotnim zahtevkom pa je uspel praktično v celoti.
Odsotnost znaka kaznivega dejanja, da je storilec ravnal zaradi izkoriščanja prostitucije ter njegova nedokazanost, sta dve različni stvari. Pri prvem je posredi zakonska določenost (inkriminiranost) dejanja, ko posamezni znak iz zakonskega opisa, v konkretnem opisu dejanja sploh ni naveden.
Dejanska in pravna zmota sta zmoti, ki po prvem odstavku 30. člena in prvem odstavku 31. člena KZ-1 izključujeta krivdo, vendar šele po ugotovljenih okoliščinah iz drugega odstavka 30. člena KZ-1 ali po ugotovljenih upravičenih razlogih oziroma kot ti po drugem odstavku 31. člena KZ-1 niso izključeni.
Pri erotični masaži s ciljanimi in doseženimi spolnimi vrhunci, ki jih niti obdolženi ni zanikal, ne gre za nič drugega ali manj kot za spolno dejanje. Če je to nudeno in izvajano proti dogovorjenemu plačilu, ki je v obravnavani zadevi tudi po pritožbeni obrazložitvi nedvomno, je posredi prostitucija, očitno odeta v dejavnost (erotično masažo), ki tedaj, ko ne preide v spolno dejanje, niti po presoji pritožbenega sodišča, ne more biti kazniva. Pomeni, da prostitucije ne določa klasifikacija poklica erotičnega maserja, temveč njegovo konkretno ravnanje, ki je lahko v posameznem primeru, kljub telesnemu stiku s stranko še vedno samo mehanično delovanje na telo ali del telesa ali že takšno, da vodi k spolnemu vrhuncu, s katerim je strankina spolna potreba zadovoljena.
Prostovoljnost odločitve za prostituiranje ter avtonomnost ravnanj oškodovank niti v tem primeru nista odločilni, oblike sodelovanja pri prostituciji pa niso nujno tipične oziroma takšne, da bi že pojavno o odstopale od oblik sodelovanja pri katerikoli drugi dejavnosti. Bistveno je, da je bilo opisano obdolženčevo sodelovanje v zvezi s prostituiranjem oškodovank in da je imel od tega korist.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00025040
ZP-1 člen 202d, 202d/2, 202d/3, 202d/7, 202d/8, 202d/9. ZVoz-1 Zakon o voznikih (2016) člen 53.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravočasnost predloga - rok za vložitev predloga - materialnopravni rok - udeležba v rehabilitacijskem programu
Predlog za odložitev izvršitve odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je primarni zahtevek v postopku za odložitev izvršitve in rok za vložitev predloga je materialnopravni rok, ki ni podaljšljiv. Le v primeru, da je predlog vložen pravočasno in je popoln, sodišče o predlogu vsebinsko odloči in pri odločanju upošteva okoliščine iz sedmega odstavka 202.d člena ZP-1.
V konkretnem primeru sodišče zaradi prepozno vloženega predloga sploh ni o njem odločalo po vsebini in storilki ni določilo ustreznega programa, temveč je storilka program edukacijskih delavnic, na katerega se v pritožbi sklicuje, opravila brez sklepa sodišča o določitvi ustreznega programa, zaradi česar ni mogoče upoštevati spisu priloženega potrdila o opravljeni edukacijski delavnici in potrdila o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu, ki ga je storilka pridobila za potrebe vrnitve začasno odvzetega vozniškega dovoljenja in do katerega se sodišče pri odločitvi o zavrženju predloga ni bilo dolžno opredeliti.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00025041
ZUP člen 87, 89, 89/2, 89/3, 97. ZP-1 člen 202e.
preklic odložitve izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - izpolnitev obveznosti iz sklepa o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in predložitev dokazil sodišču - vročanje po pooblaščencu za vročitve - vročilnica - pomanjkljiva vročilnica o vročitvi sklepa - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - potrdilo o pravnomočnosti
Tako kot lahko naslovnik dokazuje, da vročitev ni bila opravljena, čeprav je bila vročilnica navidezno pravilno izpolnjena, lahko tudi organ dokazuje, da je bila vročitev opravljena, čeprav vročilnica ni bila pravilno izpolnjena. Ravno slednje pa je storilo sodišče prve stopnje, ko je v dokaznem postopku dokazovalo, da je vročitev po pooblaščenki bila opravljena, čeprav sta vročilnici bili izpolnjeni pomanjkljivo.
Res je sicer v tretjem odstavku 89. člena ZUP določeno, da mora pooblaščenec za vročitve vsak dokument nemudoma poslati stranki, vendar to velja le v razmerju med pooblaščencem in naslovnikom, med katerima obstoji pooblastilno razmerje, nima pa vpliva na veljavnost opravljene vročitve, saj se po določbi petega odstavka 89. člena ZUP šteje, da je z vročitvijo dokumenta pooblaščencu za vročitve opravljena vročitev stranki, ki bi ji bilo treba dokument vročiti.
predlog za obnovo postopka - pravnomočna obsodilna sodba - kazenska sodba - identično dejansko stanje - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Če bi držala tožnikova trditev, da se odločitev v kazenskem postopku in v delovnem sporu nanaša na identično dejansko stanje, potem bi bilo delovno sodišče vezano na obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, pa še to omejeno - le glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti. V spornem primeru pa v kazenskem postopku ni bila izdana obsodilna sodba, pač pa zavrnilna sodba, ki ne temelji na ugotavljanju dejanskega stanja, pač pa na procesnem dejanju - umiku obtožnega akta. Kot je pojasnila tožena stranka, pregona ni prevzela zaradi stroškov in ker nima nobenega interesa, da bi bil tožnik kaznovan v kazenskem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00024823
ZPP člen 360, 360/1, 458, 458/1. OZ člen 190.
spor majhne vrednosti - nedopustnost izvršbe - pravda za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - ugovor tretjega - dvom v nepristranskost sodnikov - zastopanje države - Državno odvetništvo
Tožbeni zahtevek na ugotovitev nedopustnosti izvršbe na denarna sredstva je pravilno zavrnjen, saj je pravda za ugotovitev nedopustnosti izvršbe izvedena iz ugovora, s katerim tožnik v izvršilnem postopku ne bi mogel doseči pravne posledice. Tožnik je v izvršilnem postopku namreč podal ugovor tretjega potem, ko je bila izvršba na denarna sredstva že opravljena. Po opravljeni izvršbi na določenem predmetu izvršbe, pa ugovor tretjega ne more več doseči svojega namena.
ZUTD člen 129, 129/1, 129/1-3, 129/1-9, 130, 130/8.
prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb
Ker je sodišče prve stopnje in pred tem toženec pravilno upoštevalo določbe ZUTD in Pravilnik ter tudi pogodbe, je tožnik, ki je kršil pogodbene obveznosti in ni izkazal opravičljivih razlogov, utemeljeno izbrisan iz evidence brezposelnih oseb. V skladu z osmim odstavkom 130. člena ZUTD pa se še 6 mesecev po dokončnosti odločbe, s katero je bilo odločeno o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb, ne more ponovno prijaviti pri zavodu.
ZUP-UPB2 člen 9, 144, 144/1, 145, 145/1, 237, 237/2, 237/2-3.. ZŠtip člen 49.
državna štipendija - skrajšani ugotovitveni postopek - zaslišanje stranke
Izjema od načela zaslišanja stranke, torej ko stranki ni potrebno dati možnosti izjave o pravno pomembnih dejstvih in okoliščinah, velja za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku v primerih, določenih v 1. odstavku 144. člena ZUP. Organ lahko po skrajšanem postopku takoj odloči o zadevi, če se da dejansko stanje v celoti ugotoviti na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je navedla oziroma predložila stranka v svoji zahtevi, ali na podlagi splošno znanih dejstev oziroma dejstev, ki so organu znana; če se da ugotoviti stanje zadeve na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ, in samo za to ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi; če je s predpisom določeno, da se zadeva lahko reši na podlagi dejstev ali okoliščin, ki niso popolnoma dokazane ali se z dokazi le posredno dokazujejo, in so dejstva oziroma okoliščine verjetno izkazane, iz vseh okoliščin pa izhaja, da je treba zahtevku stranke ugoditi; in če gre za nujne ukrepe v javnem interesu. Po 1. odstavku 145. člena ZUP se poseben ugotovitveni postopek izvede v vseh primerih, razen v primerih iz 144. člena tega zakona. Izvede se za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembne za razjasnitev zadeve, ali zato, da se da strankam možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi.
Po skrajšanem ugotovitvenem postopku lahko organ odloči, če za ugotovitev dejstev in okoliščin, pomembnih za odločitev ali za to, da bi bila strankam dana možnost uveljavitve in zavarovanja njihovih pravic, ni potrebno opraviti nobenega dejanja. V nasprotnem primeru pa mora izvesti poseben ugotovitveni postopek.
Priča je bila že v vabilu na zaslišanje opozorjena, da mora zahtevati povračilo stroškov takoj po zaslišanju, sicer to pravico izgubi. Ker navedenega ni storila, ji povračilo stroškov ne pripada.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00025477
ZFPPIPP člen 22, 268, 268/1, 296, 296/1, 300, 300/4. ZZK-1 člen 94, 94/3, 94/3-3. OZ člen 101, 101/1, 435, 435/1.
prodajna pogodba - pravilo sočasne izpolnitve obveznosti - vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - pričakovalna pravica - lastninska pravica - izločitvena pravica - pravne posledice odstopa od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku
Sklep višjega sodišča z dne 1. 2. 2018 je pripeljal do tega, da sta bila prodajna pogodba in aneks, z njim vred pa zemljiškoknjižno dovolilo, razvezana s 1. 2. 2018 (prvi odstavek 268. člena ZFPPIPP). V času edinega naroka za glavno obravnavo (23. 10. 2018) torej obveznostnopravnega pravnega temelja za morebitno izločitveno pravico že več niti ni bilo. Že iz tega razloga sta neutemeljena oba tožbena zahtevka. Kdor nima niti obveznostnopravnega temelja za uveljavljanje izločitvene pravice, seveda ne more imeti pričakovalne pravice.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00026189
KZ-1 člen 191, 191/1. ZKP člen 364, 364/8.
kaznivo dejanje nasilja v družini - priznanje krivde - kazenska sankcija - obteževalne in olajševalne okoliščine - teža kaznivega dejanja
Glede na že opisano težo obravnavanega kaznivega dejanja, že izpostavljen način izvršitve ter obdolženčeva vztrajnost pri izvrševanju ter njegovo obsežno predkaznovanost, pa obdolženec tudi nikakor ne more biti deležen zaupanja potrebnega za izrek pogojne obsodbe ali nižje zaporne kazni.
ZPIZ-2 člen 129, 129/1, 129/1-5.. ZPIZ-1 člen 13, 187.
pokojninska zavarovanja - zavarovalna doba - pokojninska doba
Po 5. alineji 1. odstavka 129. člena ZPIZ-2 pokojninska doba obsega tudi čas, dopolnjen do 31. 12. 1999, ki se je po ZPIZ-1 všteval državljanu Republike Slovenije v pokojninsko dobo, razen če ni določeno drugače. Skladno s 187. členom ZPIZ-1 pokojninska doba obsega tudi čas, prebit v obveznem zavarovanju, ki se všteva v zavarovalno dobo po določbah tega zakona, in čas, dopolnjen do uveljavitve tega zakona, ki se državljanu Republike Slovenije všteva v pokojninsko dobo po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, razen če ni drugače določeno. Na podlagi 1. odstavka 202. člena ZPIZ pokojninska doba obsega čas, prebit v zavarovanju, ki se všteva v zavarovalno dobo po določbah tega zakona. Delavci, zaposleni na območju Republike Slovenije, so bili obvezno zavarovani po 10. členu ZPIZ oziroma 13. členu ZPIZ-1.
V okoliščinah konkretnega primera ni nobenih pogojev niti podlage, da bi se tožniku priznala pokojninska oziroma zavarovalna doba iz naslova zaposlitve pri A. d. o. o. v spornem obdobju. Ne le, da je tožniku z začetkom stečajnega postopka nad A. d. o. o. delovno razmerje in s tem podlaga za zavarovanje prenehalo, celo pravnomočno je bilo razsojeno, da tožnik za sporno obdobje, razen v določenem obdobju, nima lastnosti zavarovanca iz naslova delovnega razmerja pri delodajalcu A. d. o. o.
ZDR-1 člen 34, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZJU člen 93, 94.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - huda malomarnost
Neutemeljeno je sklicevanje pritožbe na načelo in favorem laboratoris. V tovrstnih sporih je dokazno breme na toženi stranki (84. člen ZDR-1), ki mu je tudi zadostila. Neutemeljeno je tudi sklicevanje pritožbe na zavrženje obtožnega predloga zoper tožnika v kazenskem postopku, saj bi bilo delovno sodišče vezano kvečjemu na pravnomočno obsodilno sodbo - glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Kot že navedeno, pa sodišče prve stopnje tudi ni ugotovilo odpovednega razloga po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ki se nanaša na znake kaznivega dejanja.
nadomestilo plače za čas čakanja na drugo ustrezno delo
Odločbi sta izdani na temelju prehodne določbe 396. člena ZPIZ-2 ob uporabi 124. člena ZPIZ-92. Po 1. odstavku 396. člena ZPIZ-2, ki velja in se uporablja od 1. 1. 2013 dalje, je uživalcem pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti - invalidom II. ali III. kategorije, uveljavljenih po predpisih, ki so se uporabljali do 31. 12. 2002 in uživalcem pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti po ZPIZ-1 zagotovljeno, da obdržijo pravice v nespremenjenem obsegu tudi po uveljaviti ZPIZ-2. V 2. odstavku 396. člena ZPIZ-2 je eksplicitno določeno, da se nadomestila usklajujejo enako, kot se usklajujejo pokojnine.
ZObr člen 57, 57/4, 57/7.. KZ-1 člen 211, 211/1.. ZSSloV člen 70, 75.. Pravila službe v Slovenski vojski (2009) točka 111, 114, 115, 138.
prenehanje delovnega razmerja - javni uslužbenec - kaznivo dejanje goljufije - elementi kaznivega dejanja - disciplinski ukrepi - pripadnik Slovenske vojske
Tožnik je načrtno zavajal toženo stranko, ko je podpisoval zahteve za izplačilo stroškov nastanitve in jamčil, da teh stroškov ne prejema iz drugega naslova, saj je vedel, da dnevna in mesečna nadomestila, ki jih prejema, krijejo tudi stroške nastanitve. S tem ravnanjem so izpolnjeni vsi zakonski znaki kaznivega dejanja goljufije po 1. odstavku 211. člena KZ-1, saj je tožnik zato, da bi sebi pridobil protipravno premoženjsko korist z lažnivim prikazovanjem, da od nobene institucije druge države ali mednarodne organizacije ne prejema povračila za stroške nastanitve, toženo stranko spravil v zmoto, da mu je izplačevala mesečne zneske stroškov nastanitve, čeprav je vedel, da je te stroške dobil povrnjene. Tožnik je s tem storil hujšo disciplinsko kršitev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00024843
ZKP člen 503, 503/2. KZ-1 člen 75, 75/1.
odvzem premoženjske koristi - obročno plačilo premoženjske koristi - odlog plačila - delo v splošno korist
ZKP v zvezi z odvzemom premoženjske koristi v upravičenih primerih dopušča le obročno plačilo, ne pa tudi odloga plačila premoženjske koristi.
Izvrševanje dela v splošno korist ni ovira za to, da si obsojenec poišče zaposlitev. V skladu s 13. členom Pravilnika o izvrševanju probacijskih nalog mora namreč svetovalec pri izbiri izvajalca dela v splošno korist med drugim upoštevati tudi morebitno zaposlenost obsojenca.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - poškodba pri delu
Tožnik je samoiniciativno, torej brez odredbe nadrejenega delavca, odšel na teren. Tako ravnanje pa pomeni, da tožnik ni bil na službeni poti. Poškodbe, ki jo je utrpel tožnik pa v tem primeru ni mogoče obravnavati kot poškodbo pri delu, kot je le-ta urejena v 2. alineji prvega odstavka 66. člena ZPIZ-2.