sodna taksa - oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - samostojni podjetnik posameznik - dobiček iz dejavnosti - pozitivni poslovni izid - dohodek iz kmetijske dejavnosti - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe - premoženjsko stanje prosilca - materialni položaj - dohodkovni cenzus - premoženjski cenzus - preseganje finančnega cenzusa
Iz podatkov izkaza poslovnega izida izhaja, da je tožnica v tem poslovnem letu poslovala brez izgube, njen dobiček iz poslovanja, skupaj z drugimi prihodki in ob upoštevanju finančnih obveznosti pa je znašal 11.588,03 EUR. Že na tej podlagi je mogoče utemeljeno zaključiti, da pri tožeči stranki ni izpolnjen prvi pogoj za taksno oprostitev, to je, da sredstev za obročno plačilo sodne takse (80,70 EUR mesečno v desetih obrokih) ne more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Sklicevanje pritožbe na zgolj minimalno presežen cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter na napačno upoštevanje dohodkov iz kmetijske dejavnosti in lastništva nepremičnine, je zato za odločitev brezpredmetno.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - izpolnitev obveznosti - plačilna obveznost - oprostitev plačila sodne takse
Sklep o oprostitvi plačila sodnih taks, na katerega se sklicuje pritožnica, ne vpliva na njeno obveznost, da tožniku, ki je z zahtevkom uspel, povrne potrebne stroške postopka.
Okrajna sodnica je bila na okrožno sodišče razporejena na podlagi Spremembe letnega razporeda dela Okrožnega sodišča v Celju in njegovih organizacijskih enot z dne 5. 2. 2016, št. Su 1/2016 z dnem 11. 2. 2016 na kazensko-preiskovalni oddelek. Njena razporeditev je neprekinjeno trajala torej od tega datuma in se je triletno obdobje izteklo 10. 2. 2019. Tako gre ugotoviti, da je okrajna sodnica dne 27. 3. 2019 vodila zadnjo glavno obravnavo in izrekla izpodbijano sodbo v predmetni kazenski zadevi že po izteku triletnega roka iz citirane določbe petega odstavka 71. člena ZS, ki povsem jasno zapoveduje, da čas razporeditve skupno ne sme trajati več kot tri leta.
nadaljnji izvršilni stroški - odpust obveznosti stečajni dolžnici - nastanek terjatve za povrnitev stroškov - terjatev, nastala po začetku stečajnega postopka - osebni stečaj nad dolžnikom
Gre za terjatev upnika, ki je nastala po začetku postopka osebnega stečaja. Ker ne gre za obveznost, na katero učinkuje odpust obveznosti, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je dolžnici naložilo plačilo izvršilnih stroškov. Glede na pritožbene navedbe o izvajanju izvršbe po zaključku osebnega stečaja in odpustu obveznosti pa pritožbeno sodišče še dodaja, da sporni stroški niso posledica opravljanja neposrednih dejanj izvršbe, saj gre za administrativne stroške izvršitelja, ki je po smrti prvotnega izvršitelja prevzel obravnavano zadevo. Ker izvršilni postopek v trenutku prevzema zadeve s strani novega izvršitelja kljub zaključku postopka osebnega stečaja nad dolžnico še ni bil zaključen, po stališču pritožbenega sodišča ni razloga, da se ti stroški izvršitelju ne bi priznali.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-1. ZSICT člen 45, 45/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49. Pravilnik o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku (1997) člen 4, 15.
stroški postopka o prekršku - nagrada in stroški izvedenca - materialni stroški izvedenca
Pritožbeno sodišče ne dvomi v to, da potrebuje izvedenec zmogljivejši računalnik; da gre pri programski opremi za analizo trkov za specialno programsko opremo, ki je ni mogoče uporabljati za druge namene, kot za izdelavo izvedenskih mnenj; da potrebuje specifično pomožno opremo (merilnike razdalj, naklona, kotov in drugo drobno opremo); da se mora udeleževati izobraževanj in da tudi del stroškov elektrike, interneta, ogrevanja prostora, v katerem izvedenec opravlja svoje delo, nastaja pri izdelavi izvedenskega mnenja, vendar ker gre za splošne stroške v zvezi z opravljanjem dejavnosti izvedenca, ki so nujni pogoj za opravljanje dejavnosti, teh stroškov ni mogoče prevaliti na breme naročnika oz. strank.
Prej veljavni Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih je namreč omogočal odmero drugih materialnih stroškov v pavšalnem znesku, medtem ko sedaj veljavni Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, take določbe ne vsebuje. Namen take spremembe po mnenju pritožbenega sodišča ni bil v tem, da se izvedencem, cenilcem in tolmačem omogoči neomejeno priznavanje drugih materialnih stroškov, temveč nasprotno - da se priznavanje teh stroškov omeji na tiste materialne stroške, ki so nastali v zvezi s konkretnim izvedenskim mnenjem.
ZP-1 člen 144, 145, 144/1, 144/4. ZSKZDČEU-1 člen 7, 194.
stroški postopka - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških - umik predloga za priznanje tuje sodne odločbe - stroški izvršitve sodbe
Načeloma stroške izvršitve izrečene sankcije povzroči storilec, v prvi vrsti s samo storitvijo prekrška, kot tudi s samo potrebo po prisilni izterjavi. Zato je načeloma pravilno stališče, da je tudi stroške izvršitve sankcije dolžan kriti tisti, ki mu je izrečena sankcija za prekršek tj. storilec. V konkretni zadevi pa je potrebno upoštevati, da je zahteva za priznanje in izvršitev bila umaknjena šele po vloženi pritožbi.
Ne glede na razlog, ki je pristojni organ države izdaje privedel do odločitve za umik predloga za priznanje in izvršitev, je dejstvo, da je z vložitvijo predloga in izdajo sklepa o priznanju in izvršitvi odločbe pristojnega organa države izdaje nastala potreba po uveljavljanju pravnih sredstev zaradi zaščite storilčevega pravnega položaja, s tem pa so storilcu nastali stroški zastopanja po zagovorniku, kar po svoji naravi predstavlja materialno škodo. V nasprotju z načelom pravne države bi bilo, če bi storilec kljub izkazani potrebi in uspešnosti pravnega sredstva ter ustavitvi postopka izvrševanja, moral sam trpeti stroške zastopanja v neutemeljeno vodenem postopku zoper njega
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00025477
ZFPPIPP člen 22, 268, 268/1, 296, 296/1, 300, 300/4. ZZK-1 člen 94, 94/3, 94/3-3. OZ člen 101, 101/1, 435, 435/1.
prodajna pogodba - pravilo sočasne izpolnitve obveznosti - vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - pričakovalna pravica - lastninska pravica - izločitvena pravica - pravne posledice odstopa od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku
Sklep višjega sodišča z dne 1. 2. 2018 je pripeljal do tega, da sta bila prodajna pogodba in aneks, z njim vred pa zemljiškoknjižno dovolilo, razvezana s 1. 2. 2018 (prvi odstavek 268. člena ZFPPIPP). V času edinega naroka za glavno obravnavo (23. 10. 2018) torej obveznostnopravnega pravnega temelja za morebitno izločitveno pravico že več niti ni bilo. Že iz tega razloga sta neutemeljena oba tožbena zahtevka. Kdor nima niti obveznostnopravnega temelja za uveljavljanje izločitvene pravice, seveda ne more imeti pričakovalne pravice.
Sodišče prve stopnje se je dolžno opredeliti le do trditev in dokazov o pravno odločilnih dejstvih. Tožeča stranka ni z ničemer pojasnila, kako sta zatrjevani kršitvi po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP vplivali na pravilnost in zakonitost odločitve. Zgolj pavšalna trditev, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do trditev in dokazov tožeče stranke pri čemer ni navedla niti do katerih trditev se sodišče prve stopnje ni opredelilo in "goli" prepis delov izpovedi prič za utemeljenost tega pritožbenega očitka ne zadošča.
ZObr člen 57, 57/4, 57/7.. KZ-1 člen 211, 211/1.. ZSSloV člen 70, 75.. Pravila službe v Slovenski vojski (2009) točka 111, 114, 115, 138.
prenehanje delovnega razmerja - javni uslužbenec - kaznivo dejanje goljufije - elementi kaznivega dejanja - disciplinski ukrepi - pripadnik Slovenske vojske
Tožnik je načrtno zavajal toženo stranko, ko je podpisoval zahteve za izplačilo stroškov nastanitve in jamčil, da teh stroškov ne prejema iz drugega naslova, saj je vedel, da dnevna in mesečna nadomestila, ki jih prejema, krijejo tudi stroške nastanitve. S tem ravnanjem so izpolnjeni vsi zakonski znaki kaznivega dejanja goljufije po 1. odstavku 211. člena KZ-1, saj je tožnik zato, da bi sebi pridobil protipravno premoženjsko korist z lažnivim prikazovanjem, da od nobene institucije druge države ali mednarodne organizacije ne prejema povračila za stroške nastanitve, toženo stranko spravil v zmoto, da mu je izplačevala mesečne zneske stroškov nastanitve, čeprav je vedel, da je te stroške dobil povrnjene. Tožnik je s tem storil hujšo disciplinsko kršitev.
ZPP člen 481, 481/1, 481/1-1, 482, 483. ObrZ člen 33, 34, 34/2, 37, 37/1.
spor o pristojnosti - subjektivni kriterij za gospodarski spor - objektivni kriterij za določitev gospodarskega spora - oseba javnega prava - Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije
Tožena stranka je organizirana v pravnoorganizacijski obliki obrtno - podjetniške zbornice, ki je posebna oseba javnega prava, kar je določeno v 33. členu Obrtnega zakona. Ta pa v 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP ni izrecno navedena kot oseba, za katero veljajo pravila o gospodarskih sporih.
ZUP-UPB2 člen 9, 144, 144/1, 145, 145/1, 237, 237/2, 237/2-3.. ZŠtip člen 49.
državna štipendija - skrajšani ugotovitveni postopek - zaslišanje stranke
Izjema od načela zaslišanja stranke, torej ko stranki ni potrebno dati možnosti izjave o pravno pomembnih dejstvih in okoliščinah, velja za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku v primerih, določenih v 1. odstavku 144. člena ZUP. Organ lahko po skrajšanem postopku takoj odloči o zadevi, če se da dejansko stanje v celoti ugotoviti na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je navedla oziroma predložila stranka v svoji zahtevi, ali na podlagi splošno znanih dejstev oziroma dejstev, ki so organu znana; če se da ugotoviti stanje zadeve na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ, in samo za to ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi; če je s predpisom določeno, da se zadeva lahko reši na podlagi dejstev ali okoliščin, ki niso popolnoma dokazane ali se z dokazi le posredno dokazujejo, in so dejstva oziroma okoliščine verjetno izkazane, iz vseh okoliščin pa izhaja, da je treba zahtevku stranke ugoditi; in če gre za nujne ukrepe v javnem interesu. Po 1. odstavku 145. člena ZUP se poseben ugotovitveni postopek izvede v vseh primerih, razen v primerih iz 144. člena tega zakona. Izvede se za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembne za razjasnitev zadeve, ali zato, da se da strankam možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi.
Po skrajšanem ugotovitvenem postopku lahko organ odloči, če za ugotovitev dejstev in okoliščin, pomembnih za odločitev ali za to, da bi bila strankam dana možnost uveljavitve in zavarovanja njihovih pravic, ni potrebno opraviti nobenega dejanja. V nasprotnem primeru pa mora izvesti poseben ugotovitveni postopek.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00024843
ZKP člen 503, 503/2. KZ-1 člen 75, 75/1.
odvzem premoženjske koristi - obročno plačilo premoženjske koristi - odlog plačila - delo v splošno korist
ZKP v zvezi z odvzemom premoženjske koristi v upravičenih primerih dopušča le obročno plačilo, ne pa tudi odloga plačila premoženjske koristi.
Izvrševanje dela v splošno korist ni ovira za to, da si obsojenec poišče zaposlitev. V skladu s 13. členom Pravilnika o izvrševanju probacijskih nalog mora namreč svetovalec pri izbiri izvajalca dela v splošno korist med drugim upoštevati tudi morebitno zaposlenost obsojenca.
ZDR-1 člen 142, 154.. ZEPDSV člen 18, 19.. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2006) člen 2.
nadurno delo - delovni čas - voznik - evidenca o izrabi delovnega časa
Sodišče prve stopnje se je v predmetnem sporu pravilno oprlo na 142., 154. člen ZDR-1, ZDR in 2. člen Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine, ki določa, da se kot delovni čas šteje tudi čas priprave na delo in zaključka dela ter čas izvedbe inventure. Pravilno je štelo, da je efektivni delovni čas vsak čas, v katerem delavec dela oziroma je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovni obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, kar za delovni čas voznika pomeni, da je tako vključen ves čas, ko je posvečen vsem dejavnostim v cestnem prevozu - predhodni pregled vozila, vožnjo vozila, natovarjanje in raztovarjanje, čiščenje in tehnično vzdrževanje, vsa druga dela, katerih namen je zagotoviti varnost vozila, njegovega tovora ali izpolnitev pravnih ali zakonskih obveznosti, ki so neposredno povezane s točno določenim prevozom, ki se odvija, vključno s spremljanjem, natovarjanja in raztovarjanja, administrativnimi formalnosti, itd. To je dejansko čas, ko voznik ne more prosto razpolagati s svojim časom in je na voljo delodajalcu.
V postopku odločanja in izdaje sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja vozniku začetniku, ki ga sodišče izda po uradni dolžnosti na podlagi obvestila organa, pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk, mora sodišče presoditi, ali je storilec kot voznik začetnik v obdobju dveh let dosegel ali presegel 7 kazenskih točk v cestnem prometu.
Pritožnik se v pritožbi sklicuje na okoliščine, ki so protispisne. Pri pregledu podatkov spisa vročilnice pritožbeno sodišče ugotavlja, da je storilcu bil plačilni nalog vročen po pravilih vročanja pooblaščencu za vročitve na podlagi drugega odstavka 89. člena ZUP.
Priča je bila že v vabilu na zaslišanje opozorjena, da mora zahtevati povračilo stroškov takoj po zaslišanju, sicer to pravico izgubi. Ker navedenega ni storila, ji povračilo stroškov ne pripada.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00026189
KZ-1 člen 191, 191/1. ZKP člen 364, 364/8.
kaznivo dejanje nasilja v družini - priznanje krivde - kazenska sankcija - obteževalne in olajševalne okoliščine - teža kaznivega dejanja
Glede na že opisano težo obravnavanega kaznivega dejanja, že izpostavljen način izvršitve ter obdolženčeva vztrajnost pri izvrševanju ter njegovo obsežno predkaznovanost, pa obdolženec tudi nikakor ne more biti deležen zaupanja potrebnega za izrek pogojne obsodbe ali nižje zaporne kazni.
podjemna pogodba - prevzem dela - odstop naročnika od pogodbe - plačilo po podjemni pogodbi
Da bi podjemnik pridobil pravico do plačila za opravljen posel, je pravno pomembno dejstvo izročitve in prevzema opravljenega posla. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožeča stranka svoje pogodbene obveznosti ni v celoti opravila, zlasti pa toženi stranki ni izročila lesene opreme za poslovni prostor v R.S..
pogoji za povračilo stroškov zdravljenja v tujini - pravica do zdravstvenega varstva - izčrpane možnosti zdravljenja
Izčrpanost možnosti zdravljenja v Sloveniji je pravni standard, ki ga glede na konkretne življenjske primere zapolnjuje sodna praksa. Po sodni praksi pa se, če je za zdravljenje določenega stanja na razpolago več medicinsko priznanih in enakovrednih metod, (načelno) šteje, da so možnosti zdravljenja v Sloveniji izčrpane, če v domovini ni zagotovljeno zdravljenje z nobeno od teh metod. Takšno dejansko stanje pa v obravnavanem primeru že zato, ker bi se tožnik v Sloveniji lahko zdravil operativno, ni podano.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00025633
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 277, 278. OZ člen 5, 7, 271. ZPP člen 343, 343/3.
gradbena dela - bančna garancija za odpravo napak - kontragarancija - izplačilo sredstev - stečaj glavnega izvajalca - začasna odredba - prepoved unovčenja bančne garancije - obstoj verjetnosti terjatve - zloraba bančne garancije - izpolnitev dolžnika ali tretjega - odprava napake v garancijski dobi - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - gradbeni podizvajalec - izvajanje dokazov - odločanje o začasni odredbi - ugovor zoper sklep o začasni odredbi
V postopku odločanja o začasni odredbi je izvajanje dokazov omejeno na ugotavljanje dejanskega stanja na podlagi katerega sodišče opravi materialno pravno sklepanje le o verjetnosti terjatve.
Sodišče druge stopnje pritrjuje stališču v izpodbijanem sklepu, da je na podlagi 271. člena OZ podizvajalec imel pravni interes, da najprej odpravi napake. Šele potem bi lahko dolžnik unovčil bančno garancijo. Sploh pa v opisani procesni situaciji, ko je moral upnik kot podizvajalec naročiti pri Banki B. kontragarancijo za odpravo napak v garancijskem roku na podlagi pogodbe, ki jo je imel sklenjeno z izvajalcem, ta pa je naročil bančno garancijo v korist svojega pogodbenega parterja, to je dolžnika, je imel pravni interes predlagati začasno odredbo v tem postopku. Zato ni pomembno, da upnik ni bil v materialnopravnem razmerju z dolžnikom. Glede na okoliščine primera, ko je bil izvajalec izbrisan iz sodnega registra, pa je bil edino podizvajalec tisti, s katerim bi moral dolžnik stopiti v stik in, ki bi edini lahko odpravil napake, kar bi mu seveda moral dolžnik v garancijski dobi tudi omogočiti.
Dolžnik je z upnikom začel razreševati odpravo napak v garancijski dobi, ki bi jo moral po vsebini rešiti z izvajalcem kot s svojim pogodbenim partnerjem, pred unovčitvijo bančne garancije. Kot je bilo opisano, se sodišče druge stopnje strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je šlo s strani dolžnika za očitno izigravanje upnika in ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja po 5. členu OZ. Če bi sodišče ugodilo dolžnikovemu ugovoru bi bila bančna garancija zlorabljena.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00025041
ZUP člen 87, 89, 89/2, 89/3, 97. ZP-1 člen 202e.
preklic odložitve izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - izpolnitev obveznosti iz sklepa o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in predložitev dokazil sodišču - vročanje po pooblaščencu za vročitve - vročilnica - pomanjkljiva vročilnica o vročitvi sklepa - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - potrdilo o pravnomočnosti
Tako kot lahko naslovnik dokazuje, da vročitev ni bila opravljena, čeprav je bila vročilnica navidezno pravilno izpolnjena, lahko tudi organ dokazuje, da je bila vročitev opravljena, čeprav vročilnica ni bila pravilno izpolnjena. Ravno slednje pa je storilo sodišče prve stopnje, ko je v dokaznem postopku dokazovalo, da je vročitev po pooblaščenki bila opravljena, čeprav sta vročilnici bili izpolnjeni pomanjkljivo.
Res je sicer v tretjem odstavku 89. člena ZUP določeno, da mora pooblaščenec za vročitve vsak dokument nemudoma poslati stranki, vendar to velja le v razmerju med pooblaščencem in naslovnikom, med katerima obstoji pooblastilno razmerje, nima pa vpliva na veljavnost opravljene vročitve, saj se po določbi petega odstavka 89. člena ZUP šteje, da je z vročitvijo dokumenta pooblaščencu za vročitve opravljena vročitev stranki, ki bi ji bilo treba dokument vročiti.