postopek osebnega stečaja - prodaja stanovanja - sklep o prodaji - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - socialna ogroženost dolžnika - dopolnilni sklep - izpraznitev in izročitev stanovanja - sklenitev najemne pogodbe za stanovanje - stečajna masa - ločitvene pravice - interes upnikov za plačilo terjatev - bivalni prostor - trajanje postopka - obratovalni stroški
Iz določila drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP je razvidno, da je izdaja takega sklepa obvezna in da sodišče ne more odločiti, da dolžnik stanovanja ne bi bil dolžan izročiti upravitelju ali da bi bil ta rok daljši od treh mesecev. Sodišče tako ne more določiti enoletnega roka za izpraznitev stanovanja. Prav tako pa tudi ne more naložiti upravitelju, da bi z dolžnico sklenil najemno pogodbo.
Stanovanje je potrebno prodati in poplačati upnike, saj bo s tem dosežen namen postopka osebnega stečaja, zakon pa dolžnici tudi nalaga, da stanovanje izprazni in ga izroči upravitelju, za kar je sodišče prve stopnje tudi izdalo izpodbijani sklep.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00025917
KZ-1 člen 208, 208/1, 209, 209/1. ZKP člen 371, 371/1-11.
kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - kaznivo dejanje zatajitve - trajajoče kaznivo dejanje - čas izvršitve kaznivega dejanja - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih - vrednost stvari - odločba o premoženjskopravnem zahtevku - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - izvedenec finančne stroke - opis kaznivega dejanja
Kaznivi dejanji poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja ter zatajitve sta t.i. trajajoči kaznivi dejanji, kjer storilec ves čas protipravnega stanja napada zavarovano dobrino, kaznivo dejanje pa je dokončano šele s prenehanjem protipravnega stanja. Storilec torej povzroči protipravno stanje in ga določen čas vzdržuje, pri tem pa ni pomembno, koliko časa le-to tudi traja. Ker v obravnavani zadevi protipravni stanji, ki sta nastali 31. 1. 2017 in 1. 2. 2017, še trajata, saj obdolženec glede na očitke iz obtožbe protipravno prilaščenih stvari, ki so mu bile zaupane, še ni vrnil, je časovna opredelitev očitanih kaznivih dejanj natančno določena. Čas izvršitve kaznivih dejanj pa ne bo trajal v nedogled, kot to zmotno navaja pritožba, saj bosta kaznivi dejanji (v kolikor obdolženec zaupanih stvari prej ne bo vrnil) dokončani najkasneje s pravnomočnostjo morebitne obsodilne sodbe. Materialno je namreč trajajoče kaznivo dejanje dokončano šele s prenehanjem protipravnega stanja, česar pa v obravnavani zadevi glede na podatke spisa še ni mogoče ugotoviti.
KZ člen 65, 65/3, 65/3-1, 324, 324/1, 324/1-1, 324/1-3.
nevarna vožnja v cestnem prometu - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - povzročitev neposredne nevarnosti za življenje ali telo kakšne osebe - predrzna ali brezobzirna vožnja - konkretizacija zakonskih znakov - vzročna zveza - pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom - izbira navodil - zdravljenje odvisnosti od alkohola ali drog - soglasje obdolženca
Storilec kaznivega dejanja po 3. točki prvega odstavka 324. člena KZ-1 lahko ustvari predrzno ali (in) brezobzirno vožnjo s kataloškimi, ne pa tudi z drugimi ali drugačnimi kršitvami cestno prometnih pravil, skratka le s kršitvami iz alineje 3. točke prvega odstavka 324. člena KZ-1.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor proti odpustu obveznosti - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - mesečno poročanje dolžnika stečajnemu upravitelju - prenehanje delovnega razmerja - iskanje zaposlitve - nesodelovanje stečajnega dolžnika - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - pritožbene novote
Dolžnik je na naroku sam potrdil, da je bil obveščen o svojih obveznostih. Prav tako je iz elektronskih sporočil, priloženih k ugovoru proti odpustu obveznosti, tudi razvidno, da ga je upraviteljica še dodatno pozivala, da ji pošlje poročilo o aktivnostih, da bi našel zaposlitev. To pa pomeni, da je prav dobro vedel, kakšne so njegove obveznosti. Pričakovanje, da bo lahko pozive upraviteljice ignoriral brez posledic, pa nima nikakršne podlage. Dolžnik je svoje obveznosti poznal, pa jih ni izpolnjeval, prav tako pa tudi iz njegovih navedb ni razvidno, da bi si sploh iskal kakršnokoli službo, razen pri podjetju T. d.o.o.
stečajni postopek - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - sklep o prodaji nepremičnin - izdaja sklepa o izročitvi nepremičnine - pravica do pritožbe - predmet prodaje - stvar izven pravnega prometa - javna cesta
Na dopustnost predmeta prodaje v smislu res extra commmercium je dolžno paziti sodišče, ki stečajni postopek vodi. Tega vprašanja ne sme enostavno prezreti. Sodišče prve stopnje ni bilo zavezano izdati sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe. Dopustnost prodaje je lahko presojalo pri izdaji sklepa o izročitvi.
ZFPPIPP člen 171, 237a, 237a/2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 12.
stečajni postopek - odložitev odločanja o predlogu upnika za začetek stečajnega postopka - imenovanje upravitelja - merila za določanje nagrad stečajnim upraviteljem - višina sredstev v bilanci stanja - umik predloga za začetek stečajnega postopka - nadomestilo upravitelja za opravljanje nadzora - nadzor nad poslovanjem
Pritožnik v pritožbi navaja, da upravitelj v obdobju teh dveh mesecev ni imel poslovnih dogodkov, da ni imel sklenjenih najemnih in podobnih poslovnih razmerij, ki bi jih bilo treba nadzirati, ter da v tem času tudi ni imel zaposlenih. Zato meni, da je sklep o nagradi nepravilen. Vendar s tako pritožbo ne more uspeti. Višina nadomestila upravitelju za opravljanje nadzora po 171. členu ZFPPIPP se na podlagi določbe 12. člena Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilni likvidaciji ter o stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen, odmerja glede na višino zneska sredstev v bilanci stanja. Da bi sodišče zmotno ugotovilo to izključno pomembno pravno dejstvo, pa pritožnik ne zatrjuje.
ZPP člen 72, 72/1, 75, 75/1. ZFPPIPP člen 56, 119, 119/1.
zahteva za razrešitev stečajnega upravitelja - zahteva za izločitev stečajnega sodnika - zahteva za izločitev sodniškega pomočnika - procesna legitimacija - upniki
Višje sodišče ugotavlja, da listinska dokumentacija v spisu (na katero se, sicer le pavšalno, sklicuje pritožnik) ne potrjuje njegove trditve, da je upnik stečajnega dolžnika, saj iz nje ni razvidno, da bi v stečajnem postopku prijavil terjatev. Le na tak način bi lahko izkazal, da je upnik. Višje sodišče zato soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da pritožnik ni stranka glavnega stečajnega postopka, ki se je začel z izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka in zato ni upravičen opravljati procesnih dejanj (56. člen ZFPPIPP).
pogodba o upravljanju - odpoved pogodbe - veljavnost odpovedi - stroški upravljanja - poslovni prostor
Ni utemeljena pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da je tožena stranka šele v dopisu z dne 29. 5. 2017 odpovedala Pogodbo o upravljanju, vzdrževanju in obratovanju poslovnih prostorov št. 000 z dne 1. 10. 2006. V 3. točki dopisa z dne 29. 5. 2017 je Pogodba izrecno navedena kot (pravna) podlaga za opravljanje storitev upravljanja poslovne stavbe, pripadajočih objektov, zemljišč in naprav na ... v Ljubljani. V nadaljevanju dopisa pa je nato izrecno navedeno, da pooblaščene družbe (med njimi tudi tožena stranka) odstopajo od navedenih pogodbenih razmerij in še vseh drugih pogodbenih razmerij glede upravljanja poslovne stavbe. Na podlagi navedenega je bila Pogodba nedvomno odpovedana šele z dopisom z dne 29. 5. 2017, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje.
Sama okoliščina, na kateri gradi sodišče prve stopnje obsodilno sodbo, da so obdolženca v postopku, v katerem je izpovedoval oškodovanec, zastopali kar trije odvetniki, pa ni in ne more biti sestavni del izreka napadene sodbe, kot to skuša z obrazložitvijo napadene sodbe, predstaviti sodišče prve stopnje.
Res je, da izvedenec v izvedenskem mnenju navaja, da bi tožnik kot solastnik dosegel dinamiko sečenj, bi lahko v letih 2014 in 2015 posekal 50,16 m3 neto iglavcev, kar ob prodajni ceni, ki je v tem letu znašala 60,00 EUR na m3, pri tožniku, glede na njegov solastni delež, pomeni čisti dohodek v višini 1.404,48 EUR, vendar tega zneska ni mogoče šteti niti kot zmanjšanje tožnikovega premoženja za ta znesek, niti kot preprečitev povečanja tožnikovega premoženja za ta znesek. Navedeno količino lesa je namreč lahko tožnik posekal predhodno ali naknadno v okviru 10-letnega etata.
ZPP člen 168, 168/1, 319, 319/1. ZST-1 člen 11, 14a.
odlog plačila sodne takse do izdaje končne odločbe - pravnomočnost sodbe - konec postopka - nov predlog - zavrženje predloga - nedovoljen predlog za oprostitev plačila sodne takse
Za ugotovitev, da je pravdni postopek pravnomočno končan in da zato v tem postopku tožeča stranka nima več pravice doseči oprostitve plačila dolžne takse za redni in pritožbeni postopek, je pomembno, ali so izpolnjeni pogoji iz 319. člena ZPP, ki določa, da postane pravnomočna tista sodba, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo. Ker je tako redni postopek kot tudi pritožbeni postopek že pravnomočno končan, se izkaže kot pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju nedovoljenih predlogov tožeče stranke, ki se nanašata na plačilo sodnih taks, ki so zapadle v plačilo na podlagi poteka roka, za katerega so bila plačila odložena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00025155
ZPP člen 7, 212. ZMZPP člen 20. Zakon o obveznim odnosima (Zakon o obligacijskih razmerjih, Hrvaška, 2005) člen 849.
špedicijska pogodba - pristojnost slovenskega sodišča - uporaba tujega prava - hrvaško pravo - pravilna izpolnitev naročila - naročnikova navodila - upoštevanje navodil
Sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno presodilo, da se vsebina razmerja presoja po hrvaškem (materialnem) pravu kot po pravu značilne izpolnitve, ki je v tem primeru obveznost tožeče stranke kot špediterja, pri čemer pa je ureditev špedicijske pogodbe v hrvaškem ZOO v bistvenem enaka ureditvi v OZ.
Tožena stranka (in ne družba L. d. o. o.) je s tožečo stranko sklenila špedicijsko pogodbo, na podlagi katere je tožeča stranka poskrbela za uskladiščenje zadržanega blaga, in je s tem z njo vstopila v razmerje, zato se je tožeča stranka upravičeno obrnila nanjo z zahtevkom za plačilo za opravljeno storitev.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 399/3, 399/4, 399/4-3, 399/4-5, 408, 408/2, 408/2-5. ZPP člen 212.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - skrivanje premoženja - trditveno in dokazno breme
Obsodba za kaznivo dejanje povzročitve posebno hude telesne poškodbe ni ovira za odpust obveznost, saj ne gre za kaznivo dejanje zoper premoženje in gospodarstvo.
Dolžnikovo premoženjsko stanje v preteklosti, tj. pred začetkom stečajnega postopka oziroma trditev, da naj bi pred začetkom stečajnega postopka imel zadosti premoženja, ki ga naj bi ga celo skrival v tujini, bi bilo pomembno bodisi v okviru ovire iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP bodisi v okviru generalne klavzule iz tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP.
predlog za posamezna preiskovalna dejanja - oškodovanec kot tožilec - zavrženje predloga - obvestilo upravičenemu tožilcu o nestrinjanju s predlogom za opravo posameznih preiskovalnih dejanj
Glede na to, da oškodovanec kot tožilec v obravnavani zadevi ni vložil obtožnega predloga, temveč je predlagal opravo posameznih preiskovalnih dejanj, in ker se 431/II ZKP uporablja tudi v primeru, če posamezna preiskovalna dejanja sodišču predlaga oškodovanec kot tožilec, mora sodnik, če se s predlogom za opravo preiskovalnih dejanj ne strinja, o tem, da jih ne bo opravil, obvestiti oškodovanca kot tožilca in predloga ne zavrže. Nestrinjanje z opravo posameznih preiskovalnih dejanj torej sodnik izrazi zgolj z obvestilom tožilcu oziroma oškodovancu kot tožilcu, in pri tem ne izda posebnega sklepa.
prodajna pogodba - pritožbene novote - pravilna uporaba materialnega prava - materialno pravo - ugovorne navedbe - trditveno in dokazno breme - napotki pritožbenega sodišča - pravna dejanja - pravna vprašanja - ponovno sojenje
Skladno s prvim odstavkom 362. člena ZPP v zvezi s 383. členom ZPP je moralo sodišče prve stopnje le opraviti pravdna dejanja in obravnavati sporna vprašanja, kar je tudi storilo. Nižja sodišča niso vezana na pravna in materialna stališča višjih sodišč, za kar se očitno zavzema pritožba, zato do zatrjevane relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni prišlo. S pritožbo toženka torej želi preko lastne razlage določb in pogojev pogodbe, ki se nanašajo na po pogodbi predvideni (redni) prodaji nepremičnine in izvedbi investicije, neutemeljeno na tožnike prevaliti nekakšno dodatno trditveno in dokazno breme glede okoliščin, ki jih tožniki za utemeljenost zahtevka po določbah 5.2. in zadnjega odstavka 2.3. člena pogodbe niso bili dolžni zatrjevati in izkazovati.
ZST-1 člen 15, 15/2. ZPP člen 151, 151/1, 158, 158/1.
prevalitev plačila sodne takse - uspeh v pravdi - umik tožbe - ustavitev postopka zaradi umika tožbe - taksna oprostitev
Sodna taksa spada med stroške postopka, saj predstavlja strošek, ki nastane zaradi postopka, in bi jo bila ob vložitvi tožbe dolžna kriti tožeča stranka. Ta je bila oproščena plačila sodne takse, zato bi jo morala plačati tožena stranka, a le ob zaključku, da je tožeča stranka v postopku tudi uspela. Ker v listinski dokumentaciji ni podatka, na podlagi katerega bi bilo mogoče zaključiti, da je tožeča stranka umaknila tožbo, ker je bil tožbeni zahtevek izpolnjen, po presoji pritožbenega sodišča v določbah ZST-1 ni podlage, po kateri bi se lahko plačilo sodne takse prevalilo na tožena stranko.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - izpolnitev obveznosti - plačilna obveznost - oprostitev plačila sodne takse
Sklep o oprostitvi plačila sodnih taks, na katerega se sklicuje pritožnica, ne vpliva na njeno obveznost, da tožniku, ki je z zahtevkom uspel, povrne potrebne stroške postopka.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - zavrnitev predloga - predmet obravnavanja - nasilje v družini - neizkazanost
Nasprotni udeleženec nima več stikov s predlagateljem od novembra 2017 dalje. Od tedaj dalje nasprotni udeleženec tudi ne prihaja več v neposreden stik s predlagateljico, razen tedaj, ko se srečata na narokih v okviru sodnih postopkov. Že iz tega izhaja, da nasprotni udeleženec v relevantnem obdobju ni mogel izvrševati fizičnega nasilja nad predlagateljema, kot je pravilno ugotovilo prvo sodišče. Dogodki izpred večih let (fizično nasilje nasprotnega udeleženca nad predlagateljico med njeno nosečnostjo) ne morejo biti predmet obravnavanja v tem postopku.
Predlagatelja nista izkazala, da bi nasprotni udeleženec v obdobju zadnjih šestih mesecev pred vložitvijo predloga proti njima izvrševal kakršnakoli ravnanja, ki bi izpolnjevala zakonske znake psihičnega nasilja.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-2, 34, 34/4. ZST-1 tarifna številka 1112. ZPP člen 163, 163/7.
sodna taksa za redni postopek - nastanek taksne obveznosti - neplačilo sodne takse - domneva o umiku tožbe - zahteva za povrnitev pravdnih stroškov - pravočasnost zahteve za povračilo stroškov
Tožeča stranka je tista, ki je vložila tožbo in je bila zavezana plačati sodno takso za redni postopek po pozivu sodišča po določilih ZST-1. Ker takse ni plačala, pa mora nositi posledice neplačila, na katere je bila v plačilnem nalogu pravilno opozorjena. Pritožbene trditve, da je do navedenega stroška sodne takse za redni postopek prišlo izključno zaradi ravnanja tožene stranke, pa se nanašajo na odločitev o stroških postopka, zato za odločitev o plačilu dolgovane takse niso pomembne.
pritožba zoper odločitev o stroških - nepravilen izračun stroškov - seštevek - odmera pritožbenih stroškov - vrednost izpodbijanega dela
Ker je tožena stranka s pritožbo uspela, ji je tožeča stranka dolžna povrniti potrebne pritožbene stroške, ki so odmerjeni od vrednosti izpodbijanega dela.