razveza zakonske zveze - pravica do razveze zakonske zveze - pogoji za razvezo zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze za enega od zakoncev - preživnina za razvezanega zakonca
Za razvezo zakonske zveze zadošča, da je ta postala nevzdržna za enega izmed zakoncev.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00025270
ZVEtL-1 člen 13, 23, 23/5.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - evidentiranje sprememb v katastru stavb - strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - posamezni del stavbe - atrij kot sestavni del stanovanja
Zgolj okoliščina, da atrijev iz pravno-tehničnih razlogov v tem trenutku ni možno evidentirati v evidenci katastra stavb, ne pomeni, da elaborat ne predstavlja ustrezne strokovne podlage za odločitev v postopku za vzpostavitev etažne lastnine.
postopek za odvzem poslovne sposobnosti - postopek za vrnitev poslovne sposobnosti - delna ugoditev predlogu - stroškovna odločitev - splošno pravilo - korist - interes udeležencev - skupni stroški postopka
V postopku za odvzem poslovne sposobnosti ZNP stroškov postopka posebej ne ureja, zato je treba uporabiti splošne določbe 35. člena tega zakona. Po stališču sodne prakse je uspešen postopek za odvzem poslovne sposobnosti vedno izveden v interesu tistega, ki mu je poslovna sposobnost odvzeta. Podobno pa velja tudi v primeru vrnitve odvzete poslovne sposobnosti.
Obravnavani postopek je bil izveden v korist nasprotnega udeleženca (saj mu je bila delno vrnjena poslovna sposobnost), delno pa tudi v interesu predlagateljice, ki je njegova skrbnica, saj odločitev nepravdnega sodišča zanjo pomeni, da je te dolžnosti sedaj delno razbremenjena na področjih, na katerih je bila nasprotnemu udeležencu vrnjena poslovna sposobnost. Zato je prav, da se nasprotnemu udeležencu naloži, da povrne polovico skupnih stroškov postopka.
Glede na prvi odstavek 13. člena ZPotK ima kreditodajalec pravico, da zahteva plačilo preostalih obrokov pred zapadlostjo ali z enostransko izjavo razdre pogodbo, če je potrošnik v zamudni začetnega ali dveh zaporednih obrokov. Pred izjavo, da razdira pogodbo, pa mora po drugem odstavku 13. člena dajalec kredita potrošniku s pisnim obvestilom določiti primeren dodatni rok za plačilo zapadlih obveznosti, ki ne sme biti krajši od petnajstih dni. V skladu s citirano določbo mora upnik za predčasno odpoved kreditne pogodbe ter zapadlost celotnega preostalega dolga z učinkom neposredne izvršljivosti izpolniti dva pogoja, in sicer mora dokazati, da je dolžnika pisno opomnil na plačilo ter mu določil najmanj petnajstdnevni dodatni rok za plačilo obveznosti. Šele, če dolžnik tudi v tem roku svojih obveznosti ne plača, pa lahko upnik ponovno s pisnim obvestilom odpove kreditno pogodbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00025748
SPZ člen 92, 99, 233, 234. OZ člen 579. ODZ paragraf 971, 1460, 1461, 1462, 1463, 1464, 1465.
varstvo lastninske pravice - posodbena pogodba - prekarij - pridobitev stvarnopravnega upravičenja - osebna služnost - nastanek osebne služnosti - dogovor o ustanovitvi služnosti - priposestvovanje osebne služnosti - priposestvovalna doba - neveljavnost prodajne pogodbe - pogodba o preužitku - zavrnitev dokaznega predloga
Sodišče je pravilno presodilo, da je razmerje med pravdnima strankama vsebinsko ustrezalo (le) posodbeni pogodbi, kot jo je v času sklenitve dogovora o uporabi zidanice urejal ODZ v paragrafu 971 in naslednjih, oziroma kot je zdaj urejena v 579 in naslednjih členih OZ. Pravilno so zavrnjeni toženčevi ugovori o njegovih stvarnopravnih upravičenjih (lastninski pravici oziroma služnosti pravici stanovanja in užitka) na vtoževani nepremičnini in tožbenemu zahtevku tožnice ugodeno na podlagi 92. in 99. člena SPZ.
Osrednja lastnost služnostne pravice stanovanja in užitka je trajnost in nepreklicnost razmerja, osrednja lastnost prekarističnega razmerja pa brezplačna prepustitev rabe tuje stvari, ki je dovoljena za določen čas oziroma do preklica, če čas trajanja uporabe ni določen, kot je ugotovilo sodišče v obravnavnem primeru.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela
Z vidika presoje odpovednega razloga iz 4. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 ni pomembno, ali je bil izostanek z dela opravičen ali ne.
Poleg odpovednega razloga iz prvega odstavka 110. člena ZDR-1 mora biti za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Pri presoji tega pogoja pa je pomembno (tudi), ali je izostanek z dela opravičen ali ne.
svoboda izražanja - pravica do zasebnosti - pravica do časti, dobrega imena in zasebnosti - objava mnenja - objektivna presoja žaljivosti - direktor občinske uprave - javna oseba - tehtanje pravic v koliziji - vsebina izjave - kritična vrednostna sodba
Pomembno izhodišče za vrednotenje izjav je razlikovanje med izjavami o dejstvih in vrednostnimi sodbami (mnenji). Obstoj dejstev je namreč mogoče dokazovati, resničnosti vrednostnih sodb pa ne. Pri vrednostnih sodbah oziroma mnenjih za sorazmernost posega zadošča izkaz zadostne podlage v dejstvih. Negativna vrednostna sodba je nedopustna le, če nima nikakršne podlage v dejstvih, ki bi jo podpirala, oziroma če gre onkraj predmeta razprave in se sprevrže v osebno sramotenje in ponižanje.
Sodišče mora pri tehtanju pravic v koliziji upoštevati okoliščine primera kot celote. Pri tem tehtanju ni dovolj upoštevati le vsebine sporne izjave, temveč je treba upoštevati celotni kontekst, v katerem je do nje prišlo.
Toženec je objavo naslovil na skupino, katere namen je razprava o lokalno pomembnih temah, vsebina objav pa ni presegla lokalnega okolja. V tem okolju pa so ljudje objave lahko umestili med ostale razpoložljive informacije o delovanju občine in ravnanju tožnika kot direktorja občinske uprave ter si ustvarili lastno mnenje o njihovi vsebini. Četudi je tožnik trpel določene negativne občutke, pa ni dokazal, da bi imele toženčeve objave zanj ali njegove bližnje dolgoročnejše ali občutnejše posledice. Tudi upoštevajoč posledice objav je zato v koliziji tožnikovih pravic do zasebnosti ter časti in dobrega imena ter toženčeve pravice do svobode govora treba dati prednost slednji.
poslovodna oseba - odločitev o pravdnih stroških - uspešnost poslovanja
Na podlagi 72. člena ZDR so lahko v pogodbi o zaposlitvi s poslovodno osebo pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja urejene drugače, to je tudi izven omejitev iz 7. člena ZDR, med drugim tudi v zvezi s plačilom za delo. Pravico do nagrade sta stranki uredili v 6. členu pogodbe o zaposlitvi. Določili sta, da tožniku pripada nagrada, če dobiček glede na celotni kapital na dan zaključnega računa družbe predstavlja donos, ki je višji od rasti cen življenjskih potrebščin za leto, v katerem se ugotavlja poslovni rezultat. Višina nagrade iz dobička ne sme presegati 10 % od dela čistega dobička tekočega poslovnega leta in hkrati ne sme presegati višine treh bruto plač direktorja (prvi odstavek). Dogovorili sta se, da se nagrada izplačuje enkrat letno za nazaj, in sicer po potrditvi bilančnega izkaza družbe (drugi odstavek). Sodišče prve stopnje je torej utemeljeno sledilo tožniku, ki je zaradi navedenega pogodbenega določila imel pričakovanje, da prejme dodatno plačilo, poleg sicer dogovorjene plače iz 8. člena pogodbe o zaposlitvi. Priznanje pravice do nagrade in njeno izplačilo glede na vsebino citiranega določila pogodbe ni vezano na sklep lastnikov družbe oziroma skupščine, temveč je pogojeno le z obstojem dobička v višini donosa, ki je višji od rasti cen življenjskih potrebščin za leto, v katerem se ugotavlja poslovni rezultat.
rok za vložitev tožbe na nedopustnost izvršbe - prekluzivni rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Sodišče prve stopnje bi moralo šteti začetek 30 dnevnega roka od dneva, ko je bila tožnikoma odločba vročena. Da bi lahko tožnika izvršila svojo pravico do vložitve tožbe, sta morala biti z odločitvijo pritožbenega sodišča seznanjena. 30-dnevni rok za vložitev tožbe za nedopustnost izvršbe je tako začel teči z vročitvijo pritožbenega sklepa s 26. 11. 2014, za katerega sta pritožnika sama v pritožbi navedla, da sta ga prejela 24. 12. 2014.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba sistemizacije - sodna razveza - denarno povračilo
Že iz opisov del ukinjenega delovnega mesta in novega sistemiziranega delovnega mesta izhaja, da so delovne naloge in zadolžitve na obeh delovnih mestih enake. Ker je bila sprememba sistemizacije v zvezi s tožnikovim delovnim mestom navidezna, je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - oddajanje v najem - izselitev iz nepremičnine - pravnomočna sodna odločba - temeljna načela obligacijskega prava - načelo vestnosti in poštenja - prepoved zlorabe pravic
Dolžnik ni pojasnil, zakaj stanovanja ne vrne upniku kot lastniku, tako kot mu to nalaga pravnomočna sodba, oziroma zakaj ga ima v posesti brez pravnega naslova že od poteka najemne pogodbe dalje, pa za to upniku ničesar ne plačuje, še tekočih stroškov ne. Prav tako ni pojasnil, kdo in zakaj se nahaja v stanovanju oziroma niti ni odgovoril na konkretne očitke upnika, da stanovanje oddaja v najem, glede na ugotovitve upnika, da v stanovanju prebiva nekdo tretji. Dolžnika zaradi vseh navedenih očitkov ni mogoče šteti kot vestnega in poštenega stečajnega dolžnika, ki mu je namenjen institut odpusta obveznosti.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - začasno povečan obseg dela - pogodba o zaposlitvi za določen čas - reintegracija - sodna razveza - uporabnik - nova zaposlitev - agencijski delavec - delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku
Tudi v primeru, kadar uporabnik delodajalcu, ki posreduje delo delavcu, da napačne podatke o pogojih oziroma zakonskih razlogih iz prvega odstavka 54. člena ZDR-1 za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, pride do transformacije delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas v skladu z določbo 56. člena ZDR-1, ki določa posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Za zavrnitev reintegracijskega zahtevka in za sodno razvezo ne more biti odločilna okoliščina, da tožniku ni mogoče zagotoviti dela pri uporabniku, pri katerem je bil tožnik zaposlen na podlagi pogodb o zaposlitvi za določen čas. Tožena stranka je delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu, zato lahko delavca napoti h kateremu koli uporabniku. Dejstvo, da se je tožnik v času trajanja sodnega spora zaposlil pri drugih delodajalcih in da je bil tudi v času izdaje izpodbijane sodbe zaposlen pri drugem delodajalcu, na pravico do reintegracije ne more vplivati.
Tožnikove poškodbe sodijo po Fischerjevem sistemu razvrščanja telesnih poškodb med lahke (II.; enostavni zlomi brez premika - zlom četrtega ledvenega korpusa vretenca in zlom koželjnice, udarnine in zvin zapestja), zanje pa mu je bila odmerjena odškodnina, ki ustreza približno 17 neto povprečnim plačam na zaposlenega v RS, kar ne odstopa od prisojenih odškodnin v podobnih primerih.
Stališče teorije in sodne prakse, da živali na kmetiji predstavljajo pritiklino kmetije, ni v nasprotju s stališčem v sodbi. Ne pomeni namreč, da se pogodbeni stranki ne bi mogli dogovoriti drugače. Tak drugačen dogovor je zato tudi lahko predmet dokazovanja v pravdi.
ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00027176
Direktiva 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 12, 12/1, 13, 13/3. ZOZP člen 7, 7/1, 17.
odškodninski spor - zavarovalna pogodba - obvezno avtomobilsko zavarovanje - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - pravica do odškodnine - izguba zavarovalnih pravic - izguba pravic iz obveznega zavarovanja - alkoholiziranost voznika - zavarovanec kot oškodovanec - lastnik avtomobila - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - soprispevek oškodovanca - nične določbe splošnih pogojev - pravica do regresa - sopotnik kot oškodovanec
V skladu s 17. členom ZOZP pravice do odškodnine iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti nimajo voznik vozila, zavarovalec, lastnik, solastnik in skupni lastnik vozila, s katerim je bila povzročena škoda za škodo na stvareh, in oškodovanci iz tretjega odstavka tega člena. Samo ti zahtevki so lahko izključeni oziroma nimajo zavarovalnega kritja, vse druge osebe so oškodovanci iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti oziroma tretje osebe. Ker se zavarovanje prenaša z vozilom, je lastnik vozila, ko je sopotnik v lastnem vozilu, oškodovanec in ima pravico zahtevati odškodnino za utrpelo nepremoženjsko škodo. Njegova škoda na stvareh pa je po drugem odstavku 17. člena ZOZP izključena. Navedena določba je torej v skladu s 1. točko 12. člena Direktive 2009/103/ES. Ostane odgovor na vprašanje, kaj pomeni izguba zavarovalnih pravic iz 7. člena ZOZP oziroma iz tu obravnavanih zavarovalnih pogojev toženke. Že prvi odstavek 7. člena jasno pove, da zavarovalnica nasproti oškodovancu ne more uveljavljati ugovorov, ki jih ima proti svojemu zavarovancu, ker ta ni ravnal po zakonu, zavarovalni pogodbi in zavarovalnih pogojih. Ker se v obravnavanem primeru voznik ni ravnal po zakonu in je vozil vinjen, ima toženka po 7. členu ZOZP pravico do regresa v višini kot jo določa ta člen. Ne sme pa zavrniti zavarovalnega kritja tožniku kot oškodovancu. Stališče sodne prakse je, da je treba varovati oškodovanca, čeprav je to zavarovalec, zavarovanec ali lastnik vozila (zavarovalna polica v prilogi B 1), ki pa ni krivi voznik. Zato se v primerih, kot je tu obravnavani, odgovornost sopotnika oziroma tretje osebe kot oškodovanca iz prometne nesreče presoja po splošnih pravilih civilne odgovornosti v okviru soprispevka.
ZFPPIPP člen 382, 382/1, 384, 384/6, 399, 399/2, 399/2-1.
namen postopka osebnega stečaja - začetek osebnega stečaja - pravni interes za vložitev predloga - ovira za odpust obveznosti
Pritožnica trdi, da je res, da nima sredstev, iz katerih bi se njeni upniki lahko poplačali, iz česar izhaja, da osnovnega namena postopka osebnega stečaja ni mogoče doseči.
Prav tako dolžnica ne oporeka ugotovitvi sodišča prve stopnje, da obstaja ovira za odpust obveznosti iz druge alineje 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, saj je bil njen predlog za odpust obveznosti, ki ga je podala v postopku osebnega stečaja St 000, pravnomočno zavrnjen zaradi kršitev obveznosti iz šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP, od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti pa še ni preteklo deset let. Ob povedanem se izkaže, da tudi sekundarnega namena postopka osebnega stečaja ni mogoče doseči.
pogodbena odškodninska odgovornost - kršitev najemne pogodbe - vlaganja v poslovni prostor - vlaganja najemnika - vlaganja najemnika v nepremičnino - pobot (kompenzacija)
Če pogodbena stranka kot dolžnik ne izpolni (izpolnitvene) obveznosti, je nasprotna pogodbena stranka kot upnik upravičen od dolžnika zahtevati izpolnitev dogovorjene pogodbene obveznosti. Če dolžnik ne izpolni obveznosti, je upnik upravičen zahtevati povrnitev škode, ki mu je zaradi tega nastala.
SPZ člen 76, 76/2, 76/4, 88, 89, 91, 100. ZPP člen 21, 21/1, 21/2, 180, 180/3, 360, 360/1.
sosedsko pravo - uporaba sosednje nepremičnine - poseg v lastninsko pravico - varstvo solastnika - aktivna legitimacija solastnika - nujno sosporništvo na aktivni strani - vzdrževalna dela na nepremičnini - nujna vzdrževalna dela - vzpostavitev prejšnjega stanja - začasna uporaba tujega zemljišča - stvarna služnost - nujna pot - določitev nujne poti - priključitev na komunalno omrežje - določnost tožbenega zahtevka - prilagoditev zahtevka - sklepčnost zahtevka - materialno procesno vodstvo - ustavitev pravdnega postopka - nepravdni postopek
Za vložitev zahtevka, ki je v korist solastne/skupne nepremičnine, je dovolj, da ga uveljavlja le eden od solastnikov/skupnih lastnikov. Poleg tega v obravnavani zadevi ni mogoče spregledati, da je nepremičnina v naravi razdeljena ter da se bodo vzdrževalna dela opravila na tistem delu nepremičnine, ki je v dejanski lasti tožnice.
SPZ v 76. členu ne daje pravice za trajen poseg v sosednjo nepremičnino. Temu je namenjen institut stvarne služnosti, kadar pa soglasja lastnika služečega zemljišča, ki bi vodilo v sklenitev pogodbe o ustanovitvi služnosti, ni, pa institut nujne poti, če so izpolnjeni pogoji iz 91. člena SPZ.
Tožnica je že z zahtevkom presegla domet 76. člena SPZ v delu, kjer zahteva položitev hidroizolacije in izvedbo drenaže za namene uporabe in izkoriščanje svoje nepremičnine. Najkasneje v trenutku, ko je sodišče prejelo izvedensko mnenje oziroma ko je izvedenec odgovoril na vse pripombe pravdnih strank ter je bilo razvidno, da obseg nujno potrebnih del za sanacijo hiše (delno) presega okvire 76. člena SPZ, bi moralo na podlagi njegovih zaključkov opraviti materialno-pravdno vodstvo in tožnici pojasniti, v katerem delu bi bil njen zahtevek po 76. členu SPZ lahko utemeljen, v katerem delu pa je glede na postavljen tožbeni zahtevek nesklepčen.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - nedopustna pritožba - nedovoljena pritožba - krog udeležencev postopka - pridobitev položaja udeleženca - prijava udeležbe v postopku - pritožba osebe, ki nima te pravice
Pritožnica, ki naj bi bila etažna lastnica posameznega dela stavbe na naslovu Ulica 14, Ljubljana, svoje (samostojne) udeležbe v postopku na prvi stopnji ni prijavila, zaradi česar tudi ni pridobila položaja (samostojnega) udeleženca. Navedeno pomeni, da sama ni upravičena do vložitve pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje 31. 12. 2018. Takšno pravico je imel tretji udeleženec, to je skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov z naslovom Ulica 14 in 16, Ljubljana (ki jo zastopa upravnik stavbe A. d.o.o.), ki pa pritožbe ni vložil.
ZOdvT člen 14, 19. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 3102, 3220. ZPP člen 154, 155, 157, 165.
povrnitev pravdnih stroškov - nagrada za narok - nagrada za narok v ponovljenem postopku
V primeru, da je zadeva vrnjena v odločanje sodišča prve stopnje, je nagrada za narok v ponovljenem postopku priznan strošek (opomba št. 3 v 4. točki 3. dela Odvetniške tarife).