identifikacija tožnika - neplačilo sodne takse - pritožba se šteje za umaknjeno
Izpodbijani sklep je pravilno naslovljen na tožečo stranko. Za identifikacijo stranke namreč ni pomembno, ali je ime in priimek napisan z velikimi črkami ali je tako napisana le prva črka.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga - pogoji za delno oz. popolno taksno oprostitev - premoženjsko stanje prosilca - višina sodne takse - eksistenčni minimum
Predstavljeno premoženjsko stanje tožnika ne daje podlage za taksno oprostitev, saj je ta institut namenjen le najbolj socialno ogroženim posameznikom, kamor tožnika ni mogoče uvrstiti.
Neurejeno stanje pri toženki ne more biti opravičilo za neenakopravno obravnavo med delavkama, ki sta bili v različnih mandatih izvoljeni na isto funkcijo, opravljali ista dela sekretarke romske skupnosti, prejemali pa različno plačo. Enake pravne položaje je potrebno obravnavati enako in ni razumnega razloga, da tožeča stranka ne bi na voljeni funkciji prejemala enake plače kot delavka, ki je to funkcijo opravljala pred njo. Pomembna je namreč dejanska izvolitev na funkcijo sekretarke, ki se je po poslovniku opravljala profesionalno.
ZDR člen 137, 137/2, 137/3. ZZVZZ člen 13, 13/2, 13/2-2, 29. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 137, 137/2.
zdravstveno zavarovanje - začasna nezmožnost za delo - nadomestilo plače za čas odsotnosti zaradi bolezni - refundacija nadomestila plače - zahtevek delodajalca - čakanje na delo - odločba imenovanega zdravnika - ničnost upravne odločbe - prirejenost upravnega in pravdnega postopka - nastop zavarovalnega primera
Za odločitev ni pravno odločilno, ali je bil delodajalec iz naslova delovnega razmerja ob nastanku zavarovalnega primer dolžan delavcu plačevati nadomestilo plače iz kakšnega drugega razloga na strani delodajalca. Z nastopom zavarovalnega primera se je namreč, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, razlog delavčeve odsotnosti spremenil. Delavec zaradi bolezni začasno ni več mogel opravljati obveznosti iz delovnega razmerja, ki mu jih je odredil delodajalec (čakati na delo in biti pripravljen vrniti se na delo po pozivu).
odločitev o pravdnih stroških - obrazložitev sklepa
O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izrecno navedlo, da ostalih priglašenih stroškov sodišče ni priznalo, ker za pravdo niso bili potrebni. Tako je sklep sodišča jasen in nedvoumen in ga je pritožbeno sodišče lahko preizkusilo in ocenilo, da je pravilen.
vrnitev v prejšnje stanje - ustrezno zdravniško potrdilo - oseba pooblaščena za zastopanje - bolezen zakonitega zastopnika
Tožena stranka je bila v vabilu na narok opozorjena, da jo lahko zastopa le oseba, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Kljub temu je pooblastila osebo, ki tega pogoja ne izpolnjuje. Če bi torej sledila opozorilu v vabilu (in pooblastila ustrezno osebo), do zamude sploh ne bi prišlo, saj bi tožena stranka na narok pristopila in bi imela možnost podajati navedbe in predlagati dokaze. Kljub trditvam o nenadni bolezni, je namreč zakonita zastopnica tožene stranke očitno lahko pravočasno pooblastila g. J. za zastopanje, saj je ta na narok pristopil. Zato je zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni ravnala dovolj skrbno, da bi bil njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljen, pravilen. V opisani situaciji zato niti ni pomembno, ali je bila bolezen bolezen zakonite zastopnice tožene stranke nenadna in, ali ji je omogočala udeležbo na naroku.
ZPP člen 357a.. KZ-1 člen 211, 211/1.. ZDR-1 člen 87, 87/2, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - goljufija - rok za podajo odpovedi - materialni prekluzivni rok - obrazložitev odpovedi
Po prvi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 delodajalec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja. Že iz opisa odpovednega razloga izhaja, da je sestavljen iz dveh pravnih sklopov, o katerih mora odločati sodišče. Najprej mora ugotoviti, ali je delavec kršil pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja, kar vključuje tudi njegov subjektivni odnos do kršitve. Te presoje sodišče prve stopnje ni opravilo, čeprav je tožena stranka v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku očitala več kršitev določb ZDR-1 in Pravilnika o postopku reševanja škod. Ko se ugotovi kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, pa je treba presoditi, ali ima ugotovljena kršitev tudi vse znake nekega kaznivega dejanja.
Po drugem odstavku 87. člena ZDR-1 mora delodajalec v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. To v primeru odpovednega razloga iz prve alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 pomeni, da mora biti opis dejanskega razloga tako jasen, da omogoča presojo, ali gre za kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja in ali ima kršitev tudi vse znake določenega kaznivega dejanja. Sodišče ni vezano na pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja, ki (če) jo v odpovedi navede delodajalec, pač pa na podlagi opisa dejanskega razloga samo presodi, ali so v njem podani znaki katerega od kaznivih dejanj. Zato ni odločilnega pomena, ali je delodajalec v odpovedi navedel formalne znake določenega kaznivega dejanja, pač pa je odločilnega pomena, kako je opisal okoliščine in dejstva, s katerimi utemeljuje odpovedni razlog. Okoliščine in dejstva morajo biti opisani tako, da omogočajo sklep, ali in kateri znaki kaznivega dejanja so podani.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - pogoj izobrazbe
Materialnopravno zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je v primeru odpovedi s ponudbo nove pogodbe po 91. členu ZDR-1 delodajalec dolžan delavcu ponuditi drugo ustrezno zaposlitev, pri čemer se striktno upošteva le tista vrsta in raven izobrazbe, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi. Pri opredelitvi ustreznosti zaposlitve glede izobrazbe (peti odstavek 91. člena ZDR-1) je bil namen zakonodajalca, da zaščiti delavca, ki je doslej opravljal delo, za katero ni imel ustrezne izobrazbe oziroma je imel nižjo izobrazbo, kot se je zahtevala za to delo, da ne bi prišlo do situacije, ko bi delodajalec delavcu lahko ponudil npr. bistveno nižje vrednoteno delovno mesto z obrazložitvijo, da to delovno mesto ustreza njegovi dejanski izobrazbi. Namen zakonodajalca je bil torej zaščititi "status quo" oziroma obstoječe stanje. Da to drži, kaže besedilo šestega odstavka 91. člena ZDR-1, ki daje delavcu pravico do sorazmerne odpravnine, v kolikor bi delavec sprejel neustrezno zaposlitev, torej zaposlitev na podlagi katere bi se njegovo (socialno ipd.) stanje poslabšalo v primerjavi z dotedanjim. Nadalje pa to pomeni, da delodajalec sme oziroma tudi mora delavcu ponuditi obstoječe prosto delovno mesto, za katero izpolnjuje zahtevano izobrazbo in druga znanja, upoštevaje pri tem delavčevo dejansko izobrazbo.
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00026028
OZ člen 3, 125, 125/1. ZPSPP člen 19. ZPP člen 212, 214.
pogodba o najemu poslovnih prostorov - dobava toplotne energije za potrebe poslovnih prostorov - obračun in plačilo stroškov - stroški ogrevanja - fiksni stroški - vsebina pogodbe - pravice in obveznosti pogodbenih strank - svobodno urejanje pogodbenih razmerij - učinek pogodbe - dejanska poraba toplote - razdelilnik stroškov - trditveno in dokazno breme glede ključa delitve - merilnik porabe toplote - konkretizirane trditve - pomanjkljiva trditvena podlaga - večja količina - sporna višina terjatve
Pravice in obveznosti pravdnih strank, povezane z najemom poslovnih prostorov, ureja Najemna pogodba, ki predstavlja avtonomno materialno pravo. Stranki najemne pogodbe lahko medsebojne pravice in obveznosti, ki izvirajo iz najemnega razmerja, svobodno uredita. To velja tudi za pravice in obveznosti glede oskrbe oddanih poslovnih prostorov s toploto.
Dejstvo, da je tožeča stranka, ki je lastnik prostorov, glede oskrbe s toploto dolžna ravnati v skladu z določili Pogodbe o dobavi toplote, sklenjene z dobaviteljem, samo po sebi (brez dogovora pravdnih strank) ne povzroča pravic in obveznost med pravdnima strankama.
Iz najemnega pogodbenega določila jasno in nedvomno izhaja, da je najemnik (dejanski uporabnik infrastrukture) dolžan nositi stroške oskrbe s toploto. Vendar pa le-ta splošno določena obveznost plačila stroškov oskrbe s toploto za utemeljenost tožbenega zahtevka v obravnavanem primeru ne zadošča. Tožeča stranka, ki od tožene stranke zahteva plačilo dejanskih stroškov za oskrbo s toploto, bi morala v tožbi določno navesti katere stroške vtožuje, za katero obdobje in ključ delitve stroškov med dejanske uporabnike.
Tožeča stranka ni podala nobenih konkretnih trditev o načinu izračuna in višini stroškov toplotnih izgub niti konkretnih trditev o načinu izračuna in višini fiksnih stroškov, ki niso odvisni od dejanske porabe toplote. Prav ta dejstva pa so pravno odločilna za presojo utemeljenosti višine tožbenega zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00024799
ZPP člen 285, 411, 411/1.
razmerja med starši in otroki - postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - preživnina - stiki - začasna odredba - predlog za začasno odredbo - začasna dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - začasna določitev preživnine - začasna določitev stikov - stiki pod nadzorom - težko nadomestljiva škoda - materialno procesno vodstvo - trditvena podlaga - dopolnitev trditvene podlage
V postopku zavarovanja se od predlagatelja začasne odredbe pričakuje, da bo navedel vsaj tista dejstva, na podlagi katerih bo sodišče lahko sklepalo na obstoj okoliščin, zaradi katerih je morda treba zavarovati otrokove koristi z začasno odredbo, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode. Le v takem primeru je mogoče pričakovati, da bo sodišče pozvalo predlagatelja, da dopolni trditveno podlago. Zmotna je teza tožnice, da iz razloga, ker je opredeljeno navedla razloge, zaradi katerih je treba otroka dodeliti njej v varstvo in vzgojo ter tožencu določiti stike z otrokom pod nadzorom, zadostila trditveni podlagi, ki je potrebna za presojo utemeljenosti njenega predloga za začasno določitev toženčeve preživninske obveznosti.
vzorčna zadeva - dodatek k plači - dodatek za delo po posebnem razporedu - trditvena podlaga
Če delavec meni, da mu delodajalec dolguje plačilo za delo po posebnem razporedu, mora navesti dejstva, ki to potrjujejo in v potrditev teh dejstev ponuditi ustrezne dokaze. Delavec mora dokazati, da je opravil delo po posebnem razporedu in tudi količino takšnega dela.
V skladu s četrtim odstavkom 42. člena KPJS se za delo po posebnem razporedu šteje delovni čas, ko se prisotnost delavca planira za dva dni vnaprej in ta zahteva prisotnost delavca, ne glede na običajni čas proračunskega uporabnika (delodajalca) ter ga ni mogoče opredeliti z delovnim časom, definiranim iz ostalih členov te pogodbe. Tožnica bi torej morala dokazati, da je opravila delo v delovnem času, ko se je njena prisotnost načrtovala le za dva dni vnaprej, da je šlo za prisotnost, ne glede na običajni čas proračunskega uporabnika, ter da takšnega delovnega časa ni bilo mogoče opredeliti z delovnim časom, definiranim v drugih členih KPJS.
umik tožbe - sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe - podpis vloge - ponarejen podpis - mladoletna oseba - otrok kot stranka postopka - procesna sposobnost mladoletnika - dokazovanje - dopolnitev dokaznega postopka - razveljavitev odločbe sodišča prve stopnje - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje - pritožbena obravnava
Sodišče prve stopnje je že vodilo postopek glede (ne)veljavnosti umika tožbe z dne 1. 8. 2018, v zvezi z umikom tožbe z dne 25. 3. 2019 pa ni izvedlo nobenega procesnega dejanja, zato se je pritožbeno sodišče odločilo, da dokazni postopek v zvezi z umikom tožbe z dne 25. 3. 2019 izpelje sodišče prve stopnje in ne pritožbeno sodišče, s tem pa bo pravdnima strankama zagotovljena tudi pravica do pritožbe, saj se dejstva, od katerih je odvisna veljavnost umika tožbe z dne 25. 3. 2019, pred sodiščem prve stopnje niso ugotavljala. V konkretnem primeru ne gre za dopolnjevanje dokaznega postopka, z odločitvijo, da dokazni postopek izpelje sodišče prve stopnje, pa tudi ne bo pravdnima strankama kršena pravica do sojenja v razumnem roku. Še posebej, če se bo izkazalo, da tožnik ni podpisal umika tožbe z dne 25. 3. 2019, bo sodišče prve stopnje lahko tožnika tudi zaslišalo v zvezi z umikom tožbe z dne 1. 8. 2018.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Sodišče prve stopnje je po oceni izvedenih dokazov pravilno zaključilo, da je izpodbijana odpoved zakonita, ker je obstajal utemeljen poslovni razlog iz 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR. Ugotovilo je, da je tožena stranka dokazala, da je prenehala potreba po opravljanju dela tožnice pod pogoji sklenjene pogodbe o zaposlitvi in da tožnici pogodba o zaposlitvi ni bila odpovedana iz neutemeljenih razlogov.
ZKP člen 5, 18, 18/2, 235, 235/2. URS člen 23, 23/1, 25, 29, 35, 36, 36/1, 37, 37/1.
hišna preiskava - preiskava odvetniške pisarne - poseg v zasebnost - zaseg predmetov, listin in naprav odvetnika - zaseg elektronskih podatkov - izločitev dokazov - preiskava elektronske naprave
Bistvo določbe Ustavnega sodišča RS U-I-115/14-28 (Up-218/14-45) z dne 21. 1. 2016 ni varovanje samih odvetnikov, pač pa se varuje odvetniška zaupnost kot posebej ranljiva kategorija razmerja med odvetnikom in tretjimi, ki s preiskovano zadevo kot temeljem izdane odredbe za hišno preiskavo nimajo zveze. Z opravljenimi zasegi gradiva na podlagi predmetne odredbe za hišno preiskavo se je res že poseglo v določene ustavne pravice, nadaljnji postopek pa je Ustavno sodišče RS strogo predpisalo zaradi varovanja odvetniške zaupnosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Kot pravilno poudarja tožena stranka v odgovoru na pritožbo, se tožnica vseskozi (tako v postopku pred odpovedjo pri delodajalcu, v postopku pred sodiščem prve stopnje in v pritožbi) le na splošno sklicuje na svoje zdravstvene razloge, zaradi katerih naj bi imela opravičljivi razlog za nespoštovanje navodil tožene stranke o preselitvi iz pisarne v drugo pisarno, v zvezi s tem pa ni podala relevantnih dokaznih predlogov. Kot je izpostavilo sodišče prve stopnje, je glede medicinske dokumentacije predložila le izvid, iz katerega pa izhaja zgolj diagnoza artritis, ne pa kakršnekoli omejitve oziroma prepoved dela v prostoru, ki zahteva uporabo klimatske naprave. Tožnica tudi ni invalid, nima posebnega statusa oziroma pravic, ki bi izhajale iz njenega zdravstvenega stanja.
Zaradi nekonkretiziranosti in nedokazanosti zdravstvenega razloga na strani tožnice, kar je ključno za odločitev v tem sporu, je nerelevantno npr. tudi tožničino vztrajanje, da bi morala tožena stranka dopolniti izjavo o varnosti z oceno tveganja, nepomembne pa so tudi posplošene tožničine navedbe o tem, kaj vse toženi stranki kot delodajalcu nalagajo predpisi s področja varnosti in zdravja pri delu ter kakšne obveznosti na tem področju je imela tožnica kot delavka.
ZPIZ-2 člen 7, 27, 27/1, 27/2, 27/3, 27/4, 27/5, 29.
sorazmerni del starostne pokojnine - pokojninska doba brez dokupa - zavarovalna doba - pokojninska doba
Dokupljene pokojninske dobe iz naslova šolanja in služenja vojaškega roka ni mogoče enačiti z institutom pokojninske dobe brez dokupa iz 4. in 5. odstavka 27. člena ZPIZ-2, ne glede na višino plačanih prispevkov. Pokojninska doba brez dokupa, kot je bila definirana v 23. točki 7. člena ZPIZ-2, je obdobje vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter obdobje opravljanja kmetijske dejavnosti, vendar brez dokupa pokojninske dobe. Pokojninska doba je zavarovalna in posebna doba, glede na katero se ugotavljajo pogoji za pridobitev pravice do pokojnine in glede na katero se določi odstotek za odmero pokojnine (22. točka 7. člena ZPIZ-2). Dokupljena doba študija in vojaškega roka se torej šteje v zavarovalno in pokojninsko dobo, zato ima zavarovanec (z upoštevanjem dokupljene dobe) pravico do starostne pokojnine po 1., 2. oziroma 3. odstavku 27. člena ZPIZ-2 ter pravico do predčasne pokojnine po 29. členu ZPIZ-2. Ker dokupljena doba ne šteje v pokojninsko dobo brez dokupa, nima pravice do starostne pokojnine po 4. oziroma 5. odstavku 27. člena ZPIZ-2. Da se v pokojninsko dobo brez dokupa, ne šteje noben dokup, se je sodna praksa že izrekla.
Resnost grožnje je dejansko vprašanje, sodišče pa je dolžno o njem v sodbi navesti jasne razloge. Zlasti razloge o tem, zakaj in na osnovi česa ugotavlja, da je podana objektivna resnost grožnje, torej taka, da bi "slehernika", kot to v pritožbi navajajo zagovorniki, pripravila k delovanju v škodo lastnega ali tujega premoženja. Ni dovolj, da se oškodovanec počuti ogroženega z izsiljevanjem in v posledici povsem subjektivne presoje kaj stori ali opusti v škodo svojega ali tujega premoženja, temveč mora biti grožnja po vsebini taka, da bi vsakogar prisilila v škodno premoženjsko ravnanje.
Državni tožilec in preiskovalni sodnik pa sta opravila presojo utemeljenosti predlogov za odreditev prikritih preiskovalnih ukrepov, kar je razvidno iz obrazložitve odredb, v katerih sta navedla, da bo zaradi previdnosti osumljenih dokazovanje izredno težavno oziroma bo povezano z nesorazmernimi težavami tudi zaradi visoke protipravne premoženjske koristi ter možnosti, da bo nevarno tudi za življenje in telo, zbrati pa bo dokaze o načinu storitve kaznivega dejanja in morebitni vpletenosti ostalih pomagačev, o odkritju lokacije, kjer storilci skrivajo poslovno dokumentacijo, ki je predmet izsiljevanja in o tem, kdo je naročnik kaznivega dejanja ter dokumentirati kontakte med storilci in oškodovanci, kar vse bo brez izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov izredno težavno.
Pritožbena trditev, da navidezne izročitve denarja obdolžencu ni mogoče subsumirati pod določbo 155.a člena ZKP in da gre pri tem za tak poseg v pravico do zasebnosti obdolženca in zato za tak izjemen ukrep, da bi zanj tajni delavec policije potreboval posebno odredbo, ukrep pa bi moral biti strogo zakonsko reguliran, ni pravilna. Zagovornica ne pojasni, v katero z Ustavo zajamčeno osebno pravico ali temeljno svoboščino bi z navedenim ukrepom bilo poseženo, zato je taka njena trditev povsem pavšalna.
Po sodni praksi je tako delovanje brez posebne odredbe dopustno, ker bi policija smela uporabiti tako "past" že v okviru ukrepov, s katerimi odkriva kazniva dejanja in njihove storilce (prvi in drugi odstavek 148. člena ZKP). Razlaga pritožnice, da gre za zakonsko praznino, ki jo je treba razlagati v korist obdolženca, zato ni utemeljena.
ZIZ-UPB4 člen 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-9, 62, 62/2.
obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - odlog izpolnitve obveznosti
Dolžnik je s trditvijo o zapadlosti upnikove terjatve z dnem 29.3.2019 navedel pravno pomembno dejstvo in ugovorni razlog odloga izpolnitve obveznosti (9. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ), za takšno trditev pa je predložil tudi pisni dokaz. To pa v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine zadošča za obrazloženost ugovora v smislu drugega odstavka 53. člena ZIZ. Glede na navedeno ni mogoče slediti stališču pritožbe, da bi moralo sodišče prve stopnje tudi vsebinsko presojati ugovorne navedbe dolžnika o zapadlosti upnikove terjatve in s tem teku zakonskih zamudnih obresti. V postopku ugovora na podlagi verodostojne listine se namreč presoja zgolj obrazloženost ugovora v smislu citiranih določb ZIZ, ne pa tudi utemeljenost upnikovega zahtevka glede na vsebino ugovornih navedb in predloženih dokazov. Le-ta je v celoti pridržana pristojnemu sodišču v pravdnem postopku (drugi odstavek 62. člena ZIZ).
ZDR-1 člen 44, 131.. ZPP člen 286, 286/1, 270, 270/1, 270/1-8, 270/3, 298, 298/4, 300, 300/3, 363, 363/3.
pobotni ugovor - plača - odpravnina - regres za letni dopust - izločitev nasprotne tožbe
Sodišče prve stopnje je ob tem, ko je nasprotno tožbo izločilo iz skupnega obravnavanja v drugem sporu, na naroku pojasnilo, da je to storilo zato, ker bi to terjalo izvedbo obširnega dokaznega postopka ter se ob tem sklicevalo še na ekonomičnost in hitrost postopkov. S tem je torej obrazložilo svojo odločitev o razdružitvi zadev, kar pa niti ni bilo potrebno - glede na to, da zoper tak sklep sploh ni pritožbe. To ni sklep procesnega vodstva, ki se nanaša na vodstvo obravnave, zoper katerega ni posebne pritožbe (četrti odstavek 298. člena ZPP). Zato tudi ni bilo potrebno navedene obrazložitve o razdružitvi zadev povzeti še v obrazložitvi sodbe, saj to na pravilnost in zakonitost sodbe nima nobenega vpliva. Glede na navedeno se pokažejo kot nerelevantni pritožbeni očitki o obrazloženosti oziroma o nemožnem preizkusu pravilnosti razločitve postopkov v smislu kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ne gre za odločilne okoliščine primera.