Razmerje med zdravnikom oziroma zdravstvenim zavodom in pacientom je pogodbene narave in je tako pogodba o zdravstvenih storitvah tista, ki predstavlja temeljno podlago pravic in obveznosti pacienta in zdravnika oziroma zdravstvenega izvajalca. Izjema od pogodbenega načela velja le v primeru nudenja nujne medicinske pomoči, tj. ko je pacient v stanju, ki mu ne dopušča oblikovanja lastne volje.
Pritožbeno sodišče pa navaja, da bo moral zagovornik predlog za alternativno prestajanje zaporne kazni skladno z določilom člena 129.a/I ZKP, podati pred sodiščem prve stopnje, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji in sicer je potrebno predlog podati v 15 dneh po pravnomočnosti sodbe (člen 129.a/II ZKP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00026329
KZ-1 člen 288, 288/2. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 434, 434/1, 435, 435/1, 437, 437/1.
zavrženje obtožnega predloga - kaznivo dejanje protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - obtožnica in preizkus obtožnice
Vsak opis kaznivega dejanja, ki je povzet v tenor obtožnega predloga mora biti namreč takšen, da so iz njega razvidni vsi zakonski znaki kaznivega dejanja, čas in kraj storitve kaznivega dejanja, kakor tudi druge okoliščine, ki so potrebne, da se kaznivo dejanje kar najbolj natančno označi.
osebni stiki z otroki - pravice in dolžnosti staršev - otrokova korist - izvajanje stikov - režim izvajanja stikov
Zaradi navedenih pravno odločilnih dejstev je sodišče prve stopnje ugotovilo, da zahteva po uravnoteženosti odgovornosti obeh staršev za razvoj otroka terja, da mora tisti od staršev, pri katerem otrok ne živi, prevzeti sorazmerno večje breme, ki se na strani očeta kaže zgolj pri izvrševanju stikov, torej pri prevozu otroka na in iz stikov.
preizkus terjatev v stečajnem postopku - razlogi za ugovor
Če je terjatev in/ali ločitvena pravica prerekana v stečajnem postopku, o obstoju oziroma neobstoju te terjatve odloča pravdno sodišče (oziroma drug državni organ) in ne sodišče, ki vodi stečajni postopek.
ZZK-1 člen 40, 40-7,8, 89, 96, 96/1. ZFPPIPP člen 342, 342/1, 342/2, 342/3,342/4, 374, 374/8, 374/12.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, na ločitvenega upnika - sklep o končni razdelitvi - listina, ki je podlaga za vpis lastninske pravice
V primeru prodaje v stečaju predstavlja sklep o izročitvi podlago za vknjižbo v korist kupca, v primeru prenosa premoženja, ki ga ni bilo mogoče unovčiti, pa tako podlago za vknjižbo v korist upnika predstavlja pravnomočni sklep o končni razdelitvi.
neupravičena obogatitev - najem vozila - obogatitev in prikrajšanje - vrnitveni zahtevek - posest premičnine
Ker že prvih dveh postavk neupravičene obogatitve (prikrajšanje in obogatitev) sodišče ni ugotovilo, se mu z nadaljnjima dvema postavkama, to je v vzročno zvezo med prikrajšanjem in obogatitvijo ter odsotnostjo pravne podlage, ni bilo treba ukvarjati.
oprostitev plačila sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - popravni sklep
Ker tožeča stranka predloga za oprostitev plačila sodne takse v roku ni dopolnila, je sodišče prve stopnje predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse pravilno zavrglo.
SPZ člen 154, 154/2, 154/2-1. ZFPPIPP člen 121, 121/1, 298.a, 308.
prijava terjatve in ločitvene pravice - prijava hipoteke - izjava o umiku - povod za tožbo - potrebni stroški postopka
Določba 298.a člena ZFPPIPP pomeni ugodnost za upnike, ker jim terjatve in ločitvene pravice ni treba prijaviti v stečajnem postopku, saj avtomatično veljata za prijavljeni. Korelat te ugodnosti je njihova dolžnost, da takrat, ko je terjatev že poravnana in je s tem podan razlog za izbris hipoteke iz prve alineje drugega odstavka 154. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), podajo izjavo o umiku prijave terjatve in ločitvene pravice (188. člen ZPP v zvezi z prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). To pa morajo storiti še pred izdajo in objavo sklepa o preizkusu terjatev in ločitvenih ter izločitvenih pravic, sicer začne upravitelju teči enomesečni rok za vložitev tožbe po drugem odstavku 308. člena ZFPPIPP.
zavrženje pritožbe kot nedovoljene - pritožba oškodovanca - pritožba zoper odločbo o premoženjskopravnem zahtevku - pravica do pritožbe - pritožba zoper odločitev o stroških - pomanjkanje pravnega interesa - napoved pritožbe
Sodišče prve stopnje je pravilno pripomnilo tudi, da morajo skladno s prvim odstavkom 368. člena ZKP upravičenci do pritožbe, le-to napovedati (razen v primeru iz četrtega odstavka 368. člena ZKP, ko je obdolžencu izrečena zaporna kazen) in sicer bodisi takoj po razglasitvi sodbe oziroma po pravnem pouku o pravici do pritožbe bodisi najkasneje v osmih dneh od dneva razglasitve sodbe. Iz zapisnika o glavni obravnavi je tako razvidno, da je sodnica po razglasitvi sodbe navzoče poučila o pravici do pritožbe in dolžnosti predhodne napovedi pritožbe ter posledicah ne-napovedi pritožbe, kljub temu pa oškodovanec pritožbe ni napovedal, marveč jo je le vložil (po kvalificiranem pooblaščencu) v roku za napoved pritožbe. Tako vložene pritožbe pa ni moč obravnavati kot napoved pritožbe, saj mora biti slednja nedvoumna in kot že navedeno, dana sodišču po razglasitvi sodbe oziroma v osmih dneh po razglasitvi. Sicer pa oškodovancu, kot je bilo že obrazloženo, ZKP ne daje pravice do pritožbe zoper odločbo o premoženjskopravnem zahtevku. Vsled vsega navedenega, je sodišče prve stopnje pritožbo pravilno zavrglo kot nedovoljeno.
Sodna taksa je strošek pravdnega postopka, ki sodi med druge stroške stečajnega postopka po 8. točki tretjega odstavka 355. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), pri čemer morajo biti ti stroški zajeti v predračunu stroškov stečajnega postopka (2. točka drugega odstavka 356. člena ZFPPIPP).
stroški izvršitelja - potrebnost stroškov - plačilo stroškov izvršitelju - izračun terjatve - pogoji za priznanje upnikovih stroškov - napačna uporaba materialnega prava
Ko dolžnik upnikove stroške prostovoljno plača, upnik nima več zahtevka za njihovo plačilo. Sklep, s katerim je sodišče dolžniku naložilo plačilo že plačanih izvršilnih stroškov, bi s pravnomočnostjo postal izvršilni naslov in dejstva (plačila) ne bi bilo več mogoče ugovarjati v morebitnem kasnejšem izvršilnem postopku. Posledično ni bilo podlage za priznanje stroškov vloge, s katero je upnik te stroške priglasil v postopek.
stroški pravdnega postopka - odločitev o izvršilnih stroških v pravdi - nagrada za narok - pripravljalna vloga - nepotrebni stroški
Ker je toženka v pravdnem postopku v celoti uspela in je bil sklep o izvršbi razveljavljen, ji mora tožnica povrniti tudi njene stroške izvršilnega postopka.
pripor - podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - sorazmernost - ponovitvena nevarnost - utemeljen sum
Nikakršnega dvoma ni o tem, da kaznivo dejanje, zaradi katerega se je obdolženec znašel v kazenskem postopku, oškodovankino integriteto močno ogroža, glede na njuno preteklost, obdolženčevo predhodno kaznovanost zaradi kaznivega dejanja, uperjenega zoper isto oškodovanko in pa na njegovo odločenost, pokazati in dokazati svoj „prav“ tudi na tak način, da je obdolženec nameraval z oškodovanko obračunati tudi na njenem službenem mestu, je več kot na dlani, da je pripor neogibno potreben ukrep za zagotovitev varnosti obdolženke in glede na intenziteto dogajanja tudi sorazmeren nevarnosti, ki bi nastopila z obdolženčevo izpustitvijo na prostost.
jezik v postopku - pravica do uporabe svojega jezika - ustna oblika - pisna vloga - možnost izjave - spor majhne vrednosti - nedovoljene pritožbene novote
Pravica do uporabe svojega jezika velja le za ustna dejanja, ne pa tudi za pisne vloge, ki morajo biti sestavljene v slovenskem jeziku, tudi če stranka ne razume ali ne govori slovensko.
spor zaradi motenja posesti - stroški postopka - sklep o stroških postopka - nagrada za odvetniške storitve - določitev vrednosti predmeta odvetniške storitve
Tožeča stranka je upravičena le do povrnitve odvetniških stroškov v vrednosti 300 odvetniških točk, kolikor znaša s tarifo – v sporu zaradi motenja posesti – predvidena odvetniška nagrada za opravljeno odvetniško storitev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00026336
KZ-1 člen 56, 56/3, 191, 191/1. ZKP člen 392, 392/1.
pomanjkljiva dokazna ocena - plačilni nalog - opis kaznivega dejanja - sodba nima razlogov - globa
Če je namreč stvar z izdanim plačilnim nalogom pravnomočno razsojena, potem dogodek v zvezi z oškodovano A.D. dne 7. 11. 2016 ne more biti sestavni del opisa kaznivega dejanja, če ni, mora biti s plačilnim nalogom izrečena globa v določeno kazen všteta (tretji odstavek 56. člena KZ-1).
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga - pogoji za delno oz. popolno taksno oprostitev - premoženjsko stanje prosilca - višina sodne takse - eksistenčni minimum
Predstavljeno premoženjsko stanje tožnika ne daje podlage za taksno oprostitev, saj je ta institut namenjen le najbolj socialno ogroženim posameznikom, kamor tožnika ni mogoče uvrstiti.
izločitev dokazov - doktrina sadežev zastrupljenega drevesa - izločitev listin - zahteva za preiskavo - kazenska ovadba - sodna odločba
Od tod pomen identifikacije dokazov, na katero je sodišče prve stopnje v razlogih sklepa upravičeno opozorilo in hkrati pravilno ugotovilo, da vloge kot so kazenska ovadba, zahteva za preiskavo in sodne odločbe, ne morejo biti predmet izločitve. Gre namreč za listine, ki dokazujejo, kaj vse so državni organi storili v zvezi s posameznim kaznivim dejanjem in ne že, da je bilo to v kakršnemkoli smislu storjeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00024991
SZ-1 člen 3, 5, 23, 23/4. SPZ člen 105, 105/3. ZPP člen 347, 347/1, 358.
stroški upravljanja in obratovanja - garaža - upravljanje garaž - pogodba o upravljanju - odpoved pogodbe o upravljanju s strani etažnih lastnikov posamezne večstanovanjske stavbe - skupni deli, ki služijo več večstanovanjskim stavbam - skupni del - skupni del zgradbe - posebni skupni del - podzemna stavba
Že sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je podzemna garaža stavba, ki je vpisana v kataster stavb kot samostojna stavba z ID številko 0000-3641. Prav tako med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je toženka lastnica posameznega dela v tej stavbi. Že te ugotovitve sodišča prve stopnje v okoliščinah konkretnega primera, ko v spisovnem gradivu ni konkretnejših trditev, zakaj naj bi bil podzemni objekt posebni skupni del večstanovanjskih stavb v naselju, vodijo v zaključek, da je podzemna garaža samostojna stavba v etažni lastnini. Ta zaključek potrjujejo tudi predloženi zemljiškoknjižni izpiski, tako za to stavbo kot za preostale stavbe v naselju in posamezni del v lasti toženke (priloga A11, A484, B11 do B14). Te zemljiškoknjižne izpiske je sicer sodišče prve stopnje vpogledalo, vendar jih zaradi zmotnega materialnopravnega stališča, da zgoraj nanizane ugotovitve dajejo podlago za zaključek, da je garažni objekt posebni skupni del več stavb, ni presojalo. Ker gre za listinske dokaze, glede katerih je sodišče druge stopnje v enakem spoznavnem položaju kot sodišče prve stopnje ter nobena od strank v svojih vlogah ni zahtevala izvedbe naroka, jih je lahko presodilo višje sodišče samo, brez pritožbene obravnave (prvi odstavek 347. člena in 358. člen ZPP).