Skladno določbam člena 909 ZOR in določbam že navedenih zavarovalnih pogojev razdrtje zavarovalne pogodbe zaradi nenamerne neresnične prijave relevantnih okoliščin ne vodi k popolni izključitvi zavarovalnega jamstva, ampak kvečjemu le k omejitvi tega v sorazmerju z dejansko plačano premijo in tisto, ki bi jo moral zavarovanec plačevati, v kolikor bi vse relevantne okoliščine v zvezi s stanjem zavarovanca resnično prikazal in bi ob sklenitvi zavarovanja tako mogli biti upoštevani vsi morebiti pričakovani riziki.
pooblastilo za pravdo - obseg odvetnikovega pooblastila - pooblastilo za izvršbo ali zavarovanje
Na podlagi strankinega pooblastila za pravdo ima odvetnik pravico zahtevati izvršbo ali zavarovanje, zato v takem primeru v izvršilnem postopku na aktivni strani posebno pooblastilo odvetniku ni potrebno.
ZPP (1977) člen 354, 354/1, 354, 354/1. ZIP člen 14, 26, 26/4, 53, 53/1, 14, 26, 26/4, 53, 53/1.
začasna odredba - ugovor - narok
Če so po prejemu odgovora na ugovor zoper sklep o začasni odredbi dejstva med strankama sporna, sodišče pa o ugovoru odloči brez naroka in ne da bi odgovor vročilo dolžniku (in mu s tem dalo možnost, da se o novih dejstvih, navedenih v odgovoru, izjavi) ali pa ga zaslišalo izven naroka, je storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 1. odst. 354. člena ZPP v zvezi s 14. členom in 1. odst. 53. člena ZIP.
Določilo 1. odst. 125. čl. ZPPSL zajema očitek prizadetemu pridobitelju koristi, da je vedel oz. bi moral vedeti za (dokaj) slabo ekonomsko finančno stanje dolžnika. Pridobitelj koristi pa zgolj zaradi tega, ker je vedel oz. bi moral vedeti za (dokaj) slabo ekonomsko finančno stanje dolžnika, še ni "nepošteni" pridobitelj v smislu 214. čl. ZOR. Pojem "nepoštenosti" iz 214. čl. ZOR je, upoštevaje pri tem posebnosti obogatitvenega zahtevka v primeru izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika, potrebno razumeti tako, da je pridobitelj, ko je prejel korist, vedel, da je prejel nekaj, do česar zaradi specifičnega položaja dolžnika ni bil (več) upravičen.
Če stranka ni natančneje določila obsega pravic po pooblastilu, sme odvetnik na podlagi takšnega pooblastila opraviti vsa pravdna dejanja, ki so navedena v členu 95 ZPP. Tudi umakniti tožbo, oziroma ugovor (1. točka drugega odstavka 95. člena ZPP). Če stranka noče, da bi odvetnik opravil kakšno pravdno dejanje, mora to vpisati v pooblastilo. V teh mejah ima dejanje pooblaščenca enake pravne učinke, kot da bi jih opravila stranka sama.
ZOR člen 74, 74/2, 74, 74/2. ZIP člen 251c, 251d, 251c, 251d.
zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini - zamudne obresti - odložni pogoj
Ker iz prodajnih pogodb med strankami ne izhaja, da bi bile v primeru zamude plačila kupnine dogovorjene zamudne obresti, je bil odložni pogoj, pod katerim je bil sklenjen sporazum strank o zastavni pravici na nepremičninah zastavnega dolžnika, s plačilom kupnine v celoti izpolnjen.
izvršba na denarna sredstva - pristojnost za spore - izvršilni postopek - stečajni postopek
Če je upnik predlagal izvršbo na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik na računu pri Agenciji za plačilni promet, nadziranje in informiranje, je po določilu 194. člena Zakona o izvršilnem postopku v izvršilnem postopku izključno krajevno pristojno sodišče, na katerega območju je enota službe, ki vodi dolžnikov račun. Določilo 63. člena ZPP ne velja za izvršilni postopek, temveč določa izključno krajevno pristojnost za sojenje v sporih med stečajnim postopkom, torej šele, če bi dolžnik eventualno ugovarjal izvršilnemu sklepu in bi se zadeva nadaljevala v pravdi.
Če neugodnosti zaradi prekratkega trajanja niso ocenjene kot duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, je treba ugotovljene škodne posledice primerno upoštevati pri odškodnini za telesne bolečine in neugodnosti. Sem šteje npr. tudi oteženo dihanje skozi poškodovani nos med šolskim poukom.
povrnitev negmotne škode - fizične bolečine in neugodnosti zdravljenja - strah - psihične bolečine zaradi skaženosti in zmanjšanja življenjske aktivnosti
Poškodbe na telesnem in duševnem zdravju komaj 18 letne oškodovanke, ki so korenito zmanjšale njene življenjske aktivnosti, spremenile poklicna pričakovanja in ves način življenja, narekujejo pri odmeri višine odškodnine predvsem upoštevanje njene starosti.
sodba na podlagi izostanka - utemeljenost tožbenega zahtevka v sporu o plačevanju preživnine zakoncu
Utemeljenost tožbenega zahtevka za potrebe izdaje sodbe zaradi izostanka v preživninskem sporu je ocenjevati iz tožbenih navedb in prilog k tožbi o višini osebnega dohodka toženca in njegovih gmotnih razmerah.
skupno premoženje zakoncev - vlaganje skupnega premoženja v nepremičnino tretjega - ugotavljanje deležev - stvarna legitimacija
Tožnik, ki je tekom trajanja zakonske zveze skupaj z (sedaj razvezano ženo) vlagal v nepremičnino tretjega (tožene stranke), lahko zahteva ugotovitev deleža na nepremičnini tožencev le po predhodni ugotovitvi svojega deleža na skupnem premoženju. Zato bi tožnik moral s tožbo zajeti vse osebe, ki so v tem primeru povezane po materialnem pravu (toženca in bivšo ženo), ker v nasprotnem primeru ni tožena prava stranka (gre za nujne sospornike).
Sodišče prve stopnje je samo ugotavljalo stopnjo gluhosti obdolženca in na glavni obravnavi ocenilo, da kljub slušnemu aparatu le ne sliši tako slabo, da bi mu bilo potrebno zaradi tega postaviti zagovornika po uradni dolžnosti. Kljub iz psihološkega izvida izhajajoči obdolženčevi mentalni podnormnosti, ni ugotavljalo obdolženčeve zmožnosti, da se sam uspešno brani. S tem pa je med glavno obravnavo in pri izdaji sodbe nepravilno uporabilo določbe ZKP glede obrambe obdolženca, to pa je moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe, s čimer je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP.
darilna pogodba - odkup stanovanja - aktivna legitimacija - skupno premoženje - izvenzakonska skupnost
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožbeni zahtevek tožeče stranke na sklenitev darilne pogodbe ni več aktualen že zato, ker je izvenzakonska skupnost med A. S. in A. B., razpadla.
Bistvenega pomena za pravilnost sprejete odločitve pa je prvostopenjska ugotovitev, da bi bila za tako postavljen tožbeni zahtevek, kot ga je s tožbo oblikovala tožeča stranka, aktivno legitimirana le A. S. in A. B. in ne tožnika. Po dogovoru, ki ga pravdni stranki priznavata, bi naj darilno pogodbo, kakor je že zgoraj navedeno, sklenili toženca kot darovalca in A. S. ter A.
B. kot obdarjenca, ki pa v tej pravdi ne nastopata kot pravdni stranki.
pridobitev lastninske pravice - darilna pogodba - materialnopravna podlaga za pridobitev lastninske pravice
Pravno pravilo 24. člena zakona o temeljnih lastniskopravnih razmerjih (Ur.l. SFRJ štev. 88/80 -ZTLR) ne more biti materialnopravna podlaga za pridobitev lastninske pravice, saj sta bili obe pravdni stranki v času, ko bi naj nastala pravna posledica iz navedenega člena, družbena subjekta, za katera določilo 24. člena ZTLR ne velja. Uporabiti pa je mogoče paragraf 418 občega državljanskega zakonika (ODZ), ki ga je že praksa v času obstoja SFRJ, uporabljala tudi tako, da se je načelo superficies solo cedit spremenilo v obrnjeno načelo solum cedit superficiei - torej, da zemljišče pripade graditelju. Slednje pravilo se je uporabilo pod pogojem, da dobroverni graditelj gradi na tujem zemljišču z vednostjo lastnika zemljišča.Prav tako razumevanje 418. paragrafa ODZ je uzakonil kasnejši 24. člen ZTLR.
ZOR člen 15, 618, 618/1, 618/3, 15, 618, 618/1, 618/3.
pravica zahtevati odpravo napak
Naročnik ni upravičen do znižanja plačila samo v primeru, če prevzemnik del odpravo napak odkloni zaradi pretiranih stroškov, ampak tudi v primeru, če napak ne odkloni v določenem primernem roku. To smiselno izhaja iz načela enake vrednosti dajatev.
ZOR člen 344, 446, 344, 446. ZPPSL člen 125, 125/1, 125, 125/1.
izpodbijanje pravnih dejanj - prevzem dolga - stečaj
Po določilu prvega odstavka 125. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. RS 67/93 - v nadalj. ZPPSL) je objektivna predpostavka izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju podana, če je imelo izpodbijano pravno dejanje za posledico zmanjšano poplačilo stečajnih upnikov. Pogodbo o prevzemu dolga so podpisale vse tri pravdne stranke, s čemer je bilo podano soglasje upnika s prevzemom dolga (446 ZOR) in soglasje dolžnika z odpustom dolga (344 ZOR). Stečajna masa z izpodbijanim dejanjem ni bila zmanjšana - prav nasprotno je stečajnim upnikom ostalo več stečajne mase za poplačilo, saj prvotožena stranka, ki ji je terjatev zaradi prevzema (in plačila) ter delnega odpusta ugasnila, ne more več zahtevati plačila svoje terjatve v stečaju.
ZPP (1977) člen 212, 212/-4, 212/1, 212, 212/-4, 212/1. ZPPSL člen 32, 36, 36/2, 32, 36, 36/2.
prisilna poravnava - izvršilni postopek - stečaj
Prekinitev izvršilnega postopka zaradi začetega postopka prisilne poravnave se nanaša na vse izvršilne postopke, kjer je bil sklep o dovolitvi izvršbe že izdan, izvršba pa še ni bila realizirana.
Tudi v stečaju velja določilo o prekinitvi tekočega izvršilnega postopka in uveljavljanje izplačila s pravočasno prijavo v stečajnem postopku.