Na dan, ko je bil sklep o predhodni odredbi že pravnomočen, odločba Ustavnega sodišča še ni veljala, niti je ni mogoče uporabiti za že izdano predhodno odredbo, torej za nazaj, ker je bila odločitev o predhodni odredbi že pravnomočna. Situacija dolžnika bi bila drugačna, če bi dolžnik zoper sklep o zavarovanju s predhodno odredbo vložil ugovor, ki bi bil npr. zavrnjen, pritožbeno sodišče pa bi sedaj odločalo o pritožbi zoper sklep o zavrnitvi njegovega ugovora. V takšnem primeru pa bi bilo treba - glede na določbe ZUstS, ustavno odločbo in ustaljeno sodno prakso višjih sodišč - pritožbi dolžnika ugoditi.
zavarovanje odgovornosti voznika za škodo zaradi telesnih poškodb ao plus - izključitev odgovornosti
S polico AO Plus je torej zavarovan tisti, ki se med vožnjo kot voznik zavarovanega motornega vozila poškoduje v prometni nesreči. Tožnik bi moral tako, da bi lahko zahteval odškodnino iz zavarovalne police AO Plus, biti voznik tovornjaka in poškodovati bi se moral med vožnjo v prometni nesreči.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083664
OZ člen 174, 186, 186/3, 467, 488, 494. ZIZ člen 179, 192. SPZ člen 42.
pravica do povrnitve škode – odgovornost države za delo sodišča – odgovornost izvedenca – napake pri določitvi vrednosti nepremičnine v izvršilnem postopku – jamčevanje za napake nepremičnine, kupljene v izvršilnem postopku – prisilna javna dražba – izročitev nepremičnine kupcu – originarna pridobitev lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini z odločbo državnega organa – neobstoj gradbenega dovoljenja – izgubljeni dobiček – vzročna zveza – obstoj škode – sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine – pravica do pritožbe – obrazložitev odločitve o stroških – razlogi za zavrnitev priznanja stroškov
Ker gre pri pridobitvi nepremičnin v izvršilnem postopku za pridobitev lastninske pravice neodvisno od volje pravnega predhodnika, določbe o uveljavljanju jamčevalnih sankcij v zvezi s kupoprodajno pogodbo ne pridejo v poštev.
Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da bi bila v vzročni zvezi z zatrjevanim nedopustnim ravnanjem lahko le škoda v višini dovolj verjetno izkazane razlike med tržno ceno spornih nepremičnin z gradbenim dovoljenjem in tržno ceno obstoječih nepremičnin.
KORPORACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – BANČNO JAVNO PRAVO
VSL0075117
ZGD-1 člen 247, 247/3, 294, 294/3, 305, 305/1, 395, 395/2. ZBan-1 člen 214.
izpodbijanje sklepov skupščine – delničarjeva pravica do obveščenosti – dolžnost posredovanja informacij – pridobivanje lastnih delnic – cena pridobljenih lastnih delnic – zaupni podatki – podelitev razrešnice članom organov vodenja ali nadzora
Ne drži, da ZGD-1 ne določa tehnike poročanja. Iz določb ZGD-1 in sodne prakse izhaja, da mora poslovodstvo pred skupščino delničarju zagotoviti pisno gradivo (tj. letno poročilo) s podatki, ki se bodo lahko ustno obravnavali na skupščini v okviru točk dnevnega reda. Pravica do obveščenosti je pravica delničarja, ki je časovno omejena na skupščino. Zato ima delničar zahtevek za razveljavitev skupščinskih sklepov le, če je katerikoli delničar že na sami skupščini od poslovodstva zahteval podatke in jih ni dobil.
motenje posesti – ugotovitveni del izreka v posestnem sporu – dajatveni del izreka v posestnem sporu – postavitev škarpe kot motilno dejanje – zoženje ceste
Ugotovitveni del izreka sklepa v posestnem sporu ni bistven in tudi v obravnavani zadevi nima nobenega pomena. Služi kvečjemu za pojasnjevanje dajatvenega dela izreka sklepa, ta pa mora biti določen in izvršljiv.
pogojna obsodba - nov rok za izpolnitev posebnega pogoja - plačilo zneska oškodovancu - odprava posebnega pogoja
Ker obsojenka kljub prizadevanjem ne dobi zaposlitve, ki bi ji zagotavljala višje prihodke in ker prav iz ničesar v spisu ne izhaja, da je mogoče pričakovati, da se bo to kmalu spremenilo, je mogoče zanesljivo reči, da obsojena posebnega pogoja v novem roku, in tudi sicer, ne bo sposobna izpolniti, kar končno izhaja tudi iz sedaj izpodbijane sodbe, ko sodišče prve stopnje v točki 8 obrazložitve pisnega odpravka ugotavlja, da zaradi slabega finančnega stanja ni sposobna plačati stroškov preklicnega postopka, saj bi v nasprotnem primeru prišlo do ogrozitve preživljanja njene družine. Zato je bilo potrebno sodbo spremeniti tako, da se obsojenki ne določi nov rok za izpolnitev dolžnega pogoja po plačilu prej navedenega zneska oškodovancu, ampak se ta pogoj odpravi.
izvedba predlaganih dokazov - zavrnitev zaslišanja ene stranke - vnaprejšnja dokazna ocena - kršitev načela kontradiktornosti - kršitev pravila obojestranskega zaslišanja
Obstoji načelna dolžnost sodišča, da izvede predlagane dokaze, za zavrnitev izvedbe pa morajo obstajati ustavno sprejemljivi razlogi – izvedbo dokaza lahko zavrne tudi, če gre za povsem neprimeren dokaz za ugotovitev določenega dejstva, v konkretnem sporu pa je tožnik svoje zaslišanje predlagal zato, da bo izpovedal o dejstvih, ki tvorijo dejansko podlago te odškodninske tožbe ter odrekanje primernosti temu dokazu iz teh razlogov v tej zadevi pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno in s tem kršitev načela kontradiktornosti (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Ta kršitev je podana tudi zato, ker je sodišče prve stopnje kljub dokaznemu predlogu za zaslišanje tožnika zaslišalo le nasprotno stranko - kršitev pravila obojestranskega zaslišanja iz 258. člena ZPP, ki je ob podanem dokaznem predlogu tožnika za njegovo zaslišanje hkrati tudi kršitev kontradiktornosti iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (sodišče ni npr. odločilo, da zasliši samo eno stranko, ker se druga stranka ne bi odzvala sodnemu vabilu - prim. drugi odstavek 258. člena ZPP - nasprotno, štelo je, da vabilo na zaslišanje za tožnika ni izkazano - vabilo mu je pošiljalo na domač naslov in ne prek pooblaščenca, kot sicer predvideva ZPP v 261. členu).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076321
ZPP člen 14. OZ člen 1024.
poroštvena izjava – zaveza kot porok in plačnik – kazenska sodba – vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – procesne obresti
Ali tožničina terjatev izvira iz kaznivega dejanja, za to pravdo ni predhodno vprašanje. Še več, to dejstvo je v obravnavani zadevi povsem nerelevantno. Prav tako ne gre za identično dejansko stanje. Tožnica namreč ne uveljavlja premoženjskopravnega zahtevka, s katerim jo je kazensko sodišče napotilo na pravdo, pač pa terja od toženca izpolnitev njegove poroštvene obveznosti. Poleg tega je po 14. členu ZPP sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Višina škode, ki jo ugotavlja kazenska sodba, ni objektivni pogoj kaznivosti niti kvalifikatoren element kaznivega dejanja poslovne goljufije.
odgovornost delodajalca – nevarna stvar – nevarna dejavnost – odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti
Imbus ključ, s katerim je tožnik rokoval pred poškodbo, ne more šteti za nevarno orodje, torej za nevarno stvar. Prav tako ni nevarna dejavnost konkretno delo, ki ga je tožnik v okviru svojih delovnih obveznosti opravljal, torej pomoč sodelavcu pri odvijačenju vijaka ter odmontiranju pokvarjenega cilindra na delovnem stroju.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0083636
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-1. ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1.
začasna odredba – verjetnost terjatve – skupno premoženje – zakonca – res iudicata
Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje, glede katerega se šteje, da sta deleža zakoncev na njem enaka. Gre za originaren način pridobitve lastninske pravice.
Vprašanje dejanske vloge dolžnika v družbi je odločilnega pomena za presojo, ali in v kakšni meri je bil dolžnik seznanjen s finančnim stanjem glavnega dolžnika, oziroma za presojo, ali je bilo ravnanje dolžnika pri prevzemanju obveznosti lahkomiselno in neodgovorno.
OZ člen 179. ZPP člen 362, 362/1, 339, 339/2, 338/2-8, 339/2-14.
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice – strah – pravno priznana škoda
Oškodovancu pripada pravična denarna odškodnina, med drugim za duševne bolečine in strah, le kadar njihova stopnja in trajanje ter druge okoliščine primera to opravičujejo.
Potencialna zazidljivost zemljišča daje zemljišču višjo vrednost, kar je izvedenec v svojem izvedenskem mnenju pravilno upošteval in določil dejansko vrednost zemljišča na dan izdelave izvedenskega mnenja, pri čemer je upošteval, da gre za kmetijska zemljišča.
ZFPPIPP člen 233, 233/1, 233/1-2, 233/1-3, 233/6, 233/7. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 2.
izplačilo v breme proračuna sodišča – znesek najnižjega nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila – pavšalni znesek za kritje drugih stroškov stečajnega postopka, ki se konča brez razdelitve upnikom – nagrada za delo upravitelja – DDV
V primeru, ko je upravitelj zavezanec za DDV, se nagrada za delo upravitelja poveča za davek na dodano vrednost, kar mora sodišče upoštevati že pri odločitvi o izplačilu zneska za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka v breme proračuna sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0083571
ZNP člen 19, 37. ZPP člen 76, 76/3.
sposobnost biti stranka – agrarna skupnost – podeljena pravdna sposobnost
Čeprav so po ZPVAS materialnopravni upravičenci za vrnitev premoženjskih pravic člani agrarne skupnosti in ne skupnost sama, to ne vpliva na odločitev o predlogu za podelitev sposobnosti biti stranka agrarni skupnosti.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0082998
SZ-1 člen 21, 29, 29/1, 29/4.
delitev posebnega skupnega dela večstanovanjske stavbe – posel, ki presega okvir rednega upravljanja – soglasje vseh etažnih lastnikov
Delitev skupnega posebnega dela je brez soglasja drugih etažnih lastnikov v stavbi možna le, če taka delitev ne bi vplivala na razmerje med posameznimi in skupnimi deli v stavbi kot celoti.
SZ-1 člen 23, 34, 39, 48, 48/2, 68. SPZ člen 105. ZPP člen 76, 76/3.
motenje posesti – namestitev zapornice – skupni deli večstanovanjske stavbe – skupnost etažnih lastnikov – upravljanje večstanovanjske stavbe – zakonito sprejeti sklepi – podelitev sposobnosti biti stranka – neenotnost sodne prakse
Tožniki s tožbo zahtevajo varstvo pred motenjem posesti, ker jim je tožena stranka, t. j. Etažni lastniki stavbe ... (ne posamezni poimensko navedeni etažni lastniki) z namestitvijo zapornic onemogočila (dotedanjo) uporabo parkirišč. Zapornice so skupna naprava večstanovanjske stavbe, ki je v solasti Etažnih lastnikov stavbe ... Ker etažni lastniki odločitve, ki se nanašajo na upravljanje s solastnim oziroma skupnim premoženjem sprejemajo s predpisano večino (odvisno, ali gre za posle redne ali izredne uprave), po svojih organih (zakonito) sprejeti sklepi pa vežejo vse etažne lastnike, ki so v določenem časovnem trenutku člani te skupnosti, so izpolnjeni pogoji za podelitev pravdne sposobnosti toženi stranki. V prid podelitvi pravdne sposobnosti govore tudi procesna ekonomija in neodvisnost pravnih razmerij od spremembe članstva (v primeru spremembe lastništva je treba v postopek pritegniti novega lastnika).
vpis zaznambe spora pri osnovnem položaju ene nepremičnine - začasna odredba - milejša oblika zavarovanja - izvirna pridobitev stvarne pravice na nepremičnini
Zaznamba spora v razmerju do začasnih odredb ni milejša oblika zavarovanja, gre za samostojen institut, katerega uporaba je mogoča le, če so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji zanjo. Zaznamba spora se lahko dovoli le na podlagi tožbe, vložene proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik zahteva, da se ugotovi obstoj druge stvarne pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na izviren način. Bistveno je, da gre za pridobitev na izviren način (na podlagi zakona). Iz tožbenih navedb izhaja, da sta s prejšnjim lastnikom stanovanja sklenila pogodbo o ustanovitvi osebne služnosti, kar pomeni, da ne uveljavljata izvirnega načina pridobitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0076304
ZPP člen 7, 151, 151/1, 214, 214/1.
stroški postopka – pravdni stroški – predpravdni stroški – zavarovalnina iz naslova zavarovanja odvetnikove poklicne odgovornosti – dokazovanje višine stroškov
V pravdi zaradi plačila odškodnine (zavarovalnine) iz zavarovanja odvetnikove poklicne odgovornosti tožeča stranka odvetniške stroške, nastale v zvezi z uveljavljanjem odškodnine pri zavarovalnici, utemeljeno uveljavlja kot del škode, saj so nastali v zvezi z uveljavljanjem škode, ki jo je tožena stranka že pred pravdo priznala in izplačala. Ker se ti stroški ne nanašajo na s tožbo uveljavljani tožbeni zahtevek, ampak na drug zahtevek, ni mogoče soglašati s toženo stranko, da gre za del pravdnih stroškov, ki gredo tožnikoma v skladu z načelom uspeha v pravdi.