razveljavitev darilne pogodbe – razpolaganje zakonca s skupnim premoženjem brez soglasja drugega zakonca – dobra vera obdarjenca – vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja
Izpodbojnost pogodbe o razpolaganju s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca.
zastaralni rok – pravica do nujnega deleža – dedna pravica – priznanje dedne pravice v zapuščinskem postopku – pretrganje zastaranja
Pravna teorija in sodna praksa sta enotni v naziranju, da je rok iz 41. čl. ZD zastaralen. Pravica do nujnega deleža je po 27. členu ZD dedna pravica. To pomeni, da je nujni dedič zapustnikov univerzalni naslednik. Taka morebitna ureditev pomeni, da spora o tem, ali pritožnici pripada nujni delež, sploh ni moglo biti od trenutka, ko ji je zapustnikov brat na zapuščinski obravnavi priznal dedno pravico, ne glede na to, da se tožnica takrat ni izjasnila o veljavnosti oporoke. Priznanje dedne pravice v zapuščinskem postopku (sodni postopek) pomeni pretrganje zastaranja in pritožnici v vsakem primeru gre dedna pravica (priznanje po temelju), vprašljiva je samo njena višina oziroma, ali ji gre zakoniti ali nujni delež. V nobenem primeru pa zaradi priznanja v sodnem postopku dedna pravica pritožnici ne more zastarati.
ZST -1 člen 15, 15/1, 15/2, 15/4. ZPP člen 151, 151/1, 154, 154/1.
stroški postopka – plačilo sodnih taks – uspeh v pravdi – oprostitev plačila sodne takse
Tudi v primeru taksne oprostitve, so predpisane takse del stroškov postopka, plačane pa bodo sodišču glede na uspeh strank v postopku. Če stranka, ki je v pravdi zmagala, ni oproščena plačila sodnih taks, jih je morala že plačati, zato ji mora ta strošek postopka povrniti nasprotna stranka. Če pa je stranka, ki je zmagala, bila oproščena plačila sodnih taks, mora dolžno takso plačati nasprotna stranka sodišču. Dejstvo ali je stranka, ki je bila oproščena plačila sodne takse, pridobila premoženje in kakšno, v primeru neuspeha nasprotne stranke za odločitev o plačilu takse ni relevantno.
OZ člen 179. ZPP člen 362, 362/1, 339, 339/2, 338/2-8, 339/2-14.
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice – strah – pravno priznana škoda
Oškodovancu pripada pravična denarna odškodnina, med drugim za duševne bolečine in strah, le kadar njihova stopnja in trajanje ter druge okoliščine primera to opravičujejo.
dokazovanje – dokazna ocena – formalna dokazana pravila – načelo proste presoje dokazov – izpovedi prič v razmerju do materialnih dokazov
Formalna pravila v zvezi z dokazno močjo dokazov oz. posamezne vrste dokaznega gradiva niso predpisana. Je pa splošno znano, da so izpovedi prič velikokrat manj zanesljiv dokaz kot materialni dokazi; na eni strani zaradi težav pri zaznavanju in zaradi subjektivnega zaznavanja, po drugi strani pa zaradi časovne oddaljenosti podajanja njihovih izpovedi.
motenje posesti – ugotovitveni del izreka v posestnem sporu – dajatveni del izreka v posestnem sporu – postavitev škarpe kot motilno dejanje – zoženje ceste
Ugotovitveni del izreka sklepa v posestnem sporu ni bistven in tudi v obravnavani zadevi nima nobenega pomena. Služi kvečjemu za pojasnjevanje dajatvenega dela izreka sklepa, ta pa mora biti določen in izvršljiv.
KORPORACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – BANČNO JAVNO PRAVO
VSL0075117
ZGD-1 člen 247, 247/3, 294, 294/3, 305, 305/1, 395, 395/2. ZBan-1 člen 214.
izpodbijanje sklepov skupščine – delničarjeva pravica do obveščenosti – dolžnost posredovanja informacij – pridobivanje lastnih delnic – cena pridobljenih lastnih delnic – zaupni podatki – podelitev razrešnice članom organov vodenja ali nadzora
Ne drži, da ZGD-1 ne določa tehnike poročanja. Iz določb ZGD-1 in sodne prakse izhaja, da mora poslovodstvo pred skupščino delničarju zagotoviti pisno gradivo (tj. letno poročilo) s podatki, ki se bodo lahko ustno obravnavali na skupščini v okviru točk dnevnega reda. Pravica do obveščenosti je pravica delničarja, ki je časovno omejena na skupščino. Zato ima delničar zahtevek za razveljavitev skupščinskih sklepov le, če je katerikoli delničar že na sami skupščini od poslovodstva zahteval podatke in jih ni dobil.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0082998
SZ-1 člen 21, 29, 29/1, 29/4.
delitev posebnega skupnega dela večstanovanjske stavbe – posel, ki presega okvir rednega upravljanja – soglasje vseh etažnih lastnikov
Delitev skupnega posebnega dela je brez soglasja drugih etažnih lastnikov v stavbi možna le, če taka delitev ne bi vplivala na razmerje med posameznimi in skupnimi deli v stavbi kot celoti.
ZFPPIPP člen 271, 272. ZPP člen 212, 213, 213/1, 213/2, 285, 287, 324, 324/4, 340.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – izpodbojna pravna dejanja – domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje – citiranje zakonskih določb – konkretizacija trditev – obrazložitev sodišča prve stopnje – materialno procesno vodstvo – manjkajoča trditvena podlaga – izvajanje dokazov – pritožbeni razlogi – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – obrazložitev pritožbe
Tožena stranka je v odgovoru na tožbo sicer citirala in se sklicevala na več zakonskih določb, vendar pa svojih trditev, da so v pogodbi o odstopu terjatve podani tudi elementi odstopa v zavarovanje, v ničemer ni konkretizirala niti ni v zvezi s tem predlagala kakršnihkoli dokazov. Zgolj posplošene trditve s citiranjem zakonskih določb, ki se nanašajo na odstop terjatve v zavarovanje, od sodišča prve stopnje niso terjale nobene posebne obrazložitve, niti ni bilo sodišče dolžno v okviru materialnega procesnega vodstva toženo stranko vzpodbuditi, da manjkajočo trditveno podlago dopolni, še zlasti, ker se tožena stranka razpisanih narokov ni udeleževala.
Sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, pač pa le tiste, ki so po njegovem mnenju potrebni za ugotovitev odločilnih dejstev. Pritožnik ni pojasnil, zakaj bi lahko bila odločitev drugačna, če bi sodišče izvedlo tudi dokaz z zaslišanjem strank in prič, saj zgolj trditev, da je bilo dejansko stanje brez zaslišanja nepravilno in nepopolno ugotovljeno, ne more zadoščati.
Potencialna zazidljivost zemljišča daje zemljišču višjo vrednost, kar je izvedenec v svojem izvedenskem mnenju pravilno upošteval in določil dejansko vrednost zemljišča na dan izdelave izvedenskega mnenja, pri čemer je upošteval, da gre za kmetijska zemljišča.
zunajsodna uveljavitev ločitvene pravice - zunajsodna prodaja premoženja
Zunajsodna prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, upniku omogoča, da proda premoženje brez stroškov, ki sicer nastajajo z vodenjem sodnega (stečajnega) postopka. Upnik praviloma na tak način pride do hitrejšega in višjega poplačila, saj se od s prodajo doseženega premoženja ne odštejejo stroški, nastali z unovčevanjem posebne stečajne mase.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083664
OZ člen 174, 186, 186/3, 467, 488, 494. ZIZ člen 179, 192. SPZ člen 42.
pravica do povrnitve škode – odgovornost države za delo sodišča – odgovornost izvedenca – napake pri določitvi vrednosti nepremičnine v izvršilnem postopku – jamčevanje za napake nepremičnine, kupljene v izvršilnem postopku – prisilna javna dražba – izročitev nepremičnine kupcu – originarna pridobitev lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini z odločbo državnega organa – neobstoj gradbenega dovoljenja – izgubljeni dobiček – vzročna zveza – obstoj škode – sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine – pravica do pritožbe – obrazložitev odločitve o stroških – razlogi za zavrnitev priznanja stroškov
Ker gre pri pridobitvi nepremičnin v izvršilnem postopku za pridobitev lastninske pravice neodvisno od volje pravnega predhodnika, določbe o uveljavljanju jamčevalnih sankcij v zvezi s kupoprodajno pogodbo ne pridejo v poštev.
Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da bi bila v vzročni zvezi z zatrjevanim nedopustnim ravnanjem lahko le škoda v višini dovolj verjetno izkazane razlike med tržno ceno spornih nepremičnin z gradbenim dovoljenjem in tržno ceno obstoječih nepremičnin.
stvarna pristojnost – kumulacija zahtevkov – plačilo odškodnine in vračilo preveč plačane preživnine
Tožnikova zahtevka za plačilo odškodnine in za vrnitev preveč plačane preživnine nimata niti iste dejanske niti iste pravne podlage. Pri zahtevku za plačilo odškodnine gre za dejstva (trditve o dejstvih), katerih posledica je povzročena škoda (pravna podlaga pa odškodninska odgovornost za povzročeno škodo), pri zahtevku za vrnitev preveč plačane preživnine pa za dejstva neupravičene pridobitve, to je prehoda premoženja, ne da bi za tak prehod obstajala pravna podlaga (pravna podlaga pa obveznost vrniti to, kar je bilo neupravičeno pridobljeno in za kar je drugi udeleženec obligacijskega razmerja obogaten).
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DAVKI
VSL0076308
ZDDV-1 člen 76. ZASP člen 168.
avtorska pravica – avtorski honorar – civilna kazen – davek na dodano vrednost od avtorskega nadomestila – podatek o bruto honorarju izvajalcev
Toženec ni kršil avtorske pravice, posebej ne namerno, zato tožniku dolguje le preostanek avtorskega honorarja po Pravilniku o javni priobčitvi glasbenih del, ne pa tudi zahtevane civilne kazni.
Navedbo podatka o bruto honorarju izvajalcev je toženec upravičeno zavrnil s sklicevanjem na poslovno skrivnost, sploh ker ne gre za zakonsko obveznost.
Tožnik je po 76. členu ZDDV-1 zavezanec za plačilo tega davka, ki ga je v okviru svojih storitev upravičen obračunati uporabniku storitev. Sodišče prve stopnje bi zato skupnemu znesku nadomestila avtorskega honorarja moralo prišteti še 8,5 % DDV.
postopek za delitev stvari – solastnina – načini delitve – fizična delitev – civilna delitev
Ker bi bila fizična delitev mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, je sodišče prve stopnje na podlagi 5. odstavka 70. člena SPZ pravilno odločilo, da namesto prodaje navedeni dve parceli v celoti pripadeta nasprotni udeleženki, s tem da predlagatelju izplača vrednost njegovega deleža.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - POGODBENO PRAVO
VSK0006838
ZZK-1 člen 15.a. SPZ člen 107, 108.
etažna lastnina - notarski sporazum - posamezni del – plomba - denacionalizacijska odločba
Iz odgovora CIF z dne 16.3.2015 (pojasnila e-zk napake) izhaja, da z navedenim tipom postopka, predlagateljica ni mogla vložiti predloga za vpis dokončanja konkretne etažne lastnine v skladu z listino, ki je podlaga za vpis.
izvedba predlaganih dokazov - zavrnitev zaslišanja ene stranke - vnaprejšnja dokazna ocena - kršitev načela kontradiktornosti - kršitev pravila obojestranskega zaslišanja
Obstoji načelna dolžnost sodišča, da izvede predlagane dokaze, za zavrnitev izvedbe pa morajo obstajati ustavno sprejemljivi razlogi – izvedbo dokaza lahko zavrne tudi, če gre za povsem neprimeren dokaz za ugotovitev določenega dejstva, v konkretnem sporu pa je tožnik svoje zaslišanje predlagal zato, da bo izpovedal o dejstvih, ki tvorijo dejansko podlago te odškodninske tožbe ter odrekanje primernosti temu dokazu iz teh razlogov v tej zadevi pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno in s tem kršitev načela kontradiktornosti (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Ta kršitev je podana tudi zato, ker je sodišče prve stopnje kljub dokaznemu predlogu za zaslišanje tožnika zaslišalo le nasprotno stranko - kršitev pravila obojestranskega zaslišanja iz 258. člena ZPP, ki je ob podanem dokaznem predlogu tožnika za njegovo zaslišanje hkrati tudi kršitev kontradiktornosti iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (sodišče ni npr. odločilo, da zasliši samo eno stranko, ker se druga stranka ne bi odzvala sodnemu vabilu - prim. drugi odstavek 258. člena ZPP - nasprotno, štelo je, da vabilo na zaslišanje za tožnika ni izkazano - vabilo mu je pošiljalo na domač naslov in ne prek pooblaščenca, kot sicer predvideva ZPP v 261. členu).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0083571
ZNP člen 19, 37. ZPP člen 76, 76/3.
sposobnost biti stranka – agrarna skupnost – podeljena pravdna sposobnost
Čeprav so po ZPVAS materialnopravni upravičenci za vrnitev premoženjskih pravic člani agrarne skupnosti in ne skupnost sama, to ne vpliva na odločitev o predlogu za podelitev sposobnosti biti stranka agrarni skupnosti.