motenje posesti – ugotovitveni del izreka v posestnem sporu – dajatveni del izreka v posestnem sporu – postavitev škarpe kot motilno dejanje – zoženje ceste
Ugotovitveni del izreka sklepa v posestnem sporu ni bistven in tudi v obravnavani zadevi nima nobenega pomena. Služi kvečjemu za pojasnjevanje dajatvenega dela izreka sklepa, ta pa mora biti določen in izvršljiv.
vpis zaznambe spora pri osnovnem položaju ene nepremičnine - začasna odredba - milejša oblika zavarovanja - izvirna pridobitev stvarne pravice na nepremičnini
Zaznamba spora v razmerju do začasnih odredb ni milejša oblika zavarovanja, gre za samostojen institut, katerega uporaba je mogoča le, če so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji zanjo. Zaznamba spora se lahko dovoli le na podlagi tožbe, vložene proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik zahteva, da se ugotovi obstoj druge stvarne pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na izviren način. Bistveno je, da gre za pridobitev na izviren način (na podlagi zakona). Iz tožbenih navedb izhaja, da sta s prejšnjim lastnikom stanovanja sklenila pogodbo o ustanovitvi osebne služnosti, kar pomeni, da ne uveljavljata izvirnega načina pridobitve.
KORPORACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – BANČNO JAVNO PRAVO
VSL0075117
ZGD-1 člen 247, 247/3, 294, 294/3, 305, 305/1, 395, 395/2. ZBan-1 člen 214.
izpodbijanje sklepov skupščine – delničarjeva pravica do obveščenosti – dolžnost posredovanja informacij – pridobivanje lastnih delnic – cena pridobljenih lastnih delnic – zaupni podatki – podelitev razrešnice članom organov vodenja ali nadzora
Ne drži, da ZGD-1 ne določa tehnike poročanja. Iz določb ZGD-1 in sodne prakse izhaja, da mora poslovodstvo pred skupščino delničarju zagotoviti pisno gradivo (tj. letno poročilo) s podatki, ki se bodo lahko ustno obravnavali na skupščini v okviru točk dnevnega reda. Pravica do obveščenosti je pravica delničarja, ki je časovno omejena na skupščino. Zato ima delničar zahtevek za razveljavitev skupščinskih sklepov le, če je katerikoli delničar že na sami skupščini od poslovodstva zahteval podatke in jih ni dobil.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DAVKI
VSL0076308
ZDDV-1 člen 76. ZASP člen 168.
avtorska pravica – avtorski honorar – civilna kazen – davek na dodano vrednost od avtorskega nadomestila – podatek o bruto honorarju izvajalcev
Toženec ni kršil avtorske pravice, posebej ne namerno, zato tožniku dolguje le preostanek avtorskega honorarja po Pravilniku o javni priobčitvi glasbenih del, ne pa tudi zahtevane civilne kazni.
Navedbo podatka o bruto honorarju izvajalcev je toženec upravičeno zavrnil s sklicevanjem na poslovno skrivnost, sploh ker ne gre za zakonsko obveznost.
Tožnik je po 76. členu ZDDV-1 zavezanec za plačilo tega davka, ki ga je v okviru svojih storitev upravičen obračunati uporabniku storitev. Sodišče prve stopnje bi zato skupnemu znesku nadomestila avtorskega honorarja moralo prišteti še 8,5 % DDV.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - POGODBENO PRAVO
VSK0006838
ZZK-1 člen 15.a. SPZ člen 107, 108.
etažna lastnina - notarski sporazum - posamezni del – plomba - denacionalizacijska odločba
Iz odgovora CIF z dne 16.3.2015 (pojasnila e-zk napake) izhaja, da z navedenim tipom postopka, predlagateljica ni mogla vložiti predloga za vpis dokončanja konkretne etažne lastnine v skladu z listino, ki je podlaga za vpis.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076321
ZPP člen 14. OZ člen 1024.
poroštvena izjava – zaveza kot porok in plačnik – kazenska sodba – vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – procesne obresti
Ali tožničina terjatev izvira iz kaznivega dejanja, za to pravdo ni predhodno vprašanje. Še več, to dejstvo je v obravnavani zadevi povsem nerelevantno. Prav tako ne gre za identično dejansko stanje. Tožnica namreč ne uveljavlja premoženjskopravnega zahtevka, s katerim jo je kazensko sodišče napotilo na pravdo, pač pa terja od toženca izpolnitev njegove poroštvene obveznosti. Poleg tega je po 14. členu ZPP sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Višina škode, ki jo ugotavlja kazenska sodba, ni objektivni pogoj kaznivosti niti kvalifikatoren element kaznivega dejanja poslovne goljufije.
Potencialna zazidljivost zemljišča daje zemljišču višjo vrednost, kar je izvedenec v svojem izvedenskem mnenju pravilno upošteval in določil dejansko vrednost zemljišča na dan izdelave izvedenskega mnenja, pri čemer je upošteval, da gre za kmetijska zemljišča.
izločitev dokazov – uresničevanje in omejevanje pravic – pravica do zasebnosti – snemanje brez privolitve
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je potrebno v kazenskem postopku izločiti vsak dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo obtoženčevih človekovih pravic, ne glede na intenzivnost posega v človekove pravice in ne glede na to, s kakšnim ciljem je bilo v pravice obtoženca poseženo. Človekove pravice obtoženca so namreč omejene s človekovimi pravicami oškodovancev in obratno, kar izhaja iz 3. odstavka 15. člena URS, ki je najvišji splošni pravni akt v Republiki Sloveniji.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076352
ZVEtL člen 30. ZPP člen 286, 337.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča – nepremičnine v družbeni lastnini – vključitev nepremičnine v otvoritveno bilanco podjetja – pravica uporabe na nepremičnini – nedovoljena pritožbena novota
Bistvena za odločitev v tej zadevi je ugotovitev, da sporne nepremičnine, ki so bile v družbeni lastnini in na katerih je imel pravni prednik predlagatelja pravico uporabe v postopku lastninskega preoblikovanja, niso bile vključene v otvoritveno bilanco in bi tako bil v postopku lastninskega preoblikovanja za ta del sredstev vplačan kapital. S strani predlagatelja zatrjevano dejstvo, da je imel pravico uporabe na spornih nepremičninah še ne pomeni, da je bil kot pravni naslednik preoblikovanega podjetja ob uveljavitvi ZLNDL imetnik pravice uporabe, ki se je na podlagi določb ZLNDL pretvorila v lastninsko pravico. Vključitev nepremičnine v otvoritveno bilanco je bila namreč pogoj, da lahko pravna oseba na podlagi določb ZLNDL pridobi lastninsko pravico. Razlog zaradi katerega premoženje ni bilo vključeno v otvoritveno bilanco, pravno ni pomemben. Ker torej nepremičnini v družbeni lastnini nista bili zajeti v otvoritveni bilanci podjetja, se pravica uporabe ni transformirala v lastninsko pravico preoblikovanega podjetja.
Zmotno je pritožbeno stališče, da je za toženčevo odškodninsko odgovornost dovolj že, da je bil obsojen za kaznivo dejanje prikrivanja. Kaznivo dejanje prikrivanja je namreč povezano s predmetom kaznivega dejanja (ukradeno stvarjo) in ne s prikrivanjem (skrivanjem) storilca kaznivega dejanja tatvine.
OZ člen 179. ZPP člen 362, 362/1, 339, 339/2, 338/2-8, 339/2-14.
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice – strah – pravno priznana škoda
Oškodovancu pripada pravična denarna odškodnina, med drugim za duševne bolečine in strah, le kadar njihova stopnja in trajanje ter druge okoliščine primera to opravičujejo.
ZKP člen 522, 528, 530. KZ člen 311, 311/1, 311/3. Evropska konvencija o izročitvi z dodatnima Protokoloma. Pogodba med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o izročitvi.
izročitev drugi državi - postopek izročitve - tihotapljenje ljudi - prepovedan prehod čez mejo
Zgolj obsojenčeva napoved vložitve izrednega pravnega sredstva ni upošteven razlog pri preverjanju izpolnitve pogojev za izročitev obsojenca drugi državi.
Če se ugotovi, da je tujec za izročitev katerega se prosi v Republiki Sloveniji obsojen zaradi kakšnega drugega kaznivega dejanja, in ko se iz tega razloga lahko izročitev odloži do izvršitve kazenske sankcije (kazni zapora), je sodišče omejeno le na to, da ugotovitev o obstoju take sodbe navede v sklepu. Odločitev o tem, ali se izročitev dovoli ali ne, oziroma ali se izročitev odloži, pa sprejme minister, pristojen za pravosodje.
razveljavitev darilne pogodbe – razpolaganje zakonca s skupnim premoženjem brez soglasja drugega zakonca – dobra vera obdarjenca – vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja
Izpodbojnost pogodbe o razpolaganju s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca.
Vprašanje dejanske vloge dolžnika v družbi je odločilnega pomena za presojo, ali in v kakšni meri je bil dolžnik seznanjen s finančnim stanjem glavnega dolžnika, oziroma za presojo, ali je bilo ravnanje dolžnika pri prevzemanju obveznosti lahkomiselno in neodgovorno.
izvedba predlaganih dokazov - zavrnitev zaslišanja ene stranke - vnaprejšnja dokazna ocena - kršitev načela kontradiktornosti - kršitev pravila obojestranskega zaslišanja
Obstoji načelna dolžnost sodišča, da izvede predlagane dokaze, za zavrnitev izvedbe pa morajo obstajati ustavno sprejemljivi razlogi – izvedbo dokaza lahko zavrne tudi, če gre za povsem neprimeren dokaz za ugotovitev določenega dejstva, v konkretnem sporu pa je tožnik svoje zaslišanje predlagal zato, da bo izpovedal o dejstvih, ki tvorijo dejansko podlago te odškodninske tožbe ter odrekanje primernosti temu dokazu iz teh razlogov v tej zadevi pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno in s tem kršitev načela kontradiktornosti (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Ta kršitev je podana tudi zato, ker je sodišče prve stopnje kljub dokaznemu predlogu za zaslišanje tožnika zaslišalo le nasprotno stranko - kršitev pravila obojestranskega zaslišanja iz 258. člena ZPP, ki je ob podanem dokaznem predlogu tožnika za njegovo zaslišanje hkrati tudi kršitev kontradiktornosti iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (sodišče ni npr. odločilo, da zasliši samo eno stranko, ker se druga stranka ne bi odzvala sodnemu vabilu - prim. drugi odstavek 258. člena ZPP - nasprotno, štelo je, da vabilo na zaslišanje za tožnika ni izkazano - vabilo mu je pošiljalo na domač naslov in ne prek pooblaščenca, kot sicer predvideva ZPP v 261. členu).
poenostavljena prisilna poravnava - zloraba pravic - predlog za začetek poenostavljene prisilne poravnave po uvedenem postopku redne prisilne poravnave
Namen postopka poenostavljene prisilne poravnave, ki ima enake učinke kot redna prisilna poravnava, je omogočiti dolžniku, da izvede ustrezne ukrepe finančnega prestrukturiranja, s katerimi odpravi insolventnost in postane plačilno sposoben, kar mu omogoča nadaljnje poslovanje. Ker sta namena obeh postopkov identična, ni dopustno, da bi nad istim dolžnikom hkrati tekla dva glavna postopka prisilne poravnave.
V ravnanju dolžnika, ki je po že uvedenem postopku (redne) prisilne poravnave vložil tudi obravnavani predlog za začetek poenostavljene prisilne poravnave, je zaznati namen zavlačevanja z odločanjem o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, kar pomeni zlorabo postopka prisilne poravnave za oviranje upnika, ki želi doseči začetek stečajnega postopka.
izdelava projektne dokumentacije za izdelavo gradbenih dovoljenj – plačilo dogovorjene cene – dokazovanje negativnih dejstev
Trditev, da toženec ni plačal drugega dela dogovorjenega plačila tožniku, je negativno dejstvo, ki ga tožnik ne more dokazovati. Dokazno breme je na tožencu, tako da bi moral slednji dokazati, da je poravnal drugi del dogovorjenega plačila.
stvarna pristojnost – kumulacija zahtevkov – plačilo odškodnine in vračilo preveč plačane preživnine
Tožnikova zahtevka za plačilo odškodnine in za vrnitev preveč plačane preživnine nimata niti iste dejanske niti iste pravne podlage. Pri zahtevku za plačilo odškodnine gre za dejstva (trditve o dejstvih), katerih posledica je povzročena škoda (pravna podlaga pa odškodninska odgovornost za povzročeno škodo), pri zahtevku za vrnitev preveč plačane preživnine pa za dejstva neupravičene pridobitve, to je prehoda premoženja, ne da bi za tak prehod obstajala pravna podlaga (pravna podlaga pa obveznost vrniti to, kar je bilo neupravičeno pridobljeno in za kar je drugi udeleženec obligacijskega razmerja obogaten).