najemna pogodba – leasing pogodba – odpoved najemne pogodbe – uporaba tujega prava – karakteristična izpolnitev – najtesnejša povezanost – slovensko pravo
Pri najemni pogodbi sta obveznosti strank enakovredni, kar posledično pomeni, da je kriterij karakteristične izpolnitve uravnotežen in sorazmerno porazdeljen med obe pogodbeni stranki, in tako v tej smeri nobena od pogodbenih strank tudi nima tesnejše zveze s svojim pravom od druge.
Okoliščine, da sta vozili, ki sta predmet najema registrirani v Sloveniji s slovenskim prometnim dovoljenjem, da sta najemni pogodbi sklenjeni v slovenskem jeziku z navedbo kraja sklenitve pogodbe L., da sta se pogodbeni stranki z najemnima pogodbama dogovorili, da je za vse spore v zvezi s pogodbama pristojno slovensko sodišče, da ima ena od pogodbenih strank (najemojemalec), ki je dolžna opraviti značilno izpolnitev, v Sloveniji sedež, kažejo, da je pogodbeno razmerje pravdnih strank najtesneje povezano s slovenskim pravom.
predlog za izdajo predhodne odredbe - pogoji za izdajo predhodne odredbe - domnevana nevarnost - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neizvršljiv sklep o izvršbi - nemožnost izdaje predhodne odredbe - pravni položaj upnikov - neizvršljiva sodba - učinkovanje odločbe Ustavnega sodišča
Posledica odločitve Ustavnega sodišča, ki je razveljavilo 1. točko 1. odstavka 258. člena ZIZ, ni le v tem, da zakonska domneva nevarnosti, če se predlog za predhodno odredbo opira na (pavšalno ugovarjani) sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ne obstoji več in je verjetnost nevarnosti kot nujno predpostavko potrebno izkazovati posebej, pač pa tudi, da izdaja predhodne odredbe, ki se opira na sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, sploh ni mogoča.
Neizvršljivi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni takšna odločba, na temelju katere bi se lahko izdala predhodna odredba.
zavrženje obtožnega predloga - kaznivo dejanje overitve lažne vsebine - znaki kaznivega dejanja - opis očitanih ravnanj - pomoč pri kaznivem dejanju - zmota - lažna okoliščina
Okoliščina, da D.S. nikoli (to je po vpisu v register gospodarskih družb) ni vodil poslovanja družbe, kot je zapisano v opisu dejanja, očitanega obdolženemu M.J., ni lažna okoliščina v smislu kaznivega dejanja po prvem odstavku 253. člena KZ-1, torej tista, ki že obstaja, temveč ima obtožba očitno v mislih bodoči namen, torej bodoče dejstvo D.S., da dejansko družbe ne bo vodil, in hkrati namen obdolženega J., da se s takšnim vpisom prikrije identiteto oseb, ki so to družbo kasneje, v nadaljevanju, dejansko vodile.
Tudi, če je obdolženi M.J. ob predložitvi listine, ki jo je podpisal obdolženi D.S., vedel, da ta ne bo dejansko opravljal poslov direktorja družbe, tega ni mogel lažno prikazovati in s tem spraviti v zmoto pristojni organ v smislu kaznivega dejanja overitve lažne vsebine, saj gre zgolj za formalni postopek, kjer namena vlagatelj ni dolžan pojasnjevati, in na izjavah v trenutku predložitve pristojnemu organu ni bilo ničesar lažnega, prav tako ni bilo mogoče v tem postopku zamolčati določenih okoliščin.
prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice – sklep o prodaji – pridobitev mnenja ali soglasja ločitvenega upnika – ločitvena pravica drugega ali poznejšega reda – skupni znesek terjatev – ocenjena likvidacijska vrednost
Skupni znesek terjatev ločitvenih upnikov, ki imata prvi in drugi vrstni red, je manjši od ocenjene vrednosti premoženja, ki se prodaja. Zato bi moralo sodišče prve stopnje pridobiti o predlagani prodaji mnenje oziroma soglasje pritožnika kot tudi ločitvenega upnika drugega vrstnega reda.
dokazni predlog z novim izvedencem - zavrnitev dokaznega predloga
Predlog z novim izvedencem gradbene stroke ni nov dokazni predlog, temveč je le predlog za nadaljnje izvajanje dokaza, ki je bil že (v pretežnem delu oziroma delno) izveden. Če stranka glede iste dokazne teme predlaga dodatno zaslišanje izvedenca ali novega izvedenca, potem to ni dokazni predlog (dokazni predlog identificirata dokazna tema in dokazno sredstvo - če je oboje isto, ne more iti za nov dokazni predlog). Predlagane dokaze, ki jih sodišče oceni kot nepomembne za odločbo, lahko zavrne z zavrnilnim sklepom, ki mora biti obrazložen. Pri tem pa lahko sodišče izbere, ali bo razloge za zavrnitev navedlo v samem dokaznem sklepu, v posebnem sklepu, ali pa v sodni odločbi o glavni stvari.
ZFPPIPP člen 245, 320, 320/1, 320/1-1, 443, 443/1, 443/3. OZ člen 365. ZPP člen 184, 184/2, 190, 190/1.
stečajni postopek nad kasneje najdenim premoženjem – terjatev – družbenikovo uveljavljanje terjatve v pravdnem postopku – zastaranje
Pritožnica kot družbenica izbrisane družbe ni niti univerzalna, niti singularna pravna naslednica premoženja izbrisane pravne osebe. Bivši družbenik ali bivši zakoniti zastopnik izbrisane pravne osebe nima procesne legitimacije za uveljavljanje tožbenega zahtevka v korist stečajne mase izbrisane pravne osebe. Tudi terjatev izbrisane pravne osebe predstavlja premoženje le-te, zaradi katerega je mogoče začeti stečajni postopek nad naknadno najdenim premoženjem. ZFPPIPP zato tako družbenikom kot osebam, ki so ob izbrisu pravne osebe opravljale funkcijo člana poslovodstva ali organa nadzora, priznava procesno legitimacijo za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka nad premoženjem zbrisane pravne osebe. Če je začet stečajni postopek, pa je izterjava terjatev izbrisane pravne osebe poverjena upravitelju.
STEČAJNO PRAVO – SODNI REGISTER – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081449
ZFPPIPP člen 429, 432, 432-3, 439, 439/2. ZPP člen 108, 336. ZSReg člen 19, 39, 39-1. ZNP člen 37.
postopek izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije – pritožba zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga – udeleženec postopka – upnik – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev
Po 336. členu ZPP se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Sodišče zato ni imelo podlage za poziv pritožnikoma, da pritožbi dopolnita s predložitvijo listin, ki bi verjetno izkazovale, da sta pritožnika upnika družbe, zoper katero se vodi postopek izbrisa.
Upnik ugovora zoper sklep o začetku postopka izbrisa pritožnik ni vložil, zato mu je tudi iz navedenega razloga treba odreči procesno legitimacijo za vložitev pritožbe zoper sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga.
postopek osebnega stečaja - preizkus terjatev - odložitev preizkusa terjatev - upraviteljeva procesna legitimacija - vložitev pritožbe - učinek na pravice in dolžnosti
V konkretnem primeru je upraviteljica predlagala odložitev preizkusa terjatev, sodišče prve stopnje pa je njen predlog z izpodbijanim sklepom zavrnilo. Tudi v tem primeru ne gre za odločitev, ki bi bila predvidena po določbah ZFPPIPP, posledično ta zakon tudi ne more določati, da se zoper tak sklep lahko pritoži upravitelj. Upraviteljičina pritožba bi bila kljub temu dovoljena, če bi imel sklep neposredni učinek na njene pravice in dolžnosti. Pri odločitvi, da pritožba upraviteljice ni dovoljena, je v konkretnem primeru odločilno, da izpodbijani sklep sam po sebi tudi nima nobenih učinkov v razmerju do stečajne upraviteljice.V kolikor se stališče sodišča razlikuje od stališča upraviteljice glede vprašanja, kdaj naj se opravi preizkus terjatev (glede na okoliščine, da dolžnica nima nobenega premoženja), bo sodišče tisto, ki bo dalo upraviteljici z odredbo navodilo, da naj se o prijavljenih terjatvah izjavi.
ZPP člen 274. ZDR-1 člen 6, 111, 111/1, 111/1-7, 111/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - zavrženje tožbe - enaka obravnava - diskriminacija
Tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ampak na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala tožnica, zato ni upravičena do odpravnine.
Tudi za odločanje o predlagani taksni oprostitvi namreč velja pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (7. in 212. člen ZPP), saj lahko sodišče le na ta način preizkusi, ali drži trditev predlagatelja, da (tudi v prihodnje, do pravnomočnega zaključka postopka) s prodajo opredmetenih osnovnih sredstev ne more zagotoviti sredstev za plačilo sodne takse brez ogrožanja svoje dejavnosti.
stvarna pristojnost sodišča – gospodarski spor – javni sklad
V predmetnem postopku ne gre za spor v zvezi z dodelitvijo sredstev sklada tretjim osebam. Tožeča stranka namreč od tožene zahteva plačilo regresne terjatve za plačilo sredstev, katere je tožnica v skladu s svojimi pravili plačala upravičenki po javnem razpisu za izplačilo nepovratnih sredstev. Kot je mogoče iz navedb razbrati, gre za regresni zahtevek in torej ne za primer, ko tožeča stranka nastopa v pravdi kot stranka na podlagi posebnega zakona. Gre za klasično civilnopravno razmerje med pravdnima strankama, v katerem je pristojno odločati pravdno sodišče.
Tudi v primeru zavarovalniške škode velja, da odškodnina ne more biti večja od škode. Vzpostavitev v stanje pred škodnim dogodkom pa ni vedno le zamenjava stvari oziroma dela stvari, kot si to zmotno in zgolj sebi v korist tolmači tožeča stranka, temveč tudi popravilo stvari.
glavni postopek zaradi insolventnosti - sodna pisanja - vročitev - sklep o preizkusu terjatev - objava sklepa - pritožbeni rok
V glavnem postopku zaradi insolventnosti se sodna pisanja vročijo samo, če za posamezno pisanje tako določa zakon, in osebi, za katero zakon določa, da se ji pisanje vroči. ZFPPIPP ne predpisuje, da se sklep o preizkusu terjatev in izločitvenih pravic vroča posameznemu upniku. Tak sklep mora sodišče skladno z 2. točko 4. odstavka 69. člena ZFPPIPP objaviti na spletnih straneh AJPES-a. 15-dnevni rok za pritožbo začne teči od objave sklepa.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0081949
URS člen 154. OZ člen 82. člen 63, 65.
veljavnost predpisov in njihovo objavljanje – avtonomno materialno pravo – splošni dogovor – aneks k splošnemu dogovoru – časovna veljavnost aneksa – začetek učinkovanja aneksa
Aneks št. 1 predstavlja avtonomno materialno pravo strank, saj ne gre za predpis oziroma drug splošen pravni akt, za katerega veljavnost je sicer potrebna predhodna objava.
Glede na jasno določilo Aneksa št. 1, ki časovno veljavnost Aneksa št. 1 veže na dan sprejema s strani partnerjev, odločitve arbitraže oziroma na dan sprejetja sklepov na Vladi RS, je tožena stranka zavezana k doplačilu za dodatni storitvi od sprejetja Aneksa št. 1. S pogodbo namreč stranki določita svoje pravice in obveznosti, zato pogodbene določbe zanju pomenijo avtonomno materialno pravo, po katerem mora sodišče v primeru spora odločiti o njunih zahtevkih.
ZFPPIPP člen 20, 78, 78/1, 78/2, 78/2-1, 78/2-5, 78/2-6, 80, 80/2, 80/3, 128, 128/2, 142, 142/1, 142/1-3. ZGD-1 člen 527.
upniški odbor – imenovanje članov – ločitveni upnik – ovira za imenovanje člana upniškega odbora – ožje povezana oseba
Ločitveni upnik ne more biti imenovan za člana upniškega odbora, razen če dokaže, da vrednost premoženja, ki je predmet njegove ločitvene pravice, ne zadošča za plačilo celotne terjatve.
OZ člen 417, 417/1, 421, 421/1, 421/2, 421/3, 425, 425/1, 631.
sprememba upnika – cesija – odstop dela terjatve namesto izpolnitve terjatve podizvajalca do glavnega izvajalca – določnost odstopljene terjatve – nevtralni položaj dolžnika – neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika
Dolžnik mora na podlagi obvestila o spremembi upnika dobiti kvalitetno informacijo o tem, ali je njegov upnik prevzemniku odstopil celotno terjatev ali njen del in v tem primeru, kateri del terjatve. Posebej to velja za primer v katerem je dajal upnik dolžniku posamezne naloge, da podizvajalcu plača za opravljena dela določene zneske, z istim podizvajalcem pa je imel sklenjene še cesijske pogodbe.
Po odstopu dela terjatve tožeči stranki, odstopnik v svojem premoženju ni imel več te terjatve. Zato se ji tudi ni mogel odreči.
SZ-1 člen 23, 34, 39, 48, 48/2, 68. SPZ člen 105. ZPP člen 76, 76/3.
motenje posesti – namestitev zapornice – skupni deli večstanovanjske stavbe – skupnost etažnih lastnikov – upravljanje večstanovanjske stavbe – zakonito sprejeti sklepi – podelitev sposobnosti biti stranka – neenotnost sodne prakse
Tožniki s tožbo zahtevajo varstvo pred motenjem posesti, ker jim je tožena stranka, t. j. Etažni lastniki stavbe ... (ne posamezni poimensko navedeni etažni lastniki) z namestitvijo zapornic onemogočila (dotedanjo) uporabo parkirišč. Zapornice so skupna naprava večstanovanjske stavbe, ki je v solasti Etažnih lastnikov stavbe ... Ker etažni lastniki odločitve, ki se nanašajo na upravljanje s solastnim oziroma skupnim premoženjem sprejemajo s predpisano večino (odvisno, ali gre za posle redne ali izredne uprave), po svojih organih (zakonito) sprejeti sklepi pa vežejo vse etažne lastnike, ki so v določenem časovnem trenutku člani te skupnosti, so izpolnjeni pogoji za podelitev pravdne sposobnosti toženi stranki. V prid podelitvi pravdne sposobnosti govore tudi procesna ekonomija in neodvisnost pravnih razmerij od spremembe članstva (v primeru spremembe lastništva je treba v postopek pritegniti novega lastnika).
sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka – pritožba zoper zavrnitev soglasja k stroškom stečajnega postopka – procesna legitimacija za vložitev pritožbe – dopustnost pritožbe
Upnik, ki uveljavlja stroške stečajnega postopka, ni utemeljen predlagatelj izdaje soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka. Zato ne more biti aktivno legitimiran za pritožbo zoper sklep, s katerim sodišče ne izda soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0083636
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-1. ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1.
začasna odredba – verjetnost terjatve – skupno premoženje – zakonca – res iudicata
Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje, glede katerega se šteje, da sta deleža zakoncev na njem enaka. Gre za originaren način pridobitve lastninske pravice.