stvarna pristojnost sodišča – gospodarski spor – javni sklad
V predmetnem postopku ne gre za spor v zvezi z dodelitvijo sredstev sklada tretjim osebam. Tožeča stranka namreč od tožene zahteva plačilo regresne terjatve za plačilo sredstev, katere je tožnica v skladu s svojimi pravili plačala upravičenki po javnem razpisu za izplačilo nepovratnih sredstev. Kot je mogoče iz navedb razbrati, gre za regresni zahtevek in torej ne za primer, ko tožeča stranka nastopa v pravdi kot stranka na podlagi posebnega zakona. Gre za klasično civilnopravno razmerje med pravdnima strankama, v katerem je pristojno odločati pravdno sodišče.
glavni postopek zaradi insolventnosti - sodna pisanja - vročitev - sklep o preizkusu terjatev - objava sklepa - pritožbeni rok
V glavnem postopku zaradi insolventnosti se sodna pisanja vročijo samo, če za posamezno pisanje tako določa zakon, in osebi, za katero zakon določa, da se ji pisanje vroči. ZFPPIPP ne predpisuje, da se sklep o preizkusu terjatev in izločitvenih pravic vroča posameznemu upniku. Tak sklep mora sodišče skladno z 2. točko 4. odstavka 69. člena ZFPPIPP objaviti na spletnih straneh AJPES-a. 15-dnevni rok za pritožbo začne teči od objave sklepa.
USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0081434
URS člen 23. ZS člen 14. ZPP člen 481, 481-1. OZ člen 442, 442/2. Sodni red člen 156, 162.
pravica do zakonitega (naravnega) sodnika – dodelitev zadev – razporeditev sodnikov – postopek v gospodarskih sporih – prodajna pogodba – primerna cena
Predodelitev ni bila arbitrarna, pač pa je temeljila na zakonu in Sodnem redu, in je bila zato skladna s 23. členom URS, ki določa, da mora biti sodnik izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s Sodnim redom.
Glede na to, da sta bili pravdni stranki v istovrstnem pogodbenem razmerju v daljšem časovnem obdobju pred obdobjem, na katerega se nanašajo vtoževani računi, in da je tožeča stranka v tem obdobju toženi stranki zaračunavala dobavljeno kurilno olje po enaki ceni in z enakimi rabati, kot so bili predhodno dogovorjeni s prodajno pogodbo, se kot običajna in primerna šteje cena, ki je bila z realizirano (pisno) pogodbo med strankama že dogovorjena.
prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice – sklep o prodaji – pridobitev mnenja ali soglasja ločitvenega upnika – ločitvena pravica drugega ali poznejšega reda – skupni znesek terjatev – ocenjena likvidacijska vrednost
Skupni znesek terjatev ločitvenih upnikov, ki imata prvi in drugi vrstni red, je manjši od ocenjene vrednosti premoženja, ki se prodaja. Zato bi moralo sodišče prve stopnje pridobiti o predlagani prodaji mnenje oziroma soglasje pritožnika kot tudi ločitvenega upnika drugega vrstnega reda.
ZPP člen 7, 212. ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5.
predlog za taksno oprostitev - pravna oseba - popolna oprostitev plačila sodnih taks - negativni kapital gospodarske družbe - insolventnost družbe - povezanost trditvenega in dokaznega bremena
Tudi za odločanje o predlagani taksni oprostitvi velja pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (7. in 212. člen ZPP), saj lahko sodišče le na ta način preizkusi, ali drži trditev predlagatelja, da (tudi v prihodnje, do pravnomočnega zaključka postopka) s prodajo opredmetenih osnovnih sredstev ne more zagotoviti sredstev za plačilo sodne takse brez ogrožanja svoje dejavnosti.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014086
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nastanek škode - nevarna dejavnost
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka sprejelo pravilen dokazni zaključek, da tožnik ni uspel izkazati, da bi do nastanka škodnega dogodka prišlo na zatrjevan način, torej da bi poškodbo desne rame utrpel pri opravljanju dela pri toženi stranki, to je pri dvigovanju industrijskega sesalca na keson tovornega vozila.
Dvigovanje sesalca ne predstavlja nevarne dejavnosti, zato ni podana objektiva odgovornost tožene stranke za vtoževano škodo. Toženi stranki tudi ni mogoče očitati protipravnega ravnanja oziroma opustitve ukrepov za varno izvajanje dela, kot predpostavki za krivdno odgovornost. Tožena stranka je tožniku zagotovila vse ukrepe za varno izvajanje dela, pri čemer ni šlo za delo ali posebno izpostavljenost, ki bi od tožene stranke zahtevalo posebne ukrepe varstva pri delu. Zato ni podana odškodninska odgovornost tožene stranke za vtoževano škodo.
STEČAJNO PRAVO – SODNI REGISTER – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081449
ZFPPIPP člen 429, 432, 432-3, 439, 439/2. ZPP člen 108, 336. ZSReg člen 19, 39, 39-1. ZNP člen 37.
postopek izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije – pritožba zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga – udeleženec postopka – upnik – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev
Po 336. členu ZPP se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Sodišče zato ni imelo podlage za poziv pritožnikoma, da pritožbi dopolnita s predložitvijo listin, ki bi verjetno izkazovale, da sta pritožnika upnika družbe, zoper katero se vodi postopek izbrisa.
Upnik ugovora zoper sklep o začetku postopka izbrisa pritožnik ni vložil, zato mu je tudi iz navedenega razloga treba odreči procesno legitimacijo za vložitev pritožbe zoper sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga.
vpis sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja – registrska zapora – interes za hitro odločitev – zagotavljanje dodatnih virov financiranja
Pri presoji, ali prevladuje interes za hitro odločitev se je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na smiselno uporabo določbe petega odstavka 590. člena ZGD-1, po kateri registrski organ upošteva pomen pravice, katere kršitev se s tožbo zatrjuje, verjetnost, da bi tožnik s tožbo uspel in škodo, ki lahko nastane zaradi poznejšega vpisa.
Dolžnik bi lahko svojo obveznost poročanja izpolnil na kakršenkoli način (telefonsko, elektronsko, pisno), vendar mu to očitno ni uspelo, med drugim iz razlogov, ki so na njegovi strani. Da bi pritožbeno sodišče lahko presodilo, ali so le– ti opravičljivi, pa bi dolžnik svoje pritožbene trditve v tej smeri moral bolj konkretizirati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073509
ZPP člen 8, 212. OZ člen 376, 378, 378/1.
dokazovanje - dokazna ocena - načelo proste presoje dokazov - posredni dokazi - zapadlost terjatve - tek zakonskih zamudnih obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - kdaj obresti nehajo teči - pravilo ne ultra alterum tantum
Zmotno je stališče pritožnika, da bi tožeča stranka višino terjatve lahko dokazala le z listinami, ki so navedene v 21. členu Pogodbe ter da je sodišče prve stopnje zato, ker se je zadovoljilo z drugimi (po mnenju pritožnika, posrednimi) dokazi, zmotno uporabilo dogovorjeno pogodbeno pravo. Listin, ki so določene v 21. členu Pogodbe, namreč Pogodba ne opredeljuje kot edino možno dokazno sredstvo glede ugotavljanja količin vgrajenega dela in materiala.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - projektno delo - transformacija
Upoštevaje zakonsko dikcijo (to je 68. člen ZJU in 53. člen ZDR) se pogodba o zaposlitvi za določen čas zaradi oprave projektnega dela lahko sklene za več kot 2 leti samo, če se sklene za ves čas trajanja projekta. V nasprotnem primeru je presežena časovna omejitev, ki jo določa tretji odstavek 53. člena ZDR, čeprav je podan zakoniti razlog za sklenitev.
V tem individualnem delovnem sporu je bila pogodba o zaposlitvi s tožnikom sklenjena za več kot 2 leti, vendar ne za ves čas trajanja projekta. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je za tehnično pomoč bilo zaposleno večje število ljudi, med katerimi je bil tudi tožnik, nato pa zaključilo, da tehnična pomoč ne pomeni, da zaposlitev na tehnični pomoči traja ves čas izvajanja projekta. Na kakšni podlagi je sodišče prve stopnje to ugotovilo, ni mogoče preizkusiti. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano odločitev razveljavilo. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem sojenju ugotoviti, ali je bil osnovni projekt razdeljen na posamezne samostojne in časovno krajše projekte v okviru osnovnega projekta in ali je med te samostojne projekte spadala tudi tehnična pomoč. Če bo ugotovilo, da je bila tehnična pomoč, na kateri je delal tožnik, vezana na samostojen projekt, ki je trajal krajši čas, mora ugotoviti trajanje tega projekta in presoditi, ali je res prenehal dne, do katerega je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas iz razloga projektnega dela.
SZ-1 člen 71, 71/1, 71/2. ZPP člen 318, 338, 338/2.
zamudna sodba – predpostavke za zamudno sodbo – nedovoljeni pritožbeni razlogi – časovne meje veljavnosti pooblastila – sklepčnost – upravnik večstanovanjske stavbe – plačilo dobaviteljem – podatki o etažnih lastnikih – pasivna legitimacija upravnika
Tretjim osebam iz 71. člena SZ-1 je potrebno zagotoviti sodno varstvo, ko upravnik ne predloži seznama etažnih lastnikov – neplačnikov, saj tretja oseba v primeru neaktivnosti s strani upravnika ne more uveljavljati zahtevka na plačilo zoper tiste lastnike, ki dobav tretjih oseb niso plačali, ker ne ve za njihovo identiteto. Te podatke ima le upravnik in jih je tretjim osebam dolžan predložiti, ali pa trpeti posledice svoje pasivnosti.
zavrženje obtožnega predloga - kaznivo dejanje overitve lažne vsebine - znaki kaznivega dejanja - opis očitanih ravnanj - pomoč pri kaznivem dejanju - zmota - lažna okoliščina
Okoliščina, da D.S. nikoli (to je po vpisu v register gospodarskih družb) ni vodil poslovanja družbe, kot je zapisano v opisu dejanja, očitanega obdolženemu M.J., ni lažna okoliščina v smislu kaznivega dejanja po prvem odstavku 253. člena KZ-1, torej tista, ki že obstaja, temveč ima obtožba očitno v mislih bodoči namen, torej bodoče dejstvo D.S., da dejansko družbe ne bo vodil, in hkrati namen obdolženega J., da se s takšnim vpisom prikrije identiteto oseb, ki so to družbo kasneje, v nadaljevanju, dejansko vodile.
Tudi, če je obdolženi M.J. ob predložitvi listine, ki jo je podpisal obdolženi D.S., vedel, da ta ne bo dejansko opravljal poslov direktorja družbe, tega ni mogel lažno prikazovati in s tem spraviti v zmoto pristojni organ v smislu kaznivega dejanja overitve lažne vsebine, saj gre zgolj za formalni postopek, kjer namena vlagatelj ni dolžan pojasnjevati, in na izjavah v trenutku predložitve pristojnemu organu ni bilo ničesar lažnega, prav tako ni bilo mogoče v tem postopku zamolčati določenih okoliščin.
nastanek taksne obveznosti - domneva umika tožbe - plačilo sodne takse za pritožbo - procesna predpostavka
Taksna obveznost za takso, ki jo je treba plačati ob domnevi umika oziroma ob zavrženju vloge zaradi neplačila takse za postopek, nastane ob pravnomočnosti sklepa o zavrženju vloge. Sklep prvega sodišča o zavrženju pritožbe nasprotnega udeleženca ni bil pravnomočen, zato je prvo sodišče napačno odločilo o taksni obveznosti nasprotnega udeleženca, saj ta še ni nastala.
osebni stečaj – naknadno prijavljena terjatev – končanje stečajnega postopka
Preizkus terjatev v stečajnem postopku je namenjen (vsaj delnemu) poplačilu ugotovljenih upniških terjatev v tem postopku. Če tega namena v stečajnem postopku ni mogoče doseči, ker razpoložljive stečajne mase ni, tudi nadaljnji preizkus naknadno prijavljenih terjatev nima nobenega pomena v predmetnem stečajnem postopku.
Res je sicer stranski učinek preizkusa terjatev v postopku osebnega stečaja tudi upnikova pridobitev izvršilnega naslova za priznane, pa še neplačane, terjatve tudi v primeru končanja stečajnega postopka, toda zgolj temu namenu ne sme in ne more biti podrejeno vodenje tega postopka osebnega stečaja, katerega primarni in bistveni namen je unovčenje stečajne mase in vsaj delno poplačilo upnikov.
plača - plačilo za delo - obveznost plačila - trinajsta plača - sporazum
Pritožba izpostavlja, da določilo v pogodbi o delu (ki je predstavljala pogodbo o zaposlitvi), po katerem „Livija gets a 13. salary like before“ pomeni izplačilo neto trinajste plače. Plača ni bila posebej dogovorjena v prejšnji pogodbi o zaposlitvi niti tega niso določale kolektivne pogodbe in so prepustile odločitev delodajalcem, zato je pravilno stališče sodišča, da pogodbeno določilo, po katerem „Liviji (to je tožnici) tako kot prej pripada trinajsta plača“ pomeni, da je bila odločitev o tem prepuščena direktorju, ki je tudi predhodno vsako leto poklical tožnico in ji dal odredbo za izplačilo trinajste plače. Ker odločitve direktorja o izplačilu trinajste plače za sporna leta ni bilo, ni pravne podlage za vtoževane zahtevke.
postopek osebnega stečaja - preizkus terjatev - odložitev preizkusa terjatev - upraviteljeva procesna legitimacija - vložitev pritožbe - učinek na pravice in dolžnosti
V konkretnem primeru je upraviteljica predlagala odložitev preizkusa terjatev, sodišče prve stopnje pa je njen predlog z izpodbijanim sklepom zavrnilo. Tudi v tem primeru ne gre za odločitev, ki bi bila predvidena po določbah ZFPPIPP, posledično ta zakon tudi ne more določati, da se zoper tak sklep lahko pritoži upravitelj. Upraviteljičina pritožba bi bila kljub temu dovoljena, če bi imel sklep neposredni učinek na njene pravice in dolžnosti. Pri odločitvi, da pritožba upraviteljice ni dovoljena, je v konkretnem primeru odločilno, da izpodbijani sklep sam po sebi tudi nima nobenih učinkov v razmerju do stečajne upraviteljice.V kolikor se stališče sodišča razlikuje od stališča upraviteljice glede vprašanja, kdaj naj se opravi preizkus terjatev (glede na okoliščine, da dolžnica nima nobenega premoženja), bo sodišče tisto, ki bo dalo upraviteljici z odredbo navodilo, da naj se o prijavljenih terjatvah izjavi.
odgovornost delodajalca – nevarna stvar – nevarna dejavnost – odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti
Imbus ključ, s katerim je tožnik rokoval pred poškodbo, ne more šteti za nevarno orodje, torej za nevarno stvar. Prav tako ni nevarna dejavnost konkretno delo, ki ga je tožnik v okviru svojih delovnih obveznosti opravljal, torej pomoč sodelavcu pri odvijačenju vijaka ter odmontiranju pokvarjenega cilindra na delovnem stroju.
Tožnika sta v obravnavani zadevi zahtevala ugotovitev ničnosti posojilne pogodbe ISR-1/2203 z dne 26. 9. 2003 (vsi ostali tožbeni zahtevki so odvisni od te odločitve). S takšnim tožbenim zahtevkom sta določila vsebino sodnega varstva, ki ga zahtevata; določila sta ne samo obseg in mejo sodne obravnave, temveč tudi sodne odločbe. Sodišče prve stopnje je torej moralo odločati v mejah tožbenega zahtevka, in odločati o tem, ali je posojilna pogodba v vsebini in obsegu, kot je bila sklenjena (torej kot celota), nična (pravna posledica).