Po določbi 3. alineje 2. odstavka v zvezi s 1. odstavkom 63. člena ZPIZ-2 je invalidnost III. kategorije med drugim podana, če zavarovanec zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije, več ni zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravlja določeno delo s krajšim delovnim časom od polnega najmanj 4 ure dnevno. Takšno dejansko stanje je podano v predmetni zadevi. Zato je tožnica zakonito razvrščena v III. kategorijo invalidnosti zaradi bolezni, s pravico do dela s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno, o pravici in višini denarne dajatve (delnega nadomestila na tem pravnem temelju), pa bo odločeno s posebno odločbo.
napoved pritožbe – nalog za doplačilo sodne takse – prepozno doplačilo sodne takse – sprememba zakona – novela ZST–1B
Čeprav je tožena stranka že ob napovedi pritožbe (torej pravočasno) plačala večino sodne takse, le manjši del sodne takse pa ni bil pravočasno plačan, ni mogoče šteti, da je tožena stranka sodno takso pravočasno plačala.
Sodna takse za napoved pritožbe nastane ob napovedi in se odmerja po takrat veljavnem ZST–1.
spor majhne vrednosti – izvedba naroka – dokazovanje – laična stranka
Pritožbene navedbe o laičnosti - pravni neukosti toženca, kar bi bilo potrebno upoštevati pri njegovih vlogah v tej pravdi, so irelevantne in neupoštevne. V kolikor toženec nima potrebnega pravnega znanja, bi za zastopanje v postopku na prvi stopnji lahko pooblastil pravnega zastopnika, ne pa, da je to storil šele v pritožbenem postopku. Povedano enostavneje. Četudi je vloga stranke laična, se jo obravnava skladno veljavni postopkovni zakonodaji.
V odgovoru na tožbo je toženec izrecno navedel, da bo dokaze predlagal v nadaljevanju postopka, s čimer torej takrat še ni predlagal nobenega dokaza. Tega ni storil niti pozneje v postopku pred sodiščem prve stopnje. Tako je imelo sodišče prve stopnje vso podlago v drugem odstavku 454. člena ZPP, da odloči brez razpisa naroka.
ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15. OZ člen 285, 285/2, 287, 287/2.
spor majhne vrednosti – načelo kontradiktornosti – protispisnost
Toženec ni zanikal prejema vtoževanih računov, na katerih so bile posamezne postavke specificirane, torej je bil s specifikacijo zaračunanega seznanjen in bi torej svoje ugovore moral opredeliti tudi zneskovno, ne pa, da je sodišče prve stopnje zahtevalo od tožeče stranke, da svoje trditve dokaže s predložitvijo vtoževanih računov.
Dolžnik bi lahko svojo obveznost poročanja izpolnil na kakršenkoli način (telefonsko, elektronsko, pisno), vendar mu to očitno ni uspelo, med drugim iz razlogov, ki so na njegovi strani. Da bi pritožbeno sodišče lahko presodilo, ali so le– ti opravičljivi, pa bi dolžnik svoje pritožbene trditve v tej smeri moral bolj konkretizirati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073509
ZPP člen 8, 212. OZ člen 376, 378, 378/1.
dokazovanje - dokazna ocena - načelo proste presoje dokazov - posredni dokazi - zapadlost terjatve - tek zakonskih zamudnih obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - kdaj obresti nehajo teči - pravilo ne ultra alterum tantum
Zmotno je stališče pritožnika, da bi tožeča stranka višino terjatve lahko dokazala le z listinami, ki so navedene v 21. členu Pogodbe ter da je sodišče prve stopnje zato, ker se je zadovoljilo z drugimi (po mnenju pritožnika, posrednimi) dokazi, zmotno uporabilo dogovorjeno pogodbeno pravo. Listin, ki so določene v 21. členu Pogodbe, namreč Pogodba ne opredeljuje kot edino možno dokazno sredstvo glede ugotavljanja količin vgrajenega dela in materiala.
dokazni predlog z novim izvedencem - zavrnitev dokaznega predloga
Predlog z novim izvedencem gradbene stroke ni nov dokazni predlog, temveč je le predlog za nadaljnje izvajanje dokaza, ki je bil že (v pretežnem delu oziroma delno) izveden. Če stranka glede iste dokazne teme predlaga dodatno zaslišanje izvedenca ali novega izvedenca, potem to ni dokazni predlog (dokazni predlog identificirata dokazna tema in dokazno sredstvo - če je oboje isto, ne more iti za nov dokazni predlog). Predlagane dokaze, ki jih sodišče oceni kot nepomembne za odločbo, lahko zavrne z zavrnilnim sklepom, ki mora biti obrazložen. Pri tem pa lahko sodišče izbere, ali bo razloge za zavrnitev navedlo v samem dokaznem sklepu, v posebnem sklepu, ali pa v sodni odločbi o glavni stvari.
ZFPPIPP člen 245, 320, 320/1, 320/1-1, 443, 443/1, 443/3. OZ člen 365. ZPP člen 184, 184/2, 190, 190/1.
stečajni postopek nad kasneje najdenim premoženjem – terjatev – družbenikovo uveljavljanje terjatve v pravdnem postopku – zastaranje
Pritožnica kot družbenica izbrisane družbe ni niti univerzalna, niti singularna pravna naslednica premoženja izbrisane pravne osebe. Bivši družbenik ali bivši zakoniti zastopnik izbrisane pravne osebe nima procesne legitimacije za uveljavljanje tožbenega zahtevka v korist stečajne mase izbrisane pravne osebe. Tudi terjatev izbrisane pravne osebe predstavlja premoženje le-te, zaradi katerega je mogoče začeti stečajni postopek nad naknadno najdenim premoženjem. ZFPPIPP zato tako družbenikom kot osebam, ki so ob izbrisu pravne osebe opravljale funkcijo člana poslovodstva ali organa nadzora, priznava procesno legitimacijo za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka nad premoženjem zbrisane pravne osebe. Če je začet stečajni postopek, pa je izterjava terjatev izbrisane pravne osebe poverjena upravitelju.
osebni stečaj – naknadno prijavljena terjatev – končanje stečajnega postopka
Preizkus terjatev v stečajnem postopku je namenjen (vsaj delnemu) poplačilu ugotovljenih upniških terjatev v tem postopku. Če tega namena v stečajnem postopku ni mogoče doseči, ker razpoložljive stečajne mase ni, tudi nadaljnji preizkus naknadno prijavljenih terjatev nima nobenega pomena v predmetnem stečajnem postopku.
Res je sicer stranski učinek preizkusa terjatev v postopku osebnega stečaja tudi upnikova pridobitev izvršilnega naslova za priznane, pa še neplačane, terjatve tudi v primeru končanja stečajnega postopka, toda zgolj temu namenu ne sme in ne more biti podrejeno vodenje tega postopka osebnega stečaja, katerega primarni in bistveni namen je unovčenje stečajne mase in vsaj delno poplačilo upnikov.
glavni postopek zaradi insolventnosti - sodna pisanja - vročitev - sklep o preizkusu terjatev - objava sklepa - pritožbeni rok
V glavnem postopku zaradi insolventnosti se sodna pisanja vročijo samo, če za posamezno pisanje tako določa zakon, in osebi, za katero zakon določa, da se ji pisanje vroči. ZFPPIPP ne predpisuje, da se sklep o preizkusu terjatev in izločitvenih pravic vroča posameznemu upniku. Tak sklep mora sodišče skladno z 2. točko 4. odstavka 69. člena ZFPPIPP objaviti na spletnih straneh AJPES-a. 15-dnevni rok za pritožbo začne teči od objave sklepa.
Tudi za odločanje o predlagani taksni oprostitvi namreč velja pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (7. in 212. člen ZPP), saj lahko sodišče le na ta način preizkusi, ali drži trditev predlagatelja, da (tudi v prihodnje, do pravnomočnega zaključka postopka) s prodajo opredmetenih osnovnih sredstev ne more zagotoviti sredstev za plačilo sodne takse brez ogrožanja svoje dejavnosti.
ZPP člen 274. ZDR-1 člen 6, 111, 111/1, 111/1-7, 111/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - zavrženje tožbe - enaka obravnava - diskriminacija
Tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ampak na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala tožnica, zato ni upravičena do odpravnine.
poravnalni narok – prvi narok za glavno obravnavo – fikcija umika tožbe
Fikcija umika tožbe po 1. odstavku 282. člena ZPP v primeru, ko na prvi narok za glavno obravnavo ne pristopi nobena stranka, nastopi le, če pred tem ni bil razpisan poravnalni narok. Sodišče prve stopnje pa je v danem primeru poravnalni narok razpisalo za dne 4. 9. 2013 in ga tudi opravilo, v navzočnosti pooblaščencev obeh pravdnih strank in zakonitega zastopnika tožene stranke.
STEČAJNO PRAVO – SODNI REGISTER – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081449
ZFPPIPP člen 429, 432, 432-3, 439, 439/2. ZPP člen 108, 336. ZSReg člen 19, 39, 39-1. ZNP člen 37.
postopek izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije – pritožba zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga – udeleženec postopka – upnik – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev
Po 336. členu ZPP se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Sodišče zato ni imelo podlage za poziv pritožnikoma, da pritožbi dopolnita s predložitvijo listin, ki bi verjetno izkazovale, da sta pritožnika upnika družbe, zoper katero se vodi postopek izbrisa.
Upnik ugovora zoper sklep o začetku postopka izbrisa pritožnik ni vložil, zato mu je tudi iz navedenega razloga treba odreči procesno legitimacijo za vložitev pritožbe zoper sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga.
V pravdi, kjer upravnik zahteva povračilo stroškov, ki jih je založil za toženo stranko, mora upravnik dokazati, kako je te stroške obračunaval. Ker etažni lastniki nimajo ključa za delitev stroškov urejenega v pogodbi o medsebojnih razmerjih, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo kot merilo izračun po 30. členu SZ-1 in Pravilniku o upravljanju večstanovanjskih stavb.
ZFPPIPP nima določb o tem, kdo nosi stroške pritožbenega postopka, ki nastanejo dolžniku. Zato se glede dolžnikovih stroškov pritožbenega insolvenčnega postopka smiselno uporabljajo določbe ZPP
V skladu z načelom vestnosti in poštenja v civilnem procesu ki se smiselno uporablja tudi v postopku poenostavljene prisilne poravnave, je postulat, da dolžnik obseg stroškov, ki jih uveljavlja od upnika, skrči na tisto najmanjšo mero, ko je še mogoče učinkovito varstvo njegovih lastnih interesov.
nastanek taksne obveznosti - domneva umika tožbe - plačilo sodne takse za pritožbo - procesna predpostavka
Taksna obveznost za takso, ki jo je treba plačati ob domnevi umika oziroma ob zavrženju vloge zaradi neplačila takse za postopek, nastane ob pravnomočnosti sklepa o zavrženju vloge. Sklep prvega sodišča o zavrženju pritožbe nasprotnega udeleženca ni bil pravnomočen, zato je prvo sodišče napačno odločilo o taksni obveznosti nasprotnega udeleženca, saj ta še ni nastala.
najemna pogodba – leasing pogodba – odpoved najemne pogodbe – uporaba tujega prava – karakteristična izpolnitev – najtesnejša povezanost – slovensko pravo
Pri najemni pogodbi sta obveznosti strank enakovredni, kar posledično pomeni, da je kriterij karakteristične izpolnitve uravnotežen in sorazmerno porazdeljen med obe pogodbeni stranki, in tako v tej smeri nobena od pogodbenih strank tudi nima tesnejše zveze s svojim pravom od druge.
Okoliščine, da sta vozili, ki sta predmet najema registrirani v Sloveniji s slovenskim prometnim dovoljenjem, da sta najemni pogodbi sklenjeni v slovenskem jeziku z navedbo kraja sklenitve pogodbe L., da sta se pogodbeni stranki z najemnima pogodbama dogovorili, da je za vse spore v zvezi s pogodbama pristojno slovensko sodišče, da ima ena od pogodbenih strank (najemojemalec), ki je dolžna opraviti značilno izpolnitev, v Sloveniji sedež, kažejo, da je pogodbeno razmerje pravdnih strank najtesneje povezano s slovenskim pravom.
ZFPPIPP člen 427, 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - soglasje lastnika objekta - preklic soglasja
Lastniku objekta, ki je dal soglasje subjektu vpisa v sodni register, da lahko kot poslovni naslov v sodni register vpiše prav naslov tega objekta, bi bila kršena ustavna pravica do zasebne lastnine, če bi šteli, da soglasja ni mogoče preklicati oziroma je preklic soglasja brez pravnih učinkov.