Z novo odločbo je toženec odpravil pravne posledice negativne uskladitve tožnikove pokojnine. Sporno razmerje med strankama v postopku je bilo pravnomočno urejeno na način, kakor to izhaja iz odločbe toženca. S to odločbo toženec res ni odpravil v tožbi napadenih odločb, vendar si kljub temu tožnik svojega pravnega položaja ne more več izboljšati. Zato je potrebno njegovo tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavreči.
spor majhne vrednosti – izvedba naroka – dokazovanje – laična stranka
Pritožbene navedbe o laičnosti - pravni neukosti toženca, kar bi bilo potrebno upoštevati pri njegovih vlogah v tej pravdi, so irelevantne in neupoštevne. V kolikor toženec nima potrebnega pravnega znanja, bi za zastopanje v postopku na prvi stopnji lahko pooblastil pravnega zastopnika, ne pa, da je to storil šele v pritožbenem postopku. Povedano enostavneje. Četudi je vloga stranke laična, se jo obravnava skladno veljavni postopkovni zakonodaji.
V odgovoru na tožbo je toženec izrecno navedel, da bo dokaze predlagal v nadaljevanju postopka, s čimer torej takrat še ni predlagal nobenega dokaza. Tega ni storil niti pozneje v postopku pred sodiščem prve stopnje. Tako je imelo sodišče prve stopnje vso podlago v drugem odstavku 454. člena ZPP, da odloči brez razpisa naroka.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0081949
URS člen 154. OZ člen 82. člen 63, 65.
veljavnost predpisov in njihovo objavljanje – avtonomno materialno pravo – splošni dogovor – aneks k splošnemu dogovoru – časovna veljavnost aneksa – začetek učinkovanja aneksa
Aneks št. 1 predstavlja avtonomno materialno pravo strank, saj ne gre za predpis oziroma drug splošen pravni akt, za katerega veljavnost je sicer potrebna predhodna objava.
Glede na jasno določilo Aneksa št. 1, ki časovno veljavnost Aneksa št. 1 veže na dan sprejema s strani partnerjev, odločitve arbitraže oziroma na dan sprejetja sklepov na Vladi RS, je tožena stranka zavezana k doplačilu za dodatni storitvi od sprejetja Aneksa št. 1. S pogodbo namreč stranki določita svoje pravice in obveznosti, zato pogodbene določbe zanju pomenijo avtonomno materialno pravo, po katerem mora sodišče v primeru spora odločiti o njunih zahtevkih.
poravnalni narok – prvi narok za glavno obravnavo – fikcija umika tožbe
Fikcija umika tožbe po 1. odstavku 282. člena ZPP v primeru, ko na prvi narok za glavno obravnavo ne pristopi nobena stranka, nastopi le, če pred tem ni bil razpisan poravnalni narok. Sodišče prve stopnje pa je v danem primeru poravnalni narok razpisalo za dne 4. 9. 2013 in ga tudi opravilo, v navzočnosti pooblaščencev obeh pravdnih strank in zakonitega zastopnika tožene stranke.
OZ člen 417, 417/1, 421, 421/1, 421/2, 421/3, 425, 425/1, 631.
sprememba upnika – cesija – odstop dela terjatve namesto izpolnitve terjatve podizvajalca do glavnega izvajalca – določnost odstopljene terjatve – nevtralni položaj dolžnika – neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika
Dolžnik mora na podlagi obvestila o spremembi upnika dobiti kvalitetno informacijo o tem, ali je njegov upnik prevzemniku odstopil celotno terjatev ali njen del in v tem primeru, kateri del terjatve. Posebej to velja za primer v katerem je dajal upnik dolžniku posamezne naloge, da podizvajalcu plača za opravljena dela določene zneske, z istim podizvajalcem pa je imel sklenjene še cesijske pogodbe.
Po odstopu dela terjatve tožeči stranki, odstopnik v svojem premoženju ni imel več te terjatve. Zato se ji tudi ni mogel odreči.
STEČAJNO PRAVO – SODNI REGISTER – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081449
ZFPPIPP člen 429, 432, 432-3, 439, 439/2. ZPP člen 108, 336. ZSReg člen 19, 39, 39-1. ZNP člen 37.
postopek izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije – pritožba zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga – udeleženec postopka – upnik – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev
Po 336. členu ZPP se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Sodišče zato ni imelo podlage za poziv pritožnikoma, da pritožbi dopolnita s predložitvijo listin, ki bi verjetno izkazovale, da sta pritožnika upnika družbe, zoper katero se vodi postopek izbrisa.
Upnik ugovora zoper sklep o začetku postopka izbrisa pritožnik ni vložil, zato mu je tudi iz navedenega razloga treba odreči procesno legitimacijo za vložitev pritožbe zoper sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga.
V pravdi, kjer upravnik zahteva povračilo stroškov, ki jih je založil za toženo stranko, mora upravnik dokazati, kako je te stroške obračunaval. Ker etažni lastniki nimajo ključa za delitev stroškov urejenega v pogodbi o medsebojnih razmerjih, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo kot merilo izračun po 30. členu SZ-1 in Pravilniku o upravljanju večstanovanjskih stavb.
prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice – sklep o prodaji – pridobitev mnenja ali soglasja ločitvenega upnika – ločitvena pravica drugega ali poznejšega reda – skupni znesek terjatev – ocenjena likvidacijska vrednost
Skupni znesek terjatev ločitvenih upnikov, ki imata prvi in drugi vrstni red, je manjši od ocenjene vrednosti premoženja, ki se prodaja. Zato bi moralo sodišče prve stopnje pridobiti o predlagani prodaji mnenje oziroma soglasje pritožnika kot tudi ločitvenega upnika drugega vrstnega reda.
ZFPPIPP člen 427, 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - soglasje lastnika objekta - preklic soglasja
Lastniku objekta, ki je dal soglasje subjektu vpisa v sodni register, da lahko kot poslovni naslov v sodni register vpiše prav naslov tega objekta, bi bila kršena ustavna pravica do zasebne lastnine, če bi šteli, da soglasja ni mogoče preklicati oziroma je preklic soglasja brez pravnih učinkov.
glavni postopek zaradi insolventnosti - sodna pisanja - vročitev - sklep o preizkusu terjatev - objava sklepa - pritožbeni rok
V glavnem postopku zaradi insolventnosti se sodna pisanja vročijo samo, če za posamezno pisanje tako določa zakon, in osebi, za katero zakon določa, da se ji pisanje vroči. ZFPPIPP ne predpisuje, da se sklep o preizkusu terjatev in izločitvenih pravic vroča posameznemu upniku. Tak sklep mora sodišče skladno z 2. točko 4. odstavka 69. člena ZFPPIPP objaviti na spletnih straneh AJPES-a. 15-dnevni rok za pritožbo začne teči od objave sklepa.
ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15. OZ člen 285, 285/2, 287, 287/2.
spor majhne vrednosti – načelo kontradiktornosti – protispisnost
Toženec ni zanikal prejema vtoževanih računov, na katerih so bile posamezne postavke specificirane, torej je bil s specifikacijo zaračunanega seznanjen in bi torej svoje ugovore moral opredeliti tudi zneskovno, ne pa, da je sodišče prve stopnje zahtevalo od tožeče stranke, da svoje trditve dokaže s predložitvijo vtoževanih računov.
osebni stečaj – odpust obveznosti – dolžina preizkusne dobe – bolezen – zaposlitev za določen čas – minimalna plača
Zdravstvene težave, ki jih je dolžnica opisala v predlogu za odpust obveznosti, nedvomno niso zanemarljive in jo ovirajo pri opravljanju poklica. Navedeno, upoštevaje tudi dolžničino starost in dejstvo, da je dolžnica zaposlena le za določen čas, je treba preizkusno dobo skrajšati na 4 leta.
Tudi v primeru zavarovalniške škode velja, da odškodnina ne more biti večja od škode. Vzpostavitev v stanje pred škodnim dogodkom pa ni vedno le zamenjava stvari oziroma dela stvari, kot si to zmotno in zgolj sebi v korist tolmači tožeča stranka, temveč tudi popravilo stvari.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - projektno delo - transformacija
Upoštevaje zakonsko dikcijo (to je 68. člen ZJU in 53. člen ZDR) se pogodba o zaposlitvi za določen čas zaradi oprave projektnega dela lahko sklene za več kot 2 leti samo, če se sklene za ves čas trajanja projekta. V nasprotnem primeru je presežena časovna omejitev, ki jo določa tretji odstavek 53. člena ZDR, čeprav je podan zakoniti razlog za sklenitev.
V tem individualnem delovnem sporu je bila pogodba o zaposlitvi s tožnikom sklenjena za več kot 2 leti, vendar ne za ves čas trajanja projekta. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je za tehnično pomoč bilo zaposleno večje število ljudi, med katerimi je bil tudi tožnik, nato pa zaključilo, da tehnična pomoč ne pomeni, da zaposlitev na tehnični pomoči traja ves čas izvajanja projekta. Na kakšni podlagi je sodišče prve stopnje to ugotovilo, ni mogoče preizkusiti. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano odločitev razveljavilo. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem sojenju ugotoviti, ali je bil osnovni projekt razdeljen na posamezne samostojne in časovno krajše projekte v okviru osnovnega projekta in ali je med te samostojne projekte spadala tudi tehnična pomoč. Če bo ugotovilo, da je bila tehnična pomoč, na kateri je delal tožnik, vezana na samostojen projekt, ki je trajal krajši čas, mora ugotoviti trajanje tega projekta in presoditi, ali je res prenehal dne, do katerega je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas iz razloga projektnega dela.
ZFPPIPP člen 20, 78, 78/1, 78/2, 78/2-1, 78/2-5, 78/2-6, 80, 80/2, 80/3, 128, 128/2, 142, 142/1, 142/1-3. ZGD-1 člen 527.
upniški odbor – imenovanje članov – ločitveni upnik – ovira za imenovanje člana upniškega odbora – ožje povezana oseba
Ločitveni upnik ne more biti imenovan za člana upniškega odbora, razen če dokaže, da vrednost premoženja, ki je predmet njegove ločitvene pravice, ne zadošča za plačilo celotne terjatve.
ZPP člen 7, 212. ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5.
predlog za taksno oprostitev - pravna oseba - popolna oprostitev plačila sodnih taks - negativni kapital gospodarske družbe - insolventnost družbe - povezanost trditvenega in dokaznega bremena
Tudi za odločanje o predlagani taksni oprostitvi velja pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (7. in 212. člen ZPP), saj lahko sodišče le na ta način preizkusi, ali drži trditev predlagatelja, da (tudi v prihodnje, do pravnomočnega zaključka postopka) s prodajo opredmetenih osnovnih sredstev ne more zagotoviti sredstev za plačilo sodne takse brez ogrožanja svoje dejavnosti.
dokazni predlog z novim izvedencem - zavrnitev dokaznega predloga
Predlog z novim izvedencem gradbene stroke ni nov dokazni predlog, temveč je le predlog za nadaljnje izvajanje dokaza, ki je bil že (v pretežnem delu oziroma delno) izveden. Če stranka glede iste dokazne teme predlaga dodatno zaslišanje izvedenca ali novega izvedenca, potem to ni dokazni predlog (dokazni predlog identificirata dokazna tema in dokazno sredstvo - če je oboje isto, ne more iti za nov dokazni predlog). Predlagane dokaze, ki jih sodišče oceni kot nepomembne za odločbo, lahko zavrne z zavrnilnim sklepom, ki mora biti obrazložen. Pri tem pa lahko sodišče izbere, ali bo razloge za zavrnitev navedlo v samem dokaznem sklepu, v posebnem sklepu, ali pa v sodni odločbi o glavni stvari.
ZFPPIPP nima določb o tem, kdo nosi stroške pritožbenega postopka, ki nastanejo dolžniku. Zato se glede dolžnikovih stroškov pritožbenega insolvenčnega postopka smiselno uporabljajo določbe ZPP
V skladu z načelom vestnosti in poštenja v civilnem procesu ki se smiselno uporablja tudi v postopku poenostavljene prisilne poravnave, je postulat, da dolžnik obseg stroškov, ki jih uveljavlja od upnika, skrči na tisto najmanjšo mero, ko je še mogoče učinkovito varstvo njegovih lastnih interesov.
osebni stečaj – naknadno prijavljena terjatev – končanje stečajnega postopka
Preizkus terjatev v stečajnem postopku je namenjen (vsaj delnemu) poplačilu ugotovljenih upniških terjatev v tem postopku. Če tega namena v stečajnem postopku ni mogoče doseči, ker razpoložljive stečajne mase ni, tudi nadaljnji preizkus naknadno prijavljenih terjatev nima nobenega pomena v predmetnem stečajnem postopku.
Res je sicer stranski učinek preizkusa terjatev v postopku osebnega stečaja tudi upnikova pridobitev izvršilnega naslova za priznane, pa še neplačane, terjatve tudi v primeru končanja stečajnega postopka, toda zgolj temu namenu ne sme in ne more biti podrejeno vodenje tega postopka osebnega stečaja, katerega primarni in bistveni namen je unovčenje stečajne mase in vsaj delno poplačilo upnikov.
najemna pogodba – leasing pogodba – odpoved najemne pogodbe – uporaba tujega prava – karakteristična izpolnitev – najtesnejša povezanost – slovensko pravo
Pri najemni pogodbi sta obveznosti strank enakovredni, kar posledično pomeni, da je kriterij karakteristične izpolnitve uravnotežen in sorazmerno porazdeljen med obe pogodbeni stranki, in tako v tej smeri nobena od pogodbenih strank tudi nima tesnejše zveze s svojim pravom od druge.
Okoliščine, da sta vozili, ki sta predmet najema registrirani v Sloveniji s slovenskim prometnim dovoljenjem, da sta najemni pogodbi sklenjeni v slovenskem jeziku z navedbo kraja sklenitve pogodbe L., da sta se pogodbeni stranki z najemnima pogodbama dogovorili, da je za vse spore v zvezi s pogodbama pristojno slovensko sodišče, da ima ena od pogodbenih strank (najemojemalec), ki je dolžna opraviti značilno izpolnitev, v Sloveniji sedež, kažejo, da je pogodbeno razmerje pravdnih strank najtesneje povezano s slovenskim pravom.