• Najdi
  • <<
  • <
  • 4
  • od 39
  • >
  • >>
  • 61.
    VDSS sodba Pdp 509/2014
    26.3.2015
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS0013712
    ZSPJS člen 2, 17, 17/3, 17/4, 19, 19/1, 52, 52/1. URS člen 58. ZVis člen 6.
    plačilo razlike plače - razvrstitev v plačni razred - napredovanje - javni uslužbenec - redni profesor
    V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožnica z izvolitvijo v naziv redne profesorice pridobila tudi pravico do uvrstitve v plačni razred tega naziva (tj. v 50. plačni razred). Pritožba sodišču prve stopnje utemeljeno očita zmotno uporabo materialnega prava, ker pri odločitvi ni upoštevalo omejitev napredovanj in načina napredovanja, ki jih je 1. 8. 2008 uveljavil ZSPJS kot kogentni predpis.

    Sodišče prve stopnje bi moralo plačni razred, v katerega je tožnica uvrščena od izvolitve v naziv redne profesorice dalje, določiti tako, da bi plačni razred, ki ga je dosegla v nazivu pred izvolitvijo (47. plačni razred), na podlagi prvega odstavka 19. člena ZSPJS povečalo za en plačni razred (48. plačni razred), saj za povečanje za tri plačne razrede, kot je to storilo sodišče prve stopnje (iz 47. v 50. plačni razred), ni pravne podlage.
  • 62.
    VSL sklep V Kp 11445/2014
    26.3.2015
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
    VSL0023321
    URS člen 36. ZKP člen 18, 18/2, 285e.
    izločitev nedovoljenih dokazov – nedotakljivost stanovanja – hišna preiskava – utemeljeni razlogi za sum
    Drži, da so policisti s termovizijsko napravo zaznali intenzivnejšo temperaturo v spodnjem delu objekta (kletni prostori), vendar pa pritožba nima prav, da so s tem posegom kršili obtoženčevo ustavno pravico do nedotakljivosti stanovanja, kot le-ta izhaja iz 36. člena URSlovenije. Policisti namreč z navedeno napravo lahko pridobijo le podatke o temperaturi in prikazu razporeditve toplote po površini objekta, vendar pa brez vstopa v objekt. Poleg navedenega do obtoženčeve kršitve pravice do nedotakljivosti stanovanja sploh ni moglo priti, saj obtoženi v predmetnem objektu ni stanoval, saj je stavba dajala videz zapuščenosti in nenazadnje je pritožba v tem delu v nasprotju s svojimi predhodnimi trditvami, ko stoji na stališču, da obtoženi sploh ni bil uporabnik predmetnega objekta. Zgrešeno je tudi pritožbeno stališče, da gre pri uporabi termovizijske naprave za dejansko izvedbo hišne preiskave, ker da se z njeno pomočjo pridobijo podatki, ki jih je mogoče pridobiti le z vstopom v opazovane prostore. Ravno nasprotno, s termovizijo ni bilo poseženo v notranjost stavbe, pač pa se je iz zunanje strani merila toplotna izguba stavbe in zaznalo večje toplotno oddajanje v spodnjih oziroma kletnih prostorih.
  • 63.
    VDSS sodba Psp 25/2015
    26.3.2015
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VDS0013966
    Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
    začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež
    Pri tožniku od spornega dne dalje bolniški stalež iz zdravstvenih razlogov ni več indiciran. Zato je z izpodbijano sodbo tožbeni zahtevek na odpravo zakonitih posamičnih upravnih aktov glede zaključenega bolniškega staleža s spornim dnem utemeljeno zavrnjen.
  • 64.
    VSL sklep II Kp 21953/2010
    26.3.2015
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL0023320
    ZKP člen 422, 422/2, 423, 423/2.
    zahteva za varstvo zakonitosti – zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti – nedovoljenost – stvarna pristojnost – pristojnost vrhovnega sodišča
    Predsednik senata sodišča prve stopnje nedovoljene zahteve za varstvo zakonitosti ne more zavreči, ampak je to v pristojnosti Vrhovnega sodišča.
  • 65.
    VDSS sodba Psp 630/2014
    26.3.2015
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VDS0013956
    ZPIZ-1 člen 275. OZ člen 190, 190/1, 190/3, 336, 336/1, 347, 355, 355/2.
    predčasna pokojnina - predplačilo - neupravičena obogatitev - zastaranje
    Po 275. členu ZPIZ-1 mora oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, vrniti prejeti znesek v skladu z določbami OZ (prvi odstavek 190. člena OZ). V sporni zadevi je odpadla pravna podlaga, na podlagi katere je tožena stranka tožniku izplačala sporni znesek (prišlo je do preplačila predčasne pokojnine), zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
  • 66.
    VSL sodba V Cpg 744/2014
    26.3.2015
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO
    VSL0081436
    OZ člen 125, 125/1. ZASP člen 130, 156, 156/1, 156/2. ZMed člen 12, 12/3.
    sorodne pravice – nadomestilo za radiodifuzno oddajanje in radiodifuzno retransmisijo fonogramov – tarifa – skupni sporazum – pogodba o neizključnem prenosu pravic za uporabo del iz repertoarja kolektivne organizacije – prenos pogodbe – singularno nasledstvo – univerzalno nasledstvo – vpis v razvid medijev
    Pogodba ustvarja pravice in obveznosti za pogodbeni stranki (1. odstavek 125. člena OZ). Do prenosa obveznosti iz „inter partes“ razmerij na tretje osebe lahko pride na temelju zakona ali soglasja vpletenih strank.

    Zmotno je pritožbeno stališče, da podlago obveznosti plačila nadomestila za vsak posamezen program predstavlja 1. odstavek 130. člena ZASP. Način izračunavanja nadomestila, ki ga mora posamezni uporabnik plačati kolektivni organizaciji za uporabo avtorskega dela iz repertoarja kolektivne organizacije, se določi s tarifo (1. odstavek 156. člena ZASP), ki je vsebovana v skupnem sporazumu med kolektivno organizacijo in reprezentativnim združenjem uporabnikov (2. odstavek 156. člena ZASP).
  • 67.
    VSK sodba II Kp 60437/2012
    26.3.2015
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSK0006280
    ZKP člen 506.
    preklic pogojne obsodbe – neizpolnitev posebnega pogoja
    Nenazadnje že sama pritožbena navedba, da obsojenec kupuje plovilo, ki ga potrebuje za začetek dejavnosti, kaže, da ne drži obsojenčeva trditev, da nima premoženja in prihodkov in da ne more plačati zaostale preživnine, niti delno ne. Če obsojenec kupuje plovilo, pomeni, da neka denarna sredstva ima, vendar jih noče uporabiti za plačilo preživninskih obveznosti. Pritožbeno sodišče tako ne dvomi, da je neizpolnitev posebnega pogoja izključno posledica obsojenčeve krivde.
  • 68.
    VDSS sodba Pdp 1036/2014
    26.3.2015
    DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VDS0013729
    ZDR člen 79, 126, 126/2. OZ člen 45, 46, 49, 94, 95, 95/1.
    poslovodna oseba - direktor - razveljavitev pogodbe o zaposlitvi - izplačilo dobička - bonusa - plačilo za delo - obveznost plačila - plačilo za poslovno uspešnost - zmota
    Tožnik (generalni direktor prodajnega področja) je s toženo stranko sklenil dogovor o sporazumnem prenehanju pogodbe o zaposlitvi (sporazum). Na podlagi pogodbe o zaposlitvi je imel tožnik pravico do letnega bonusa v višini 45 % letne plače za planirano realizacijo ciljev, v skladu z aktom delodajalca o nagrajevanju menendžmenta. Tožnik na tej podlagi uveljavlja plačilo letnega bonusa za sporno leto, ki mu ga tožena stranka ni izplačala. Iz sporazuma izhaja, da je tožnik s podpisom tega sporazuma izrecno izjavil, da iz naslova delovnega razmerja pri toženi stranki nima nobenih dodatnih zahtevkov, razen tistih, ki so izrecno dogovorjeni s tem sporazumom ter da so obveznosti tožene stranke do tožnika v celoti poravnane z izpolnitvijo obveznosti po tem sporazumu. Tožnik se s podpisom sporazuma pravici do bonusa ni odpovedal. Gre za pravico iz delovnega razmerja, ki je tožniku sukcesivno nastajala celotno sporno leto, ko je delal na delovnem mestu generalnega direktorja prodajnega področja. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Bistveno je, da pravdni stranki s podpisom sporazuma nista posegli v plačo tožnika, kot je bila dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi. Ker je tožnik upravičen do plače za sporno leto, je upravičen tudi do bonusa.
  • 69.
    VSC sklep Cp 35/2015
    26.3.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC0003993
    ZPP člen 108, 108/5, 180, 180/1.
    nepopolna vloga - določnost tožbenega zahtevka - zavrženje tožbe
    Sodišče zavrže nepopolno tožbo, če je vložnik po pozivu sodišča na dopolnitev, ustrezno ne dopolni.
  • 70.
    VSK sklep PRp 19/2015
    26.3.2015
    PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSK0006195
    ZGos člen 21, 21/2.
    soglasje za podaljšan obratovalni čas – upravičena zmota – dela prosti dnevi – dejansko stanje – dopustnost pritožbe
    Pritožnik bi z zatrjevano neupravičeno zmoto, ker je kršitelj dolgoleten gostinec, lahko zamajal odločitev sodišča prve stopnje, če bi bil kršitelj zaradi prekrška storjenega v enakih okoliščinah že kdaj prej obravnavan. Tega pa pritožnik ne trdi. Tudi po presoji pritožbenega sodišča namreč velika večina prebivalstva Republike Slovenije dneve, ki so sicer v zakonu opredeljeni zgolj kot dela prosti dnevi, dojema kot praznike saj so kot dela prosti dnevi opredeljeni krščanski verski prazniki (gre za izvedbo ustavne ločenosti države in verskih skupnosti) in med njimi ne dela razlik.
  • 71.
    VDSS sodba Pdp 1185/2014
    26.3.2015
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS0013743
    ZDR-1 člen 83, 83/2, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 91, 91/1, 91/2, 91/3, 91/4, 91/5.
    javni uslužbenec - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev
    Sprememba sistemizacije ter ukinitev tožnikovega delovnega mesta predstavljata organizacijski razlog, ki je utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
  • 72.
    VDSS sodba Pdp 1030/2014
    26.3.2015
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS0013586
    ZDR-1 člen 102, 102/1, 116, 116/1. ZJU člen 5.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti - invalid - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
    Delovno mesto svetovalec revizorja ni ustrezno delovno mesto, glede na tožnikove omejitve pri delu, ki so posledica invalidnosti III. kategorije. Neutemeljene so pritožbene trditve tožnika, da bi morala tožena stranka zanj sistemizirala delovno mesto v skladu z odločbo, torej za delovno mesto za 8-urni delavnik, glede na to, da delo, ki ga je tožnik opravljal, ustreza le manjšemu segmentu dela revizorja, ki ga ta lahko opravi sam. Zato tudi po presoji pritožbenega sodišča ne obstaja dolžnost tožene stranke sistemizirati delovno mesto za delo, ki se lahko opravi v krajšem delovnem času, za polni delovni čas. Tudi če je tožena stranka vsa leta tožniku omogočala delo vnašanja in razvrščanja podatkov in pobud s področja lokalne samouprave v tabele, sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da gre za delo, ki glede na svoj obseg in naravo ne zahteva posebne sistemizacije. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni razpolagala z delovnim mestom, na katerega bi lahko premestila tožnika z delovnega mesta višjega strokovnega sodelavca za revidiranje.
  • 73.
    VSM sklep I Cpg 33/2015
    26.3.2015
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSM0022427
    ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3.
    začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe –sklepčnost predloga za izdajo začasne odredbe – obstoj nevarnosti - neznatna škoda
    Upnik, ki predlaga začasno odredbo, mora navesti dejstva in predlagati dokaze, ki kažejo na verjeten obstoj nevarnosti, ki grozi bodoči uresničitvi njegove terjatve, ali pa mora navesti dejstva in predlagati dokaze, ki ga osvobajajo dolžnosti dokazovanja te nevarnosti. Tudi če se upnik v oporo predlagane začasne odredbe sklicuje na tretji odstavek 270. člena ZIZ, to je na neznatno škodo, mu je s tem olajšano le dokazovanje subjektivne nevarnosti, vendar pa ga to ne razbremenjuje dolžnosti ponuditi ustrezne trditvene podlage o obstoju nevarnosti, da bo uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali precej otežena (tako tudi VSL I Cpg 1082/2014 in VSL III Cp 425/2007).

    Nedopustno in v nasprotju z namenom začasne odredbe bi bilo nuditi takšno obliko sodnega varstva upniku, za katerega terjatev ne obstojijo prav nobene okoliščine, ki bi kazale na nevarnost, da bo uveljavitev terjatve kakorkoli onemogočena ali znatno otežena, pa čeprav bi s takšno začasno odredbo toženi stranki nastala le neznatna škoda. Ker tožeča stranka trditev o obstoju nevarnosti, ki v bistvu substancirajo začasno odredbo kot sredstvo zavarovanja, ni navedla, je njen predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljen.
  • 74.
    VSK sklep II Kp 23422/2013
    26.3.2015
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSK0006279
    ZKP člen 502, 502a, 502c.
    začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi – podaljšanje začasnega zavarovanja – spremenjene okoliščine
    Ker je podana tudi nevarnost, da bo družba M. d.o.o. razpolagala s svojim premoženjem, tako da ga bo skrila oziroma odtujila in s tem precej otežila odvzem protipravne pridobljene premoženjske koristi po končanem kazenskem postopku, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, pritožnica s pritožbo ne more uspeti s trditvijo, da ima „družba in tudi sam njen direktor še veliko drugega premoženja, da se bo lahko izterjalo vse kar se bo na koncu tega postopka pokazalo kot morebitna protipravna premoženjska korist“. Če ta pritožbena navedba drži, pritožbeno sodišče napotuje pritožnico, da v skladu z drugim odstavkom 502.c člena ZKP vloži predlog za odreditev novega načina zavarovanja namesto obstoječega.
  • 75.
    VSL sodba in sklep I Cpg 1840/2014
    26.3.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0058477
    OZ člen 18, 18/1, 435, 435/1,468, 468/1, 470, 470/2, 478.
    kupoprodajna pogodba – plačilo kupnine – grajanje napak – zahtevek za znižanje kupnine – vrnitev blaga
    Če bi tožena stranka (kupec) res merila na to, da se njena kupnina zniža, potem dobavljenih stvari ne bi smela vrniti in bi morala izjaviti tudi, za koliko se naj zniža kupnina. Ker tega ni storila, kupnina ni bila znižana.
  • 76.
    VSK sodba II Kp 30884/2012
    26.3.2015
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSK0006149
    ZKP člen 18, 18/1, 355, 355/2.
    zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – dokazna ocena – dokazovanje z izvedencem
    Izvedenec je imel na razpolago dovolj primerjalnih podpisov, saj so bili ti kvalitetni in nevplivni (izvedenec je imel na razpolago pet podpisov in besedilo M.B. – pooblastilo z dne 29.11.2002), ad hoc podpisi pa so vplivni podpisi, kar pomeni, kot je izvedenec prepričljivo odgovoril na pripombo obrambe, da je za kvalitetno in zanesljivo analizo bolje, če izvedenec razpolaga z nespornimi nevplivnimi podpisi. Pritožnik trdi, da bi lahko šlo v obravnavani zadevi za falsificiranje lastne parafe priče M.B., vendar ta trditev nima opore v izvedenskem mnenju, iz katerega izhaja, da izvedba spornih podpisov – parafov priče M.B. nima nobene povezave z nobenim od njenih nespornih podpisov – parafov ter so vsi trije sporni podpisi – parafi M.B. izvedbeno popolnoma različni (izvedenec je namreč ugotovil nekatere značilnosti spornih podpisov z nespornimi podpisi – parafi obdolženca, kot izhaja iz točke 3 izvedenskega mnenja).
  • 77.
    VSL sodba I Cpg 1440/2014
    26.3.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0073519
    OZ člen 121, 121/1, 949, 949/1.
    zavarovalna pogodba za avtomobilski kasko – splošni pogoji pogodbe – namen premoženjskega zavarovanja – nastop zavarovalnega primera – opustitev prijave domnevne prometne nesreče – nujne predpostavke za izplačilo odškodnine – uveljavljanje ničnosti pogodbenih določil
    Za izplačilo odškodnine iz zavarovalne pogodbe morajo biti izpolnjene nujne predpostavke, med katere spada tudi prijava zavarovalnega primera (škodnega dogodka) policiji. Ker ta predpostavka ni bila izpolnjena, je bil zahtevek tožeče stranke v vsakem primeru neutemeljen.
  • 78.
    VSK sklep EPVDp 5/2015
    26.3.2015
    PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSK0006194
    ZP-1 člen 202d/8.
    vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka za predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program – odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja
    Sodišče je pravilno ugotovilo, da je predlog potrebno zavreči kot nedovoljen. Storilec je namreč vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program, kot pa je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje lahko predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemelji le zamuda procesnega roka, ne pa tudi zamuda materialnopravnega roka, kamor spada tudi rok za predložitev dokazila o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program.
  • 79.
    VDSS sodba Psp 52/2015
    26.3.2015
    INVALIDI
    VDS0013679
    ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-3.
    invalidnost III. kategorije
    Po določbi 3. alineje 2. odstavka v zvezi s 1. odstavkom 63. člena ZPIZ-2 je invalidnost III. kategorije med drugim podana, če zavarovanec zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije, več ni zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravlja določeno delo s krajšim delovnim časom od polnega najmanj 4 ure dnevno. Takšno dejansko stanje je podano v predmetni zadevi. Zato je tožnica zakonito razvrščena v III. kategorijo invalidnosti zaradi bolezni, s pravico do dela s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno, o pravici in višini denarne dajatve (delnega nadomestila na tem pravnem temelju), pa bo odločeno s posebno odločbo.
  • 80.
    VSL sklep II Cp 834/2015
    26.3.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO – USTAVNO PRAVO
    VSL0082979
    Odvetniška tarifa člen 19, 19/1. ZOdv člen 17, 17/5. ZDZdr člen 42, 42/2, 61, 61/1. URS člen 74, 74/1.
    stroški odvetnika – odvetnik po uradni dolžnosti – odvetniška tarifa – znižanje plačila postavljenemu ali dodeljenemu odvetniku – znižanje cene storitve
    Peti odstavek 17. člena ZOdv se uporablja tudi pri odmeri nagrade odvetniku postavljenemu v postopku po ZDZdr.
  • <<
  • <
  • 4
  • od 39
  • >
  • >>