ZDR člen 79, 126, 126/2. OZ člen 45, 46, 49, 94, 95, 95/1.
poslovodna oseba - direktor - razveljavitev pogodbe o zaposlitvi - izplačilo dobička - bonusa - plačilo za delo - obveznost plačila - plačilo za poslovno uspešnost - zmota
Tožnik (generalni direktor prodajnega področja) je s toženo stranko sklenil dogovor o sporazumnem prenehanju pogodbe o zaposlitvi (sporazum). Na podlagi pogodbe o zaposlitvi je imel tožnik pravico do letnega bonusa v višini 45 % letne plače za planirano realizacijo ciljev, v skladu z aktom delodajalca o nagrajevanju menendžmenta. Tožnik na tej podlagi uveljavlja plačilo letnega bonusa za sporno leto, ki mu ga tožena stranka ni izplačala. Iz sporazuma izhaja, da je tožnik s podpisom tega sporazuma izrecno izjavil, da iz naslova delovnega razmerja pri toženi stranki nima nobenih dodatnih zahtevkov, razen tistih, ki so izrecno dogovorjeni s tem sporazumom ter da so obveznosti tožene stranke do tožnika v celoti poravnane z izpolnitvijo obveznosti po tem sporazumu. Tožnik se s podpisom sporazuma pravici do bonusa ni odpovedal. Gre za pravico iz delovnega razmerja, ki je tožniku sukcesivno nastajala celotno sporno leto, ko je delal na delovnem mestu generalnega direktorja prodajnega področja. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Bistveno je, da pravdni stranki s podpisom sporazuma nista posegli v plačo tožnika, kot je bila dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi. Ker je tožnik upravičen do plače za sporno leto, je upravičen tudi do bonusa.
Odgovornemu uredniku ni treba objaviti popravka, če zahtevani popravek v ničemer ne zanika navedb v obvestilu in se v njem tudi ne navajajo oziroma prikazujejo druga ali nasprotna dejstva ali okoliščine, s katerimi bi prizadeti izpodbijal ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnil navedbe v objavljenem besedilu.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe –sklepčnost predloga za izdajo začasne odredbe – obstoj nevarnosti - neznatna škoda
Upnik, ki predlaga začasno odredbo, mora navesti dejstva in predlagati dokaze, ki kažejo na verjeten obstoj nevarnosti, ki grozi bodoči uresničitvi njegove terjatve, ali pa mora navesti dejstva in predlagati dokaze, ki ga osvobajajo dolžnosti dokazovanja te nevarnosti. Tudi če se upnik v oporo predlagane začasne odredbe sklicuje na tretji odstavek 270. člena ZIZ, to je na neznatno škodo, mu je s tem olajšano le dokazovanje subjektivne nevarnosti, vendar pa ga to ne razbremenjuje dolžnosti ponuditi ustrezne trditvene podlage o obstoju nevarnosti, da bo uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali precej otežena (tako tudi VSL I Cpg 1082/2014 in VSL III Cp 425/2007).
Nedopustno in v nasprotju z namenom začasne odredbe bi bilo nuditi takšno obliko sodnega varstva upniku, za katerega terjatev ne obstojijo prav nobene okoliščine, ki bi kazale na nevarnost, da bo uveljavitev terjatve kakorkoli onemogočena ali znatno otežena, pa čeprav bi s takšno začasno odredbo toženi stranki nastala le neznatna škoda. Ker tožeča stranka trditev o obstoju nevarnosti, ki v bistvu substancirajo začasno odredbo kot sredstvo zavarovanja, ni navedla, je njen predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljen.
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-2, 54. ZDR-1 člen 118, 118/2.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - nadomeščanje začasno odsotnega delavca - transformacija pogodbe o zaposlitvi - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Tožnica je bila pri toženi stranki zaposlena na podlagi dveh pogodb o zaposlitvi za določen čas iz razloga nadomeščanja začasno odsotne delavke. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil v tožničinem primeru navedeni zakoniti razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas podan glede prve pogodbe, ni pa bil podan v začetnem obdobju, na katerega se je nanašala druga pogodba o zaposlitvi za določen čas, ker v tem času tožnica ni nadomeščala odsotne delavke, saj je opravljala dela in naloge na vsebinsko drugih področjih kot začasno odsotna delavka. Druga pogodba o zaposlitvi za določen čas je bila tako sklenjena v nasprotju z zakonom in se zato na podlagi 54. člena ZDR šteje, da je bila sklenjena za nedoločen čas. Zato je tožbeni zahtevek za transformacijo pogodbe o zaposlitvi iz določenega v nedoločen čas utemeljen.
starostna pokojnina - sorazmerni del - pokojninska doba - zavarovalna doba
Tožnica (ki je bila ob vložitvi zahteve stara že več kot 63 let) je dopolnila 14 let in 21 dni zavarovalne dobe, in ne 15 let zavarovalne dobe, kot to zahteva ZPIZ-1 v tretjem odstavku 36. člena za pridobitev pravice do starostne pokojnine ženske pri starosti 63 let. Zato tožnica ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine.
Tožeča stranka z zahtevkom na odpravo izpodbijanih upravnih aktov, v zvezi z negativno uskladitvijo pokojnin po 143. členu ZUJF, potem ko je tožena stranka na podlagi Zakona o odpravi posledic razveljavitve drugega, tretjega in četrtega odstavka 143. člena ZUJF z izdajo novih odločb odpravila posledice negativne uskladitve pokojnin, ne izkazuje pravnega interesa za tožbo, saj si ne more izboljšati pravnega položaja. S tem, ko je postala nova odločba pravnomočna, sta namreč posamična upravna akta, izpodbijana v tem socialnem sporu, izgubila pravni učinek. Z vzpostavitvijo stanja, kakršno je bilo pred protiustavnim posegom v pokojninsko dajatev z negativno uskladitvijo pokojnin, ni več mogoče izkazovati pravnega interesa za izplačilo razlike v pokojnini, niti za akcesorno denarno terjatev iz naslova zakonskih zamudnih obresti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zagotavljanje dela delavcev drugemu delodajalcu
Tožnica je bila s strani tožene stranke (delodajalca, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu) napotena na delo k uporabniku po štirih napotnicah. Uporabnik je v decembru 2013 zmanjšal naročilo glede števila napotenih delavcev tožene stranke, med katerimi je bila tudi tožnica. Tožnica v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da bi tožena stranka morala podati odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcem po seznamu uporabnika, ki so imeli sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Tožena stranka pri sestavi seznama delavcev pri zmanjšanju naročil nima vpliva, ker ga vedno sestavi uporabnik. Naloga tožene stranke kot delodajalca, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, je le zagotovitev dela. Tožena stranka je po odpovedi naročil s strani uporabnika poskušala za tožnico najti možnost napotitve k drugemu uporabniku, vendar brezuspešno. Poslovni razlog je torej nastopil pri toženi stranki kot delodajalcu tožnice, zato ni pomemben poslovni razlog pri uporabniku. Tožena stranka je tako dokazala, da je podan utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz tožničine pogodbe o zaposlitvi. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
institucionalno varstvo - plačilo - invalid - otrok - starši - samska oseba
Polnoletnega invalidnega sina je kljub temu, da ima prijavljeno stalno prebivališče na naslovu svojih staršev, dejansko pa je nastanjen v stanovanjski skupini, potrebno upoštevati kot samsko osebo. Pri izračunavanju materialnega položaja ni mogoče upoštevati njegovih staršev, ki po noveliranem 123. členu ZZZDR, kljub podaljšani roditeljski pravici, nista več dolžna preživljati odraslega, polnoletnega invalidnega sina. Prav z novelo ZZZDR je bilo staršem nepreskrbljenega polnoletnega otroka z motnjami v telesnem in duševnem razvoju odvzeto breme preživljanja.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da sta bila pri upravnem odločanju o vlogi polnoletnega invalidnega sina za oprostitev plačila institucionalnega varstva nepravilno upoštevana njegova starša, ne da bi bili hkrati upoštevani tudi njuni dohodki, zaradi česar izračun oprostitve plačila storitve institucionalnega varstva za vlagatelja in posledična obveznost tožeče stranke ni pravilen.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – skrajšani postopek – navzočnost na glavni obravnavi – sojenje v nenavzočnosti – pogoji za sojenje v nenavzočnosti – pravica do obrambe – priprava obrambe – izvajanje dokazov
Glede na to, da je bila opravljena vročitev vabila obdolžencu na glavno obravnavo po sodnih organih Srbije in da je bil obdolženi takrat v zaporu, kot navaja njegov zagovornik, torej nedvomno sodnim organom Srbije dosegljiv, ni nikakršnega razloga za dvom, da vročitev vabila v resnici ne bi bila tudi opravljena.
Vročitev stranki neposredno se v primeru, ko ima stranka pooblaščenca, po ustaljeni sodni praksi ne šteje za veljavno opravljeno in pomeni bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
Višje sodišče glede na navedbe sodišča prve stopnje, da je tretja prejela pozivni sklep 3. 11. 2014, in glede na podatke v spisu ne more preizkusiti pravilnosti vročanja pozivnega sklepa pooblaščencu tretje v skladu z določbo 1. odstavka 137. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
ZGD-1 člen 264. ZGO-1 člen 148. ZUP člen 298, 298/1.
odškodnina zaradi ravnanja članov uprave gospodarske družbe - pravno priznana škoda - škoda za nespoštovanja inšpekcijske odločbe - protipravnost - kršitev predpisov - možnost naknadne legalizacije - prosta podjetniška presoja - odgovornost uprave za skladnost poslovanja s predpisi - namen denarne kazni - prevalitev plačila denarne kazni
Pri ravnanju poslovodstva ni protipravnosti, če so izpolnjene predpostavke za uporabo pravila proste podjetniške presoje.
Strošek plačila denarne kazni, kadar gre za denarno kazen, ki jo je v ustreznem postopku izrekel državni organ, ni pravno priznana škoda, ki bi jo lahko naslovniki denarnih kazni uveljavljali v odškodninskem postopku.
poenostavljena prisilna poravnava – učinki za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu
Ker upnik pravilno navaja, da njegove terjatve ni navedene v posodobljenem seznamu terjatev, morebitna potrjena poenostavljena prisilna poravnava ne bo učinkovala za upnikovo terjatev, ki jo izterjuje v predmetnem izvršilnem postopku. Zato pritožbeno sodišče soglaša s pritožnikom, da ni razloga za prekinitev izvršbe.
Po določbi 14. člena ZVarDod gre pravica do varstvenega dodatka uživalcu pokojnine od dneva pridobitve pravice do pokojnine, če je vložil zahtevo za njegovo priznanje v šestih mesecih od dneva vročitve odločbe o pravici do pokojnine. Ker je tožnica pridobila pravico do pokojnine s 1. 4. 2009, zahtevo za priznanje pravice do varstvenega dodatka pa je vložila dne 17. 9. 2009, gre tožnici pravica do varstvenega dodatka od dneva pridobitve pravice do pokojnine, torej od 1. 4. 2009 dalje.
Sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, proti kateremu je bil vložen ugovor, ne predstavlja sodne odločbe, na podlagi katere bi bilo dopustno izdati sklep o zavarovanju s predhodno odredbo.
Če bi tožena stranka (kupec) res merila na to, da se njena kupnina zniža, potem dobavljenih stvari ne bi smela vrniti in bi morala izjaviti tudi, za koliko se naj zniža kupnina. Ker tega ni storila, kupnina ni bila znižana.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006149
ZKP člen 18, 18/1, 355, 355/2.
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – dokazna ocena – dokazovanje z izvedencem
Izvedenec je imel na razpolago dovolj primerjalnih podpisov, saj so bili ti kvalitetni in nevplivni (izvedenec je imel na razpolago pet podpisov in besedilo M.B. – pooblastilo z dne 29.11.2002), ad hoc podpisi pa so vplivni podpisi, kar pomeni, kot je izvedenec prepričljivo odgovoril na pripombo obrambe, da je za kvalitetno in zanesljivo analizo bolje, če izvedenec razpolaga z nespornimi nevplivnimi podpisi. Pritožnik trdi, da bi lahko šlo v obravnavani zadevi za falsificiranje lastne parafe priče M.B., vendar ta trditev nima opore v izvedenskem mnenju, iz katerega izhaja, da izvedba spornih podpisov – parafov priče M.B. nima nobene povezave z nobenim od njenih nespornih podpisov – parafov ter so vsi trije sporni podpisi – parafi M.B. izvedbeno popolnoma različni (izvedenec je namreč ugotovil nekatere značilnosti spornih podpisov z nespornimi podpisi – parafi obdolženca, kot izhaja iz točke 3 izvedenskega mnenja).
Pritožnik si napačno razlaga zakonsko določbo, da mu je bilo neutemeljeno izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (z veljavnostjo za kategorijo A1 in A2), ker je prekršek storil z vozilom B kategorije. Zakon o prekrških v tretjem odstavku 22. člena namreč določa, da sodišče izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel vozniško dovoljenje, s katerim je storil prekršek, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk, če voznik v času dveh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu.
ZFPPIPP člen 121, 384, 384/2, 398, 398/3. ZPP člen 108, 339, 339/2, 339/2-14.
postopek osebnega stečaja - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - poročilo o stanju dolžnikovega premoženja - okoliščine, ki so podlaga za določitev preizkusnega obdobja - nepopoln predlog - nekonkretiziran sklep o dopolnitvi - nerazumljiv sklep - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje navedlo, da dolžnica svojega predloga za začetek postopka ni dopolnila tako, kot ji je bilo naloženo s sklepom z dne 16. 2. 2015. V 1. točki izreka tega sklepa je sodišče prve stopnje dobesedno povzelo vsebino 2. odstavka 384. člena ZFPPIPP, v 2. točki izreka pa je povzelo vsebino določila 3. odstavka 398. člena ZFPPIPP ter nekaterih drugih določil tega zakona. Tak sklep pa je nekonkretiziran, razen v tistem delu 2. točke izreka, kjer sodišče poziva dolžnico, naj navede upnike in dolžne zneske tem upnikom (kar pa je dolžnica že storila, kot je razvidno iz 2. stani njenega predloga). Zaradi nekonkretiziraznosti sklepa o dopolnitvi tudi ni jasno, kaj je imelo sodišče prve stopnje v mislih, ko je v izpodbijanem sklepu zapisalo, da dolžnica svojega predloga „ni dopolnila tako, kot ji je bilo naloženo s sklepom o dopolnitvi“. Takega sklepa ni mogoče preizkusiti, saj je nerazumljiv.