Po določbi 3. alineje 2. odstavka v zvezi s 1. odstavkom 63. člena ZPIZ-2 je invalidnost III. kategorije med drugim podana, če zavarovanec zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije, več ni zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravlja določeno delo s krajšim delovnim časom od polnega najmanj 4 ure dnevno. Takšno dejansko stanje je podano v predmetni zadevi. Zato je tožnica zakonito razvrščena v III. kategorijo invalidnosti zaradi bolezni, s pravico do dela s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno, o pravici in višini denarne dajatve (delnega nadomestila na tem pravnem temelju), pa bo odločeno s posebno odločbo.
starostna pokojnina - sorazmerni del - pokojninska doba - zavarovalna doba
Tožnica (ki je bila ob vložitvi zahteve stara že več kot 63 let) je dopolnila 14 let in 21 dni zavarovalne dobe, in ne 15 let zavarovalne dobe, kot to zahteva ZPIZ-1 v tretjem odstavku 36. člena za pridobitev pravice do starostne pokojnine ženske pri starosti 63 let. Zato tožnica ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine.
Tožeča stranka z zahtevkom na odpravo izpodbijanih upravnih aktov, v zvezi z negativno uskladitvijo pokojnin po 143. členu ZUJF, potem ko je tožena stranka na podlagi Zakona o odpravi posledic razveljavitve drugega, tretjega in četrtega odstavka 143. člena ZUJF z izdajo novih odločb odpravila posledice negativne uskladitve pokojnin, ne izkazuje pravnega interesa za tožbo, saj si ne more izboljšati pravnega položaja. S tem, ko je postala nova odločba pravnomočna, sta namreč posamična upravna akta, izpodbijana v tem socialnem sporu, izgubila pravni učinek. Z vzpostavitvijo stanja, kakršno je bilo pred protiustavnim posegom v pokojninsko dajatev z negativno uskladitvijo pokojnin, ni več mogoče izkazovati pravnega interesa za izplačilo razlike v pokojnini, niti za akcesorno denarno terjatev iz naslova zakonskih zamudnih obresti.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – izpodbijanje domnev – običajen rok izpolnitve – trditveno in dokazno breme
Upnik (tožena stranka) se lahko brani na temelju 2. odstavka 272. člena ZFPPIPP, če trdi (in po potrebi dokaže), da je izpodbijano pravno dejanje pripeljalo do izpolnitve, ki je bila opravljena v med strankama običajnem roku. Zanesljivo merilo za običajen rok izpolnitve je povprečen rok izpolnitve. Če je prišlo do izpolnjevanja z zamudo, mora trditi, kakšna je bila povprečna zamuda v obdobju pred nastopom insolventnosti. Poleg tega mora tudi trditi, da je bila izpolnitev za (vsako) njegovo konkretno terjatev takšna, da običajen rok izpolnitve ni bil prekoračen.
Medtem ko dolžnik (tožeča stranka) nosi trditveno in dokazno breme glede obstoja temelja domneve iz 1. točke 1. odstavka 272. člena ZFPPIPP, nosi upnik (tožena stranka) trditveno in dokazno breme za obrambo po 2. odstavku 272. člena ZFPPIPP.
Vročitev stranki neposredno se v primeru, ko ima stranka pooblaščenca, po ustaljeni sodni praksi ne šteje za veljavno opravljeno in pomeni bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
Višje sodišče glede na navedbe sodišča prve stopnje, da je tretja prejela pozivni sklep 3. 11. 2014, in glede na podatke v spisu ne more preizkusiti pravilnosti vročanja pozivnega sklepa pooblaščencu tretje v skladu z določbo 1. odstavka 137. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – skrajšani postopek – navzočnost na glavni obravnavi – sojenje v nenavzočnosti – pogoji za sojenje v nenavzočnosti – pravica do obrambe – priprava obrambe – izvajanje dokazov
Glede na to, da je bila opravljena vročitev vabila obdolžencu na glavno obravnavo po sodnih organih Srbije in da je bil obdolženi takrat v zaporu, kot navaja njegov zagovornik, torej nedvomno sodnim organom Srbije dosegljiv, ni nikakršnega razloga za dvom, da vročitev vabila v resnici ne bi bila tudi opravljena.
institucionalno varstvo - plačilo - invalid - otrok - starši - samska oseba
Polnoletnega invalidnega sina je kljub temu, da ima prijavljeno stalno prebivališče na naslovu svojih staršev, dejansko pa je nastanjen v stanovanjski skupini, potrebno upoštevati kot samsko osebo. Pri izračunavanju materialnega položaja ni mogoče upoštevati njegovih staršev, ki po noveliranem 123. členu ZZZDR, kljub podaljšani roditeljski pravici, nista več dolžna preživljati odraslega, polnoletnega invalidnega sina. Prav z novelo ZZZDR je bilo staršem nepreskrbljenega polnoletnega otroka z motnjami v telesnem in duševnem razvoju odvzeto breme preživljanja.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da sta bila pri upravnem odločanju o vlogi polnoletnega invalidnega sina za oprostitev plačila institucionalnega varstva nepravilno upoštevana njegova starša, ne da bi bili hkrati upoštevani tudi njuni dohodki, zaradi česar izračun oprostitve plačila storitve institucionalnega varstva za vlagatelja in posledična obveznost tožeče stranke ni pravilen.
ZFPPIPP člen 121, 384, 384/2, 398, 398/3. ZPP člen 108, 339, 339/2, 339/2-14.
postopek osebnega stečaja - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - poročilo o stanju dolžnikovega premoženja - okoliščine, ki so podlaga za določitev preizkusnega obdobja - nepopoln predlog - nekonkretiziran sklep o dopolnitvi - nerazumljiv sklep - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje navedlo, da dolžnica svojega predloga za začetek postopka ni dopolnila tako, kot ji je bilo naloženo s sklepom z dne 16. 2. 2015. V 1. točki izreka tega sklepa je sodišče prve stopnje dobesedno povzelo vsebino 2. odstavka 384. člena ZFPPIPP, v 2. točki izreka pa je povzelo vsebino določila 3. odstavka 398. člena ZFPPIPP ter nekaterih drugih določil tega zakona. Tak sklep pa je nekonkretiziran, razen v tistem delu 2. točke izreka, kjer sodišče poziva dolžnico, naj navede upnike in dolžne zneske tem upnikom (kar pa je dolžnica že storila, kot je razvidno iz 2. stani njenega predloga). Zaradi nekonkretiziraznosti sklepa o dopolnitvi tudi ni jasno, kaj je imelo sodišče prve stopnje v mislih, ko je v izpodbijanem sklepu zapisalo, da dolžnica svojega predloga „ni dopolnila tako, kot ji je bilo naloženo s sklepom o dopolnitvi“. Takega sklepa ni mogoče preizkusiti, saj je nerazumljiv.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - javni uslužbenec - ustrezna zaposlitev
Tožnik je opravljal delo na rektoratu tožene stranke na delovnem mestu samostojni strokovni delavec. Zaradi ukinitve tega delovnega mesta je prenehala potreba po delu tožnika, pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Tožniku je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto. Zato tožnikov zahtevek za ugotovitev, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ni utemeljen.
Z novo odločbo je toženec odpravil pravne posledice negativne uskladitve tožnikove pokojnine. Sporno razmerje med strankama v postopku je bilo pravnomočno urejeno na način, kakor to izhaja iz odločbe toženca. S to odločbo toženec res ni odpravil v tožbi napadenih odločb, vendar si kljub temu tožnik svojega pravnega položaja ne more več izboljšati. Zato je potrebno njegovo tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavreči.
Po določbi 14. člena ZVarDod gre pravica do varstvenega dodatka uživalcu pokojnine od dneva pridobitve pravice do pokojnine, če je vložil zahtevo za njegovo priznanje v šestih mesecih od dneva vročitve odločbe o pravici do pokojnine. Ker je tožnica pridobila pravico do pokojnine s 1. 4. 2009, zahtevo za priznanje pravice do varstvenega dodatka pa je vložila dne 17. 9. 2009, gre tožnici pravica do varstvenega dodatka od dneva pridobitve pravice do pokojnine, torej od 1. 4. 2009 dalje.
Sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, proti kateremu je bil vložen ugovor, ne predstavlja sodne odločbe, na podlagi katere bi bilo dopustno izdati sklep o zavarovanju s predhodno odredbo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006191
ZKP člen 18, 18/1, 355, 355/2.
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni sprejelo zaključkov le na podlagi "golega" prepričanja oškodovanke, da je obdolženka storila obravnavano kaznivo dejanje, ampak je do tega prišlo na podlagi dejstev, ki jih je glede obravnavanega dogodka nanizala oškodovanka ter drugih okoliščin primera, ki vodijo do zanesljivega spoznanja, da je obdolženka bila tista, ki je poškodovala osebni avtomobil oškodovanke.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0073519
OZ člen 121, 121/1, 949, 949/1.
zavarovalna pogodba za avtomobilski kasko – splošni pogoji pogodbe – namen premoženjskega zavarovanja – nastop zavarovalnega primera – opustitev prijave domnevne prometne nesreče – nujne predpostavke za izplačilo odškodnine – uveljavljanje ničnosti pogodbenih določil
Za izplačilo odškodnine iz zavarovalne pogodbe morajo biti izpolnjene nujne predpostavke, med katere spada tudi prijava zavarovalnega primera (škodnega dogodka) policiji. Ker ta predpostavka ni bila izpolnjena, je bil zahtevek tožeče stranke v vsakem primeru neutemeljen.
poenostavljena prisilna poravnava – učinki za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu
Ker upnik pravilno navaja, da njegove terjatve ni navedene v posodobljenem seznamu terjatev, morebitna potrjena poenostavljena prisilna poravnava ne bo učinkovala za upnikovo terjatev, ki jo izterjuje v predmetnem izvršilnem postopku. Zato pritožbeno sodišče soglaša s pritožnikom, da ni razloga za prekinitev izvršbe.
Z novo odločbo je toženec odpravil pravne posledice negativne uskladitve tožnikove pokojnine. S to odločbo toženec res ni odpravil v tožbi napadenih odločb, vendar si kljub temu svojega pravnega položaja ne more več izboljšati. Zato je potrebno tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavreči (274. člen ZPP).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Formalna ukinitev delovnega mesta s spremembo akta o sistemizaciji ni pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zaradi spremenjene organizacije dela, ki jo delodajalec izvede tako, da naloge nekega delovnega mesta razporedi med druge zaposlene delavce.
Razdelitev nalog delovnega mesta, ki je bilo ukinjeno, na ostale zaposlene, pomeni organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela, ki ga je tožnik opravljal pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Delavcu se je obseg dela po odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku povečal z 10 % na 80 %, vendar to ne zadostuje za zaključek, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka za predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program – odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja
Sodišče je pravilno ugotovilo, da je predlog potrebno zavreči kot nedovoljen. Storilec je namreč vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program, kot pa je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje lahko predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemelji le zamuda procesnega roka, ne pa tudi zamuda materialnopravnega roka, kamor spada tudi rok za predložitev dokazila o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program.
Če bi tožena stranka (kupec) res merila na to, da se njena kupnina zniža, potem dobavljenih stvari ne bi smela vrniti in bi morala izjaviti tudi, za koliko se naj zniža kupnina. Ker tega ni storila, kupnina ni bila znižana.