Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež
Pri tožniku od spornega dne dalje bolniški stalež iz zdravstvenih razlogov ni več indiciran. Zato je z izpodbijano sodbo tožbeni zahtevek na odpravo zakonitih posamičnih upravnih aktov glede zaključenega bolniškega staleža s spornim dnem utemeljeno zavrnjen.
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-2, 54. ZDR-1 člen 118, 118/2.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - nadomeščanje začasno odsotnega delavca - transformacija pogodbe o zaposlitvi - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Tožnica je bila pri toženi stranki zaposlena na podlagi dveh pogodb o zaposlitvi za določen čas iz razloga nadomeščanja začasno odsotne delavke. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil v tožničinem primeru navedeni zakoniti razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas podan glede prve pogodbe, ni pa bil podan v začetnem obdobju, na katerega se je nanašala druga pogodba o zaposlitvi za določen čas, ker v tem času tožnica ni nadomeščala odsotne delavke, saj je opravljala dela in naloge na vsebinsko drugih področjih kot začasno odsotna delavka. Druga pogodba o zaposlitvi za določen čas je bila tako sklenjena v nasprotju z zakonom in se zato na podlagi 54. člena ZDR šteje, da je bila sklenjena za nedoločen čas. Zato je tožbeni zahtevek za transformacijo pogodbe o zaposlitvi iz določenega v nedoločen čas utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti - invalid - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Delovno mesto svetovalec revizorja ni ustrezno delovno mesto, glede na tožnikove omejitve pri delu, ki so posledica invalidnosti III. kategorije. Neutemeljene so pritožbene trditve tožnika, da bi morala tožena stranka zanj sistemizirala delovno mesto v skladu z odločbo, torej za delovno mesto za 8-urni delavnik, glede na to, da delo, ki ga je tožnik opravljal, ustreza le manjšemu segmentu dela revizorja, ki ga ta lahko opravi sam. Zato tudi po presoji pritožbenega sodišča ne obstaja dolžnost tožene stranke sistemizirati delovno mesto za delo, ki se lahko opravi v krajšem delovnem času, za polni delovni čas. Tudi če je tožena stranka vsa leta tožniku omogočala delo vnašanja in razvrščanja podatkov in pobud s področja lokalne samouprave v tabele, sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da gre za delo, ki glede na svoj obseg in naravo ne zahteva posebne sistemizacije. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni razpolagala z delovnim mestom, na katerega bi lahko premestila tožnika z delovnega mesta višjega strokovnega sodelavca za revidiranje.
PRAVO DRUŽB - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0022429
OZ člen 352, 353. ZGD-1 člen 505, 523, 523/3. ZPP člen 13, 14.
odškodninska odgovornost poslovodje - sklep skupščine o vložitvi tožbe - predpostavke za uveljavljanje odškodninskega zahtevka družbe proti poslovodji - enoosebna družba
V družbi z omejeno odgovornostjo o uveljavljanju zahtevkov družbe proti poslovodjem ali družbenikom v zvezi s povračilom škode, nastale pri ustanavljanju ali poslovanju, odločajo družbeniki (osma alineja 505. člena Zakona o gospodarskih družbah - v nadaljevanju ZGD-1). Na podlagi tretjega odstavka 523. člena ZGD-1 velja enako za eno osebno družbo z omejeno odgovornostjo.
Sklep družbenika je glede na citirana zakonska določila tedaj materialnopravna predpostavka za uveljavljanje terjatve, kakršna je obravnavana, takšno pa je stališče tudi sodne prakse (VSL I Cpg 898/2012, VSL II Cpg 335/2011 in III Ips 30/2012).
disciplinsko kaznovanje procesnih udeležencev - žalitev v vlogi
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da oškodovanec kot tožilec v pritožbi zoper izpodbijani sklep ponovno žali sodišče, kar zahteva njegovo ponovno kaznovanje na podlagi 78. člena ZKP. Pavšalni in posplošeni očitki oškodovanca kot tožilca, da so „vsi sodniki, ki so presojali v mojih zadevah pripadniki te mafijske združbe“, očitki sodnici posameznici, ki je izdala izpodbijani sklep, da je „prava paradigma, oziroma tipični predstavnik pravosodne mafijske združbe“, „pravosodna mafijska duša“, pomenijo objektivno žaljivost do dela sodišča in rušijo zaupanje v sodni sistem ter spodkopavajo avtoriteto sodišča.
prepozna pritožba – vročilnica kot izkaz osebne vročitve
Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da je obsojenec 3.2.2015 prejel tudi poziv za plačilo stroškov v višini 6.567,84 EUR po pravnomočnem sklepu z dne 17.11.2014 iz katerega izhaja, da mu je bil določen petnajstdnevni rok za plačilo. Pred potekom tega roka je obsojeni D.K. vložil pritožbo zoper sklep z dne 17.11.2014, ki je bila z izpodbijanim sklepom kot prepozna zavržena. Pritožba obsojenca je vsebovala tudi predlog za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka oziroma prošnjo za plačilo v obrokih, o čemer pa sodišče prve stopnje še ni odločilo, bo pa to moralo storiti, saj je predlog vložen v roku iz četrtega odstavka 95. člena ZKP.
soglasje za podaljšan obratovalni čas – upravičena zmota – dela prosti dnevi – dejansko stanje – dopustnost pritožbe
Pritožnik bi z zatrjevano neupravičeno zmoto, ker je kršitelj dolgoleten gostinec, lahko zamajal odločitev sodišča prve stopnje, če bi bil kršitelj zaradi prekrška storjenega v enakih okoliščinah že kdaj prej obravnavan. Tega pa pritožnik ne trdi. Tudi po presoji pritožbenega sodišča namreč velika večina prebivalstva Republike Slovenije dneve, ki so sicer v zakonu opredeljeni zgolj kot dela prosti dnevi, dojema kot praznike saj so kot dela prosti dnevi opredeljeni krščanski verski prazniki (gre za izvedbo ustavne ločenosti države in verskih skupnosti) in med njimi ne dela razlik.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DAVKI
VSL0066656
ZASP člen 130, 153, 159, 159/4, 168, 168/2, 168/3. OZ člen 4, 132, 165, 190, 190/1. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006). Tarifa zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005).
kolektivno upravljanje pravic proizvajalcev fonogramov – nadomestilo za uporabo fonogramov – pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma – dolžnost sklepanja pogodb – povrnitev škode in civilna kazen – civilni delikt – neupravičena pridobitev – višina nadomestila – skupni sporazum o višini nadomestil – tarifa – plačilo DDV – predmet obdavčitve – škoda – zakonske zamudne obresti – stroški terenskega preverjanja – pravila o delitvi prihodka – enakopravnost udeležencev v obligacijskih razmerjih – prekrški – dolžnost uporabnikov do obveščanja
Zaradi obeh prej navedenih, posredno na odločanje o civilni kazni vplivajočih odločb VS RS in samega učinka visoke tarife iz T 2005, je svojo sodno prakso glede civilne kazni spremenilo tudi pritožbeno sodišče. Odločilo je, da je v takšnih okoliščinah, kot so že bile opisane v tej zadevi, primerna civilna kazen v višini 10 % od nadomestila po tarifi iz T 2005. Zahtevku tožeče stranke je bilo že ugodeno do višine 719,95 EUR, kar presega takšno civilno kazen, do katere bi bila tožeča stranka upravičena po spremenjeni sodni praksi.
starostna pokojnina - sorazmerni del - pokojninska doba - zavarovalna doba
Tožnica (ki je bila ob vložitvi zahteve stara že več kot 63 let) je dopolnila 14 let in 21 dni zavarovalne dobe, in ne 15 let zavarovalne dobe, kot to zahteva ZPIZ-1 v tretjem odstavku 36. člena za pridobitev pravice do starostne pokojnine ženske pri starosti 63 let. Zato tožnica ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine.
Tožeča stranka z zahtevkom na odpravo izpodbijanih upravnih aktov, v zvezi z negativno uskladitvijo pokojnin po 143. členu ZUJF, potem ko je tožena stranka na podlagi Zakona o odpravi posledic razveljavitve drugega, tretjega in četrtega odstavka 143. člena ZUJF z izdajo novih odločb odpravila posledice negativne uskladitve pokojnin, ne izkazuje pravnega interesa za tožbo, saj si ne more izboljšati pravnega položaja. S tem, ko je postala nova odločba pravnomočna, sta namreč posamična upravna akta, izpodbijana v tem socialnem sporu, izgubila pravni učinek. Z vzpostavitvijo stanja, kakršno je bilo pred protiustavnim posegom v pokojninsko dajatev z negativno uskladitvijo pokojnin, ni več mogoče izkazovati pravnega interesa za izplačilo razlike v pokojnini, niti za akcesorno denarno terjatev iz naslova zakonskih zamudnih obresti.
Če bi tožena stranka (kupec) res merila na to, da se njena kupnina zniža, potem dobavljenih stvari ne bi smela vrniti in bi morala izjaviti tudi, za koliko se naj zniža kupnina. Ker tega ni storila, kupnina ni bila znižana.
Z novo odločbo je toženec odpravil pravne posledice negativne uskladitve tožnikove pokojnine. Sporno razmerje med strankama v postopku je bilo pravnomočno urejeno na način, kakor to izhaja iz odločbe toženca. S to odločbo toženec res ni odpravil v tožbi napadenih odločb, vendar si kljub temu tožnik svojega pravnega položaja ne more več izboljšati. Zato je potrebno njegovo tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavreči.
Po določbi 14. člena ZVarDod gre pravica do varstvenega dodatka uživalcu pokojnine od dneva pridobitve pravice do pokojnine, če je vložil zahtevo za njegovo priznanje v šestih mesecih od dneva vročitve odločbe o pravici do pokojnine. Ker je tožnica pridobila pravico do pokojnine s 1. 4. 2009, zahtevo za priznanje pravice do varstvenega dodatka pa je vložila dne 17. 9. 2009, gre tožnici pravica do varstvenega dodatka od dneva pridobitve pravice do pokojnine, torej od 1. 4. 2009 dalje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023315
KZ-1 člen 53, 53/2, 53/2-3. ZKP člen 372, 372-5, 383, 383/1, 383/1-2, 394, 394/1.
enotna kazen - stek kaznivih dejanj - odločba o kazni - pogojna obsodba - kršitev kazenskega zakona v škodo obtoženca
Sodišče prve stopnje je obtožencu v pogojni obsodbi določilo enotno kazen dve leti zapora, kar je več kot seštevek posameznih določenih kazni. Sodišče je kršilo določbo 3. točke 2. odstavka 53. člena KZ-1 v škodo obtoženca in z odločbo o kazni prekoračilo pravico, ki jo ima sodišče po zakonu (5. točka 372. člena ZKP).
Z novo odločbo je toženec odpravil pravne posledice negativne uskladitve tožnikove pokojnine. S to odločbo toženec res ni odpravil v tožbi napadenih odločb, vendar si kljub temu svojega pravnega položaja ne more več izboljšati. Zato je potrebno tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavreči (274. člen ZPP).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Formalna ukinitev delovnega mesta s spremembo akta o sistemizaciji ni pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zaradi spremenjene organizacije dela, ki jo delodajalec izvede tako, da naloge nekega delovnega mesta razporedi med druge zaposlene delavce.
Razdelitev nalog delovnega mesta, ki je bilo ukinjeno, na ostale zaposlene, pomeni organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela, ki ga je tožnik opravljal pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Delavcu se je obseg dela po odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku povečal z 10 % na 80 %, vendar to ne zadostuje za zaključek, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Pri drugi tožnici ni prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja in do popolne nezmožnosti za delo. Zato tožbeni zahtevek, da se druga tožnica razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in se ji prizna pravica do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
poenostavljena prisilna poravnava – učinki za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu
Ker upnik pravilno navaja, da njegove terjatve ni navedene v posodobljenem seznamu terjatev, morebitna potrjena poenostavljena prisilna poravnava ne bo učinkovala za upnikovo terjatev, ki jo izterjuje v predmetnem izvršilnem postopku. Zato pritožbeno sodišče soglaša s pritožnikom, da ni razloga za prekinitev izvršbe.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – izpodbijanje domnev – običajen rok izpolnitve – trditveno in dokazno breme
Upnik (tožena stranka) se lahko brani na temelju 2. odstavka 272. člena ZFPPIPP, če trdi (in po potrebi dokaže), da je izpodbijano pravno dejanje pripeljalo do izpolnitve, ki je bila opravljena v med strankama običajnem roku. Zanesljivo merilo za običajen rok izpolnitve je povprečen rok izpolnitve. Če je prišlo do izpolnjevanja z zamudo, mora trditi, kakšna je bila povprečna zamuda v obdobju pred nastopom insolventnosti. Poleg tega mora tudi trditi, da je bila izpolnitev za (vsako) njegovo konkretno terjatev takšna, da običajen rok izpolnitve ni bil prekoračen.
Medtem ko dolžnik (tožeča stranka) nosi trditveno in dokazno breme glede obstoja temelja domneve iz 1. točke 1. odstavka 272. člena ZFPPIPP, nosi upnik (tožena stranka) trditveno in dokazno breme za obrambo po 2. odstavku 272. člena ZFPPIPP.