Po določbi 14. člena ZVarDod gre pravica do varstvenega dodatka uživalcu pokojnine od dneva pridobitve pravice do pokojnine, če je vložil zahtevo za njegovo priznanje v šestih mesecih od dneva vročitve odločbe o pravici do pokojnine. Ker je tožnica pridobila pravico do pokojnine s 1. 4. 2009, zahtevo za priznanje pravice do varstvenega dodatka pa je vložila dne 17. 9. 2009, gre tožnici pravica do varstvenega dodatka od dneva pridobitve pravice do pokojnine, torej od 1. 4. 2009 dalje.
Sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, proti kateremu je bil vložen ugovor, ne predstavlja sodne odločbe, na podlagi katere bi bilo dopustno izdati sklep o zavarovanju s predhodno odredbo.
Pritožnik si napačno razlaga zakonsko določbo, da mu je bilo neutemeljeno izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (z veljavnostjo za kategorijo A1 in A2), ker je prekršek storil z vozilom B kategorije. Zakon o prekrških v tretjem odstavku 22. člena namreč določa, da sodišče izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel vozniško dovoljenje, s katerim je storil prekršek, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk, če voznik v času dveh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka za predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program – odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja
Sodišče je pravilno ugotovilo, da je predlog potrebno zavreči kot nedovoljen. Storilec je namreč vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program, kot pa je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje lahko predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemelji le zamuda procesnega roka, ne pa tudi zamuda materialnopravnega roka, kamor spada tudi rok za predložitev dokazila o vključitvi v ustrezen rehabilitacijski program.
ZDR člen 79, 126, 126/2. OZ člen 45, 46, 49, 94, 95, 95/1.
poslovodna oseba - direktor - razveljavitev pogodbe o zaposlitvi - izplačilo dobička - bonusa - plačilo za delo - obveznost plačila - plačilo za poslovno uspešnost - zmota
Tožnik (generalni direktor prodajnega področja) je s toženo stranko sklenil dogovor o sporazumnem prenehanju pogodbe o zaposlitvi (sporazum). Na podlagi pogodbe o zaposlitvi je imel tožnik pravico do letnega bonusa v višini 45 % letne plače za planirano realizacijo ciljev, v skladu z aktom delodajalca o nagrajevanju menendžmenta. Tožnik na tej podlagi uveljavlja plačilo letnega bonusa za sporno leto, ki mu ga tožena stranka ni izplačala. Iz sporazuma izhaja, da je tožnik s podpisom tega sporazuma izrecno izjavil, da iz naslova delovnega razmerja pri toženi stranki nima nobenih dodatnih zahtevkov, razen tistih, ki so izrecno dogovorjeni s tem sporazumom ter da so obveznosti tožene stranke do tožnika v celoti poravnane z izpolnitvijo obveznosti po tem sporazumu. Tožnik se s podpisom sporazuma pravici do bonusa ni odpovedal. Gre za pravico iz delovnega razmerja, ki je tožniku sukcesivno nastajala celotno sporno leto, ko je delal na delovnem mestu generalnega direktorja prodajnega področja. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Bistveno je, da pravdni stranki s podpisom sporazuma nista posegli v plačo tožnika, kot je bila dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi. Ker je tožnik upravičen do plače za sporno leto, je upravičen tudi do bonusa.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - organizacijski razlog - ukinitev delovnega mesta - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo, ker je na podlagi dokaznega postopka zaključilo, da je bil pravi razlog za odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu vodje recepcije ta, da ji je tožena stranka želela spremeniti delovno mesto ter da tožena stranka ni dokazala, da je potreba po delu tožnice na delovnem mestu vodje recepcije prenehala. Tak dokazni zaključek je preuranjen. Za presojo utemeljenosti odpovednega razloga je potrebno ugotoviti, kakšni so bili razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici, na kakšen način se je spremenilo delo tožene stranke z neformalno ukinitvijo delovnega mesta vodje recepcije in ali je bil dejanski razlog odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove premestitev tožnice na drugo delovno mesto.
izločitev nedovoljenih dokazov – nedotakljivost stanovanja – hišna preiskava – utemeljeni razlogi za sum
Drži, da so policisti s termovizijsko napravo zaznali intenzivnejšo temperaturo v spodnjem delu objekta (kletni prostori), vendar pa pritožba nima prav, da so s tem posegom kršili obtoženčevo ustavno pravico do nedotakljivosti stanovanja, kot le-ta izhaja iz 36. člena URSlovenije. Policisti namreč z navedeno napravo lahko pridobijo le podatke o temperaturi in prikazu razporeditve toplote po površini objekta, vendar pa brez vstopa v objekt. Poleg navedenega do obtoženčeve kršitve pravice do nedotakljivosti stanovanja sploh ni moglo priti, saj obtoženi v predmetnem objektu ni stanoval, saj je stavba dajala videz zapuščenosti in nenazadnje je pritožba v tem delu v nasprotju s svojimi predhodnimi trditvami, ko stoji na stališču, da obtoženi sploh ni bil uporabnik predmetnega objekta. Zgrešeno je tudi pritožbeno stališče, da gre pri uporabi termovizijske naprave za dejansko izvedbo hišne preiskave, ker da se z njeno pomočjo pridobijo podatki, ki jih je mogoče pridobiti le z vstopom v opazovane prostore. Ravno nasprotno, s termovizijo ni bilo poseženo v notranjost stavbe, pač pa se je iz zunanje strani merila toplotna izguba stavbe in zaznalo večje toplotno oddajanje v spodnjih oziroma kletnih prostorih.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež
Pri tožniku od spornega dne dalje bolniški stalež iz zdravstvenih razlogov ni več indiciran. Zato je z izpodbijano sodbo tožbeni zahtevek na odpravo zakonitih posamičnih upravnih aktov glede zaključenega bolniškega staleža s spornim dnem utemeljeno zavrnjen.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006149
ZKP člen 18, 18/1, 355, 355/2.
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – dokazna ocena – dokazovanje z izvedencem
Izvedenec je imel na razpolago dovolj primerjalnih podpisov, saj so bili ti kvalitetni in nevplivni (izvedenec je imel na razpolago pet podpisov in besedilo M.B. – pooblastilo z dne 29.11.2002), ad hoc podpisi pa so vplivni podpisi, kar pomeni, kot je izvedenec prepričljivo odgovoril na pripombo obrambe, da je za kvalitetno in zanesljivo analizo bolje, če izvedenec razpolaga z nespornimi nevplivnimi podpisi. Pritožnik trdi, da bi lahko šlo v obravnavani zadevi za falsificiranje lastne parafe priče M.B., vendar ta trditev nima opore v izvedenskem mnenju, iz katerega izhaja, da izvedba spornih podpisov – parafov priče M.B. nima nobene povezave z nobenim od njenih nespornih podpisov – parafov ter so vsi trije sporni podpisi – parafi M.B. izvedbeno popolnoma različni (izvedenec je namreč ugotovil nekatere značilnosti spornih podpisov z nespornimi podpisi – parafi obdolženca, kot izhaja iz točke 3 izvedenskega mnenja).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0073519
OZ člen 121, 121/1, 949, 949/1.
zavarovalna pogodba za avtomobilski kasko – splošni pogoji pogodbe – namen premoženjskega zavarovanja – nastop zavarovalnega primera – opustitev prijave domnevne prometne nesreče – nujne predpostavke za izplačilo odškodnine – uveljavljanje ničnosti pogodbenih določil
Za izplačilo odškodnine iz zavarovalne pogodbe morajo biti izpolnjene nujne predpostavke, med katere spada tudi prijava zavarovalnega primera (škodnega dogodka) policiji. Ker ta predpostavka ni bila izpolnjena, je bil zahtevek tožeče stranke v vsakem primeru neutemeljen.
Nenazadnje že sama pritožbena navedba, da obsojenec kupuje plovilo, ki ga potrebuje za začetek dejavnosti, kaže, da ne drži obsojenčeva trditev, da nima premoženja in prihodkov in da ne more plačati zaostale preživnine, niti delno ne. Če obsojenec kupuje plovilo, pomeni, da neka denarna sredstva ima, vendar jih noče uporabiti za plačilo preživninskih obveznosti. Pritožbeno sodišče tako ne dvomi, da je neizpolnitev posebnega pogoja izključno posledica obsojenčeve krivde.
Pri drugi tožnici ni prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja in do popolne nezmožnosti za delo. Zato tožbeni zahtevek, da se druga tožnica razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in se ji prizna pravica do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-2, 54. ZDR-1 člen 118, 118/2.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - nadomeščanje začasno odsotnega delavca - transformacija pogodbe o zaposlitvi - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Tožnica je bila pri toženi stranki zaposlena na podlagi dveh pogodb o zaposlitvi za določen čas iz razloga nadomeščanja začasno odsotne delavke. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil v tožničinem primeru navedeni zakoniti razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas podan glede prve pogodbe, ni pa bil podan v začetnem obdobju, na katerega se je nanašala druga pogodba o zaposlitvi za določen čas, ker v tem času tožnica ni nadomeščala odsotne delavke, saj je opravljala dela in naloge na vsebinsko drugih področjih kot začasno odsotna delavka. Druga pogodba o zaposlitvi za določen čas je bila tako sklenjena v nasprotju z zakonom in se zato na podlagi 54. člena ZDR šteje, da je bila sklenjena za nedoločen čas. Zato je tožbeni zahtevek za transformacijo pogodbe o zaposlitvi iz določenega v nedoločen čas utemeljen.
javni uslužbenec - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev
Sprememba sistemizacije ter ukinitev tožnikovega delovnega mesta predstavljata organizacijski razlog, ki je utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
starostna pokojnina - sorazmerni del - pokojninska doba - zavarovalna doba
Tožnica (ki je bila ob vložitvi zahteve stara že več kot 63 let) je dopolnila 14 let in 21 dni zavarovalne dobe, in ne 15 let zavarovalne dobe, kot to zahteva ZPIZ-1 v tretjem odstavku 36. člena za pridobitev pravice do starostne pokojnine ženske pri starosti 63 let. Zato tožnica ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine.
Pri tožnici obstaja III. kategorija invalidnosti, brez potrebe po časovni razbremenitvi, s potrebo po fizičnih stvarnih razbremenitvah, kakor so bile ugotovljene s strani sodnega izvedenca. Zato tožničine pritožbene navedbe, da bi bila pri delu potrebna tudi časovna razbremenitev, niso utemeljene.
Z novo odločbo je toženec odpravil pravne posledice negativne uskladitve tožnikove pokojnine. S to odločbo toženec res ni odpravil v tožbi napadenih odločb, vendar si kljub temu svojega pravnega položaja ne more več izboljšati. Zato je potrebno tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavreči (274. člen ZPP).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Formalna ukinitev delovnega mesta s spremembo akta o sistemizaciji ni pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zaradi spremenjene organizacije dela, ki jo delodajalec izvede tako, da naloge nekega delovnega mesta razporedi med druge zaposlene delavce.
Razdelitev nalog delovnega mesta, ki je bilo ukinjeno, na ostale zaposlene, pomeni organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela, ki ga je tožnik opravljal pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Delavcu se je obseg dela po odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku povečal z 10 % na 80 %, vendar to ne zadostuje za zaključek, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.