disciplinsko kaznovanje procesnih udeležencev - žalitev v vlogi
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da oškodovanec kot tožilec v pritožbi zoper izpodbijani sklep ponovno žali sodišče, kar zahteva njegovo ponovno kaznovanje na podlagi 78. člena ZKP. Pavšalni in posplošeni očitki oškodovanca kot tožilca, da so „vsi sodniki, ki so presojali v mojih zadevah pripadniki te mafijske združbe“, očitki sodnici posameznici, ki je izdala izpodbijani sklep, da je „prava paradigma, oziroma tipični predstavnik pravosodne mafijske združbe“, „pravosodna mafijska duša“, pomenijo objektivno žaljivost do dela sodišča in rušijo zaupanje v sodni sistem ter spodkopavajo avtoriteto sodišča.
ZSPJS člen 2, 17, 17/3, 17/4, 19, 19/1, 52, 52/1. URS člen 58. ZVis člen 6.
plačilo razlike plače - razvrstitev v plačni razred - napredovanje - javni uslužbenec - redni profesor
V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožnica z izvolitvijo v naziv redne profesorice pridobila tudi pravico do uvrstitve v plačni razred tega naziva (tj. v 50. plačni razred). Pritožba sodišču prve stopnje utemeljeno očita zmotno uporabo materialnega prava, ker pri odločitvi ni upoštevalo omejitev napredovanj in načina napredovanja, ki jih je 1. 8. 2008 uveljavil ZSPJS kot kogentni predpis.
Sodišče prve stopnje bi moralo plačni razred, v katerega je tožnica uvrščena od izvolitve v naziv redne profesorice dalje, določiti tako, da bi plačni razred, ki ga je dosegla v nazivu pred izvolitvijo (47. plačni razred), na podlagi prvega odstavka 19. člena ZSPJS povečalo za en plačni razred (48. plačni razred), saj za povečanje za tri plačne razrede, kot je to storilo sodišče prve stopnje (iz 47. v 50. plačni razred), ni pravne podlage.
Pri tožnici obstaja III. kategorija invalidnosti, brez potrebe po časovni razbremenitvi, s potrebo po fizičnih stvarnih razbremenitvah, kakor so bile ugotovljene s strani sodnega izvedenca. Zato tožničine pritožbene navedbe, da bi bila pri delu potrebna tudi časovna razbremenitev, niso utemeljene.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti - invalid - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Delovno mesto svetovalec revizorja ni ustrezno delovno mesto, glede na tožnikove omejitve pri delu, ki so posledica invalidnosti III. kategorije. Neutemeljene so pritožbene trditve tožnika, da bi morala tožena stranka zanj sistemizirala delovno mesto v skladu z odločbo, torej za delovno mesto za 8-urni delavnik, glede na to, da delo, ki ga je tožnik opravljal, ustreza le manjšemu segmentu dela revizorja, ki ga ta lahko opravi sam. Zato tudi po presoji pritožbenega sodišča ne obstaja dolžnost tožene stranke sistemizirati delovno mesto za delo, ki se lahko opravi v krajšem delovnem času, za polni delovni čas. Tudi če je tožena stranka vsa leta tožniku omogočala delo vnašanja in razvrščanja podatkov in pobud s področja lokalne samouprave v tabele, sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da gre za delo, ki glede na svoj obseg in naravo ne zahteva posebne sistemizacije. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni razpolagala z delovnim mestom, na katerega bi lahko premestila tožnika z delovnega mesta višjega strokovnega sodelavca za revidiranje.
oškodovanec kot tožilec – prevzem pregona – obtožni predlog – predhodni preizkus obtožnega predloga – opis kaznivega dejanja – izločitev sodnika – zavrženje zahteve za izločitev
V skladu z določbo 41. člena ZKP mora stranka zahtevati izločitev le poimensko določenega sodnika višjega sodišča, ki postopa v zadevi, pri čemer mora v zahtevi navesti okoliščine, zaradi katerih misli, da je podana kakšna zakonska podlaga za izločitev. V obravnavani zadevi se oškodovanec kot tožilec zgolj sklicuje na nekakšne svoje vloge glede katerih naj se „sodišče obrne na predsednika Višjega sodišča v Kopru“ ne da bi konkretno utemeljil razloge za dvom v nepristranskost sodnikov pritožbenega senata. Glede na to, da je iz njegovega predloga razvidno, da gre za očitno neutemeljeno zahtevo, podano z namenom izpodkopavanja avtoritete sodišča, je pritožbeno sodišče na podlagi petega odstavka 42. člena ZKP takšen predlog oškodovanca kot tožilca zavrglo.
Z novo odločbo je toženec odpravil pravne posledice negativne uskladitve tožnikove pokojnine. Sporno razmerje med strankama v postopku je bilo pravnomočno urejeno na način, kakor to izhaja iz odločbe toženca. S to odločbo toženec res ni odpravil v tožbi napadenih odločb, vendar si kljub temu tožnik svojega pravnega položaja ne more več izboljšati. Zato je potrebno njegovo tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavreči.
Z novo odločbo je toženec odpravil pravne posledice negativne uskladitve tožnikove pokojnine. S to odločbo toženec res ni odpravil v tožbi napadenih odločb, vendar si kljub temu svojega pravnega položaja ne more več izboljšati. Zato je potrebno tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavreči (274. člen ZPP).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Formalna ukinitev delovnega mesta s spremembo akta o sistemizaciji ni pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zaradi spremenjene organizacije dela, ki jo delodajalec izvede tako, da naloge nekega delovnega mesta razporedi med druge zaposlene delavce.
Razdelitev nalog delovnega mesta, ki je bilo ukinjeno, na ostale zaposlene, pomeni organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela, ki ga je tožnik opravljal pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Delavcu se je obseg dela po odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku povečal z 10 % na 80 %, vendar to ne zadostuje za zaključek, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – izpodbijanje domnev – običajen rok izpolnitve – trditveno in dokazno breme
Upnik (tožena stranka) se lahko brani na temelju 2. odstavka 272. člena ZFPPIPP, če trdi (in po potrebi dokaže), da je izpodbijano pravno dejanje pripeljalo do izpolnitve, ki je bila opravljena v med strankama običajnem roku. Zanesljivo merilo za običajen rok izpolnitve je povprečen rok izpolnitve. Če je prišlo do izpolnjevanja z zamudo, mora trditi, kakšna je bila povprečna zamuda v obdobju pred nastopom insolventnosti. Poleg tega mora tudi trditi, da je bila izpolnitev za (vsako) njegovo konkretno terjatev takšna, da običajen rok izpolnitve ni bil prekoračen.
Medtem ko dolžnik (tožeča stranka) nosi trditveno in dokazno breme glede obstoja temelja domneve iz 1. točke 1. odstavka 272. člena ZFPPIPP, nosi upnik (tožena stranka) trditveno in dokazno breme za obrambo po 2. odstavku 272. člena ZFPPIPP.
V skladu z načelom povezanosti trditvenega in dokaznega bremena manjkajoče trditvene podlage načeloma ne more nadomeščati izvajanje dokazov (t. i. informativni dokaz). Predlog po izvedbi informativnega dokaza je dopusten le tedaj, ko stranka ne more poznati dejstev, ki jih mora zatrjevati v okviru svojega trditvenega bremena.
poenostavljena prisilna poravnava – učinki za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu
Ker upnik pravilno navaja, da njegove terjatve ni navedene v posodobljenem seznamu terjatev, morebitna potrjena poenostavljena prisilna poravnava ne bo učinkovala za upnikovo terjatev, ki jo izterjuje v predmetnem izvršilnem postopku. Zato pritožbeno sodišče soglaša s pritožnikom, da ni razloga za prekinitev izvršbe.
Sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, proti kateremu je bil vložen ugovor, ne predstavlja sodne odločbe, na podlagi katere bi bilo dopustno izdati sklep o zavarovanju s predhodno odredbo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006279
ZKP člen 502, 502a, 502c.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi – podaljšanje začasnega zavarovanja – spremenjene okoliščine
Ker je podana tudi nevarnost, da bo družba M. d.o.o. razpolagala s svojim premoženjem, tako da ga bo skrila oziroma odtujila in s tem precej otežila odvzem protipravne pridobljene premoženjske koristi po končanem kazenskem postopku, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, pritožnica s pritožbo ne more uspeti s trditvijo, da ima „družba in tudi sam njen direktor še veliko drugega premoženja, da se bo lahko izterjalo vse kar se bo na koncu tega postopka pokazalo kot morebitna protipravna premoženjska korist“. Če ta pritožbena navedba drži, pritožbeno sodišče napotuje pritožnico, da v skladu z drugim odstavkom 502.c člena ZKP vloži predlog za odreditev novega načina zavarovanja namesto obstoječega.
Vročitev stranki neposredno se v primeru, ko ima stranka pooblaščenca, po ustaljeni sodni praksi ne šteje za veljavno opravljeno in pomeni bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
Višje sodišče glede na navedbe sodišča prve stopnje, da je tretja prejela pozivni sklep 3. 11. 2014, in glede na podatke v spisu ne more preizkusiti pravilnosti vročanja pozivnega sklepa pooblaščencu tretje v skladu z določbo 1. odstavka 137. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – skrajšani postopek – navzočnost na glavni obravnavi – sojenje v nenavzočnosti – pogoji za sojenje v nenavzočnosti – pravica do obrambe – priprava obrambe – izvajanje dokazov
Glede na to, da je bila opravljena vročitev vabila obdolžencu na glavno obravnavo po sodnih organih Srbije in da je bil obdolženi takrat v zaporu, kot navaja njegov zagovornik, torej nedvomno sodnim organom Srbije dosegljiv, ni nikakršnega razloga za dvom, da vročitev vabila v resnici ne bi bila tudi opravljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0073519
OZ člen 121, 121/1, 949, 949/1.
zavarovalna pogodba za avtomobilski kasko – splošni pogoji pogodbe – namen premoženjskega zavarovanja – nastop zavarovalnega primera – opustitev prijave domnevne prometne nesreče – nujne predpostavke za izplačilo odškodnine – uveljavljanje ničnosti pogodbenih določil
Za izplačilo odškodnine iz zavarovalne pogodbe morajo biti izpolnjene nujne predpostavke, med katere spada tudi prijava zavarovalnega primera (škodnega dogodka) policiji. Ker ta predpostavka ni bila izpolnjena, je bil zahtevek tožeče stranke v vsakem primeru neutemeljen.
institucionalno varstvo - plačilo - invalid - otrok - starši - samska oseba
Polnoletnega invalidnega sina je kljub temu, da ima prijavljeno stalno prebivališče na naslovu svojih staršev, dejansko pa je nastanjen v stanovanjski skupini, potrebno upoštevati kot samsko osebo. Pri izračunavanju materialnega položaja ni mogoče upoštevati njegovih staršev, ki po noveliranem 123. členu ZZZDR, kljub podaljšani roditeljski pravici, nista več dolžna preživljati odraslega, polnoletnega invalidnega sina. Prav z novelo ZZZDR je bilo staršem nepreskrbljenega polnoletnega otroka z motnjami v telesnem in duševnem razvoju odvzeto breme preživljanja.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da sta bila pri upravnem odločanju o vlogi polnoletnega invalidnega sina za oprostitev plačila institucionalnega varstva nepravilno upoštevana njegova starša, ne da bi bili hkrati upoštevani tudi njuni dohodki, zaradi česar izračun oprostitve plačila storitve institucionalnega varstva za vlagatelja in posledična obveznost tožeče stranke ni pravilen.
Pritožnik si napačno razlaga zakonsko določbo, da mu je bilo neutemeljeno izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (z veljavnostjo za kategorijo A1 in A2), ker je prekršek storil z vozilom B kategorije. Zakon o prekrških v tretjem odstavku 22. člena namreč določa, da sodišče izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel vozniško dovoljenje, s katerim je storil prekršek, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk, če voznik v času dveh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu.
ZDR člen 79, 126, 126/2. OZ člen 45, 46, 49, 94, 95, 95/1.
poslovodna oseba - direktor - razveljavitev pogodbe o zaposlitvi - izplačilo dobička - bonusa - plačilo za delo - obveznost plačila - plačilo za poslovno uspešnost - zmota
Tožnik (generalni direktor prodajnega področja) je s toženo stranko sklenil dogovor o sporazumnem prenehanju pogodbe o zaposlitvi (sporazum). Na podlagi pogodbe o zaposlitvi je imel tožnik pravico do letnega bonusa v višini 45 % letne plače za planirano realizacijo ciljev, v skladu z aktom delodajalca o nagrajevanju menendžmenta. Tožnik na tej podlagi uveljavlja plačilo letnega bonusa za sporno leto, ki mu ga tožena stranka ni izplačala. Iz sporazuma izhaja, da je tožnik s podpisom tega sporazuma izrecno izjavil, da iz naslova delovnega razmerja pri toženi stranki nima nobenih dodatnih zahtevkov, razen tistih, ki so izrecno dogovorjeni s tem sporazumom ter da so obveznosti tožene stranke do tožnika v celoti poravnane z izpolnitvijo obveznosti po tem sporazumu. Tožnik se s podpisom sporazuma pravici do bonusa ni odpovedal. Gre za pravico iz delovnega razmerja, ki je tožniku sukcesivno nastajala celotno sporno leto, ko je delal na delovnem mestu generalnega direktorja prodajnega področja. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Bistveno je, da pravdni stranki s podpisom sporazuma nista posegli v plačo tožnika, kot je bila dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi. Ker je tožnik upravičen do plače za sporno leto, je upravičen tudi do bonusa.
soglasje za podaljšan obratovalni čas – upravičena zmota – dela prosti dnevi – dejansko stanje – dopustnost pritožbe
Pritožnik bi z zatrjevano neupravičeno zmoto, ker je kršitelj dolgoleten gostinec, lahko zamajal odločitev sodišča prve stopnje, če bi bil kršitelj zaradi prekrška storjenega v enakih okoliščinah že kdaj prej obravnavan. Tega pa pritožnik ne trdi. Tudi po presoji pritožbenega sodišča namreč velika večina prebivalstva Republike Slovenije dneve, ki so sicer v zakonu opredeljeni zgolj kot dela prosti dnevi, dojema kot praznike saj so kot dela prosti dnevi opredeljeni krščanski verski prazniki (gre za izvedbo ustavne ločenosti države in verskih skupnosti) in med njimi ne dela razlik.