Po določbi 14. člena ZVarDod gre pravica do varstvenega dodatka uživalcu pokojnine od dneva pridobitve pravice do pokojnine, če je vložil zahtevo za njegovo priznanje v šestih mesecih od dneva vročitve odločbe o pravici do pokojnine. Ker je tožnica pridobila pravico do pokojnine s 1. 4. 2009, zahtevo za priznanje pravice do varstvenega dodatka pa je vložila dne 17. 9. 2009, gre tožnici pravica do varstvenega dodatka od dneva pridobitve pravice do pokojnine, torej od 1. 4. 2009 dalje.
Sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, proti kateremu je bil vložen ugovor, ne predstavlja sodne odločbe, na podlagi katere bi bilo dopustno izdati sklep o zavarovanju s predhodno odredbo.
ZGD-1 člen 264. ZGO-1 člen 148. ZUP člen 298, 298/1.
odškodnina zaradi ravnanja članov uprave gospodarske družbe - pravno priznana škoda - škoda za nespoštovanja inšpekcijske odločbe - protipravnost - kršitev predpisov - možnost naknadne legalizacije - prosta podjetniška presoja - odgovornost uprave za skladnost poslovanja s predpisi - namen denarne kazni - prevalitev plačila denarne kazni
Pri ravnanju poslovodstva ni protipravnosti, če so izpolnjene predpostavke za uporabo pravila proste podjetniške presoje.
Strošek plačila denarne kazni, kadar gre za denarno kazen, ki jo je v ustreznem postopku izrekel državni organ, ni pravno priznana škoda, ki bi jo lahko naslovniki denarnih kazni uveljavljali v odškodninskem postopku.
poenostavljena prisilna poravnava – učinki za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu
Ker upnik pravilno navaja, da njegove terjatve ni navedene v posodobljenem seznamu terjatev, morebitna potrjena poenostavljena prisilna poravnava ne bo učinkovala za upnikovo terjatev, ki jo izterjuje v predmetnem izvršilnem postopku. Zato pritožbeno sodišče soglaša s pritožnikom, da ni razloga za prekinitev izvršbe.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006149
ZKP člen 18, 18/1, 355, 355/2.
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – dokazna ocena – dokazovanje z izvedencem
Izvedenec je imel na razpolago dovolj primerjalnih podpisov, saj so bili ti kvalitetni in nevplivni (izvedenec je imel na razpolago pet podpisov in besedilo M.B. – pooblastilo z dne 29.11.2002), ad hoc podpisi pa so vplivni podpisi, kar pomeni, kot je izvedenec prepričljivo odgovoril na pripombo obrambe, da je za kvalitetno in zanesljivo analizo bolje, če izvedenec razpolaga z nespornimi nevplivnimi podpisi. Pritožnik trdi, da bi lahko šlo v obravnavani zadevi za falsificiranje lastne parafe priče M.B., vendar ta trditev nima opore v izvedenskem mnenju, iz katerega izhaja, da izvedba spornih podpisov – parafov priče M.B. nima nobene povezave z nobenim od njenih nespornih podpisov – parafov ter so vsi trije sporni podpisi – parafi M.B. izvedbeno popolnoma različni (izvedenec je namreč ugotovil nekatere značilnosti spornih podpisov z nespornimi podpisi – parafi obdolženca, kot izhaja iz točke 3 izvedenskega mnenja).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0073519
OZ člen 121, 121/1, 949, 949/1.
zavarovalna pogodba za avtomobilski kasko – splošni pogoji pogodbe – namen premoženjskega zavarovanja – nastop zavarovalnega primera – opustitev prijave domnevne prometne nesreče – nujne predpostavke za izplačilo odškodnine – uveljavljanje ničnosti pogodbenih določil
Za izplačilo odškodnine iz zavarovalne pogodbe morajo biti izpolnjene nujne predpostavke, med katere spada tudi prijava zavarovalnega primera (škodnega dogodka) policiji. Ker ta predpostavka ni bila izpolnjena, je bil zahtevek tožeče stranke v vsakem primeru neutemeljen.
ZFPPIPP člen 121, 384, 384/2, 398, 398/3. ZPP člen 108, 339, 339/2, 339/2-14.
postopek osebnega stečaja - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - poročilo o stanju dolžnikovega premoženja - okoliščine, ki so podlaga za določitev preizkusnega obdobja - nepopoln predlog - nekonkretiziran sklep o dopolnitvi - nerazumljiv sklep - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje navedlo, da dolžnica svojega predloga za začetek postopka ni dopolnila tako, kot ji je bilo naloženo s sklepom z dne 16. 2. 2015. V 1. točki izreka tega sklepa je sodišče prve stopnje dobesedno povzelo vsebino 2. odstavka 384. člena ZFPPIPP, v 2. točki izreka pa je povzelo vsebino določila 3. odstavka 398. člena ZFPPIPP ter nekaterih drugih določil tega zakona. Tak sklep pa je nekonkretiziran, razen v tistem delu 2. točke izreka, kjer sodišče poziva dolžnico, naj navede upnike in dolžne zneske tem upnikom (kar pa je dolžnica že storila, kot je razvidno iz 2. stani njenega predloga). Zaradi nekonkretiziraznosti sklepa o dopolnitvi tudi ni jasno, kaj je imelo sodišče prve stopnje v mislih, ko je v izpodbijanem sklepu zapisalo, da dolžnica svojega predloga „ni dopolnila tako, kot ji je bilo naloženo s sklepom o dopolnitvi“. Takega sklepa ni mogoče preizkusiti, saj je nerazumljiv.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - javni uslužbenec - ustrezna zaposlitev
Tožnik je opravljal delo na rektoratu tožene stranke na delovnem mestu samostojni strokovni delavec. Zaradi ukinitve tega delovnega mesta je prenehala potreba po delu tožnika, pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Tožniku je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto. Zato tožnikov zahtevek za ugotovitev, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ni utemeljen.
Pritožnik si napačno razlaga zakonsko določbo, da mu je bilo neutemeljeno izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (z veljavnostjo za kategorijo A1 in A2), ker je prekršek storil z vozilom B kategorije. Zakon o prekrških v tretjem odstavku 22. člena namreč določa, da sodišče izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel vozniško dovoljenje, s katerim je storil prekršek, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk, če voznik v času dveh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu.
Pri tožnici obstaja III. kategorija invalidnosti, brez potrebe po časovni razbremenitvi, s potrebo po fizičnih stvarnih razbremenitvah, kakor so bile ugotovljene s strani sodnega izvedenca. Zato tožničine pritožbene navedbe, da bi bila pri delu potrebna tudi časovna razbremenitev, niso utemeljene.
ZSPJS člen 2, 17, 17/3, 17/4, 19, 19/1, 52, 52/1. URS člen 58. ZVis člen 6.
plačilo razlike plače - razvrstitev v plačni razred - napredovanje - javni uslužbenec - redni profesor
V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožnica z izvolitvijo v naziv redne profesorice pridobila tudi pravico do uvrstitve v plačni razred tega naziva (tj. v 50. plačni razred). Pritožba sodišču prve stopnje utemeljeno očita zmotno uporabo materialnega prava, ker pri odločitvi ni upoštevalo omejitev napredovanj in načina napredovanja, ki jih je 1. 8. 2008 uveljavil ZSPJS kot kogentni predpis.
Sodišče prve stopnje bi moralo plačni razred, v katerega je tožnica uvrščena od izvolitve v naziv redne profesorice dalje, določiti tako, da bi plačni razred, ki ga je dosegla v nazivu pred izvolitvijo (47. plačni razred), na podlagi prvega odstavka 19. člena ZSPJS povečalo za en plačni razred (48. plačni razred), saj za povečanje za tri plačne razrede, kot je to storilo sodišče prve stopnje (iz 47. v 50. plačni razred), ni pravne podlage.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - organizacijski razlog - ukinitev delovnega mesta - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo, ker je na podlagi dokaznega postopka zaključilo, da je bil pravi razlog za odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu vodje recepcije ta, da ji je tožena stranka želela spremeniti delovno mesto ter da tožena stranka ni dokazala, da je potreba po delu tožnice na delovnem mestu vodje recepcije prenehala. Tak dokazni zaključek je preuranjen. Za presojo utemeljenosti odpovednega razloga je potrebno ugotoviti, kakšni so bili razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici, na kakšen način se je spremenilo delo tožene stranke z neformalno ukinitvijo delovnega mesta vodje recepcije in ali je bil dejanski razlog odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove premestitev tožnice na drugo delovno mesto.
Pri drugi tožnici ni prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja in do popolne nezmožnosti za delo. Zato tožbeni zahtevek, da se druga tožnica razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in se ji prizna pravica do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
starostna pokojnina - sorazmerni del - pokojninska doba - zavarovalna doba
Tožnica (ki je bila ob vložitvi zahteve stara že več kot 63 let) je dopolnila 14 let in 21 dni zavarovalne dobe, in ne 15 let zavarovalne dobe, kot to zahteva ZPIZ-1 v tretjem odstavku 36. člena za pridobitev pravice do starostne pokojnine ženske pri starosti 63 let. Zato tožnica ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe –sklepčnost predloga za izdajo začasne odredbe – obstoj nevarnosti - neznatna škoda
Upnik, ki predlaga začasno odredbo, mora navesti dejstva in predlagati dokaze, ki kažejo na verjeten obstoj nevarnosti, ki grozi bodoči uresničitvi njegove terjatve, ali pa mora navesti dejstva in predlagati dokaze, ki ga osvobajajo dolžnosti dokazovanja te nevarnosti. Tudi če se upnik v oporo predlagane začasne odredbe sklicuje na tretji odstavek 270. člena ZIZ, to je na neznatno škodo, mu je s tem olajšano le dokazovanje subjektivne nevarnosti, vendar pa ga to ne razbremenjuje dolžnosti ponuditi ustrezne trditvene podlage o obstoju nevarnosti, da bo uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali precej otežena (tako tudi VSL I Cpg 1082/2014 in VSL III Cp 425/2007).
Nedopustno in v nasprotju z namenom začasne odredbe bi bilo nuditi takšno obliko sodnega varstva upniku, za katerega terjatev ne obstojijo prav nobene okoliščine, ki bi kazale na nevarnost, da bo uveljavitev terjatve kakorkoli onemogočena ali znatno otežena, pa čeprav bi s takšno začasno odredbo toženi stranki nastala le neznatna škoda. Ker tožeča stranka trditev o obstoju nevarnosti, ki v bistvu substancirajo začasno odredbo kot sredstvo zavarovanja, ni navedla, je njen predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljen.
izločitev nedovoljenih dokazov – nedotakljivost stanovanja – hišna preiskava – utemeljeni razlogi za sum
Drži, da so policisti s termovizijsko napravo zaznali intenzivnejšo temperaturo v spodnjem delu objekta (kletni prostori), vendar pa pritožba nima prav, da so s tem posegom kršili obtoženčevo ustavno pravico do nedotakljivosti stanovanja, kot le-ta izhaja iz 36. člena URSlovenije. Policisti namreč z navedeno napravo lahko pridobijo le podatke o temperaturi in prikazu razporeditve toplote po površini objekta, vendar pa brez vstopa v objekt. Poleg navedenega do obtoženčeve kršitve pravice do nedotakljivosti stanovanja sploh ni moglo priti, saj obtoženi v predmetnem objektu ni stanoval, saj je stavba dajala videz zapuščenosti in nenazadnje je pritožba v tem delu v nasprotju s svojimi predhodnimi trditvami, ko stoji na stališču, da obtoženi sploh ni bil uporabnik predmetnega objekta. Zgrešeno je tudi pritožbeno stališče, da gre pri uporabi termovizijske naprave za dejansko izvedbo hišne preiskave, ker da se z njeno pomočjo pridobijo podatki, ki jih je mogoče pridobiti le z vstopom v opazovane prostore. Ravno nasprotno, s termovizijo ni bilo poseženo v notranjost stavbe, pač pa se je iz zunanje strani merila toplotna izguba stavbe in zaznalo večje toplotno oddajanje v spodnjih oziroma kletnih prostorih.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež
Pri tožniku od spornega dne dalje bolniški stalež iz zdravstvenih razlogov ni več indiciran. Zato je z izpodbijano sodbo tožbeni zahtevek na odpravo zakonitih posamičnih upravnih aktov glede zaključenega bolniškega staleža s spornim dnem utemeljeno zavrnjen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti - invalid - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Delovno mesto svetovalec revizorja ni ustrezno delovno mesto, glede na tožnikove omejitve pri delu, ki so posledica invalidnosti III. kategorije. Neutemeljene so pritožbene trditve tožnika, da bi morala tožena stranka zanj sistemizirala delovno mesto v skladu z odločbo, torej za delovno mesto za 8-urni delavnik, glede na to, da delo, ki ga je tožnik opravljal, ustreza le manjšemu segmentu dela revizorja, ki ga ta lahko opravi sam. Zato tudi po presoji pritožbenega sodišča ne obstaja dolžnost tožene stranke sistemizirati delovno mesto za delo, ki se lahko opravi v krajšem delovnem času, za polni delovni čas. Tudi če je tožena stranka vsa leta tožniku omogočala delo vnašanja in razvrščanja podatkov in pobud s področja lokalne samouprave v tabele, sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da gre za delo, ki glede na svoj obseg in naravo ne zahteva posebne sistemizacije. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni razpolagala z delovnim mestom, na katerega bi lahko premestila tožnika z delovnega mesta višjega strokovnega sodelavca za revidiranje.