nevarna dejavnost – objektivna odškodninska odgovornost – delo policista – spremljanje vinjene osebe do intervencijskega vozila – policijsko vklepanje kršitelja
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da do poškodbe tožnika ni prišlo v času, ko je vinjenega voznika vklepal. Vinjeni voznik je brcnil, ko je že sedel na tleh in je policist poročal, da ne rabi nujne intervencije, ampak normalno. Zato konkretnih okoliščin ni mogoče oceniti za „okoliščine s povečano nevarnostjo“, katera ima za posledico, da je delo policista nevarna dejavnost in ima za posledico objektivno odgovornost tožene stranke.
mednarodna pristojnost - Uredba Bruselj I. - pogodba o trgovskem zastopanju - pravica do provizije
V konkretni zadevi je potrebno upoštevati, da sta obe pravdni stranki iz držav članic Evropske unije in da se pristojnost slovenskega sodišča presoja po določbah Uredbe sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22.12.2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba Bruselj I), veljavne v času, ko se je začel sodni postopek skladno s 66.členom Uredbe EU št. 1215/2012 z dne 12.12.2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, ki se uporablja od 10.1.2015.
Že iz same določbe 23. člena Uredbe Bruselj I. izhaja, da morajo za veljavnost dogovora o sodni pristojnosti biti izpolnjene posebne predpostavke, ki jih mora upoštevati sodišče, ko odloča o utemeljenosti ugovora izključne pristojnosti.
Zastopnik ima vselej pravico do provizije, takoj ko je posel med naročnikom in tretjim sklenjen ali celo, ko bi lahko bil sklenjen, pa ga naročitelj ni sklenil, poleg tega pa je to določilo kogentno in se pravica do provizije ne more odrekati.
Pri tem pa ni odločilno, če je med strankama zastopniška pogodba prenehala iz razloga na strani zastopnika, ampak je odločilno, če je do sklenitve posla med naročiteljem in tretjim prišlo na podlagi posredovanja zastopnika.
ZFPPIPP člen 301, 301/7, 383, 383/2, 383/2-3, 392, 392/2.
zavrženje tožbe – pravni interes – prijava terjatev v postopku osebnega stečaja
Glede na določbo 2. odstavka 392. člena ZFPPIPP ni relevantno, ali je tožnik pravdnemu sodišču predložil dokazilo o prijavi terjatve, ki jo jo sicer prijavil dne 11. 2. 2014. Sodišče prve stopnje bi o tožnikovem pravnem interesu lahko odločalo šele po tem, ko bi preverilo, ali je bil že opravljen preizkus terjatev, ki vsebuje izjavo o tožnikovi terjatvi, za katerega pritožnik trdi, da na dan izdaje izpodbijane odločbe (7. 7. 2014) še ni bil opravljen. Vse dokler se stečajna upraviteljica ne izjavi o utemeljenosti tožnikove terjatve, prijavljene v stečajni postopek, ni mogoče presojati obstoja tožnikovega interesa za vodenje oziroma nadaljevanje obravnavanega pravdnega postopka.
osebno vročanje – vročanje preko pooblaščenca – vabljenje stranke na zaslišanje – vabilo na zaslišanje
Osebno stranki je sodišče dolžno vročati le vabilo na zaslišanje. Če ima stranka pooblaščenca, se šteje, da je vročeno osebno, če je vročeno pooblaščencu
regres za letni dopust - odpust dolga - odpoved pravici
Zapisa v dogovoru, da so z izplačilom odpravnine in povračilom namesto odpovednega roka poravnane vse terjatve iz naslova delovnega razmerja in da stranki nimata druga proti drugi nobenih zahtevkov več, ni mogoče tolmačiti kot odpust dolga.
Tožena stranka ni dokazala, da bi tožniku v spornem obdobju v gotovini izplačala regres za letni dopust. Zato je tožnikov zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Pravica do regresa za letni dopust je zakonsko zagotovljena pravica iz delovnega razmerja, ki se ji delavec ne more odpovedati, vsaj ne do višine zakonskega minimuma oziroma minimuma po kolektivni pogodbi.
NEPRAVDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0082964
ZDen člen 73. ZSZ člen 26, 26/2. OZ člen 168, 168/2. ZRPPN člen 33. ZNP člen 99, 99/1, 104.
razlastitev – postopek za določitev odškodnine – odškodnina po 73. člena ZDen - višina odškodnine – sedanje cene
Sodišče bi moralo pri izračunu odškodnine upoštevati cenovna razmerja v času svojega odločanja, torej ob izdaji izpodbijanega sklepa, in ne vrednosti nepremičnine v času njene vrnitve.
začasna odredba – verjetnost terjatve – težko nadomestljiva škoda – znižanje preživnine – spremenjene okoliščine
Če se v pravdi zaradi znižanja preživnine izda začasna odredba o začasnem znižanju preživninske obveznosti do mladoletnih otrok, je že po naravi stvari jasno, da takšna začasna odredba ne more biti namenjena varovanju koristi mladoletnih otrok. Glede na tožnikov predlog bi moralo prvo sodišče ugotavljati potrebnost začasne odredbe z vidika preprečitve nastanka domnevne težko nadomestljive škode tožnika v povezavi s tožnikovimi trditvami, da akontacija nadomestila, ki jo prejema v času poklicne rehabilitacije, ob dosedanji preživnini za mladoletna toženca tožniku ne zadošča „niti za golo preživetje“ oziroma, da „mu ne ostane niti za hrano in stroške bivanja“.
Ker so se razmere v prav vseh pravno relevantnih dejavnikih (od katerih je odvisna določitev preživnine), povsem spremenile, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je (v mejah zahtevka) na novo določalo višino preživninske obveznosti. Vendar po prepričanju pritožbenega sodišča ugotovljena dejstva ne utemeljujejo dodatnega znižanja že tako nizke preživninske obveznosti.
OZ člen 86, 94, 95, 239, 239/1, 323, 323/1. ZPP člen 13, 188, 188/4, 206, 206-1.
ničnost pogodbe – razveljavitev pogodbe – izpodbojnost – prava volja – nasprotovanje morali – novacija – umik tožbe – ponovna vložitev iste tožbe – zamuda – priznanje dolga
Samo po sebi ni nemoralno, če se nekdo zaveže dano vrniti, čeprav je bilo prejeto sprva mišljeno kot darilo.
To, da izražena zaveza za vračilo ni bila toženkina prava volja, pač pa nedopusten vpliv tožnika, je razlog, da bi to svojo zavezo izpodbijala, to je, da bi zahtevala njeno razveljavitev. Tega ni storila, njen ničnostni zahtevek pa nikakor ni eno in isto ali nemara manj. Je nekaj drugega.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo
ZPIZ-2 v prvem odstavku 171. člena določa, da sodno varstvo pravic po tem zakonu lahko zavarovanec uveljavi v roku 30 dni od vročitve odločbe, izdane na drugi stopnji. Tožnica je vložila tožbo zoper dokončno odločbo tožene stranke po izteku tega roka, zato jo je sodišče prve stopnje utemeljeno kot prepozno vloženo zavrglo (prvi odstavek 274. člena ZPP).
Tožeča stranka zahteva ukinitev pravnomočno dosojene rente zaradi toženčeve starostne upokojitve. Z odločbo ZPIZ je bila tožniku zaradi izpolnitve pogojev za starostno upokojitev odmerjena pokojnina. Posledično so se po presoji pritožbenega sodišča pomembneje spremenile okoliščine glede na stanje, kakršno je obstajalo ob izdaji pravnomočne sodbe (175. člen OZ). Od upokojitve dalje toženec ni bil več prikrajšan pri plači, glede na vsebino izreka pravnomočne sodbe, ki ne nalaga tožeči stranki odvoda in plačila prispevkov od dosojene rente, pa tudi ne pri odmeri pokojnine. Zato je odpadla okoliščina (izguba pri plači), ki je bila podlaga za dosojeno denarno rento tožencu, s tem pa je izpolnjen pogoj za ukinitev denarne rente.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Na podlagi prvega odstavka 110. člena ZDR je osnovni pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (seveda ob obstoju razloga, določenega z zakonom) ta, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank delovnega razmerja ni možno nadaljevati do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Tožena stranka tega osnovnega pogoja ni izkazala v odpovedi in tudi ne v pravočasno podanih navedbah v odgovoru na tožbo, zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
invalidnost - invalidnost I. kategorije - invalidnost III. kategorije
Pri tožniku je podana III. kategorija invalidnosti, saj z ali brez poklicne rehabilitacije ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom. S krajšim delovnim časom 4 ure dnevno je zmožen za delo na prilagojenem drugem delovnem mestu z določenimi omejitvami. Navedeni opis ustreza definiciji III. kategorije invalidnosti v 3. alineji 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1. Pri tožniku torej ni podana popolna nezmožnost za delo, zato tožbeni zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti ni utemeljen.
prekršek zoper javni red in mir - povzročanje hrupa z uporabo glasbila
Obravnavani prekršek po drugem odstavku 8. člena ZJRM-1 je mogoče storiti ob katerikoli uri z uporabo med drugim glasbila na tak način, da se pri tem moti mir ali počitek ljudi (in to ni posledica dovoljene dejavnosti), kar v primerjavi s prekrškom iz prvega odstavka istega člena, kjer gre praviloma za hrup takšne in tolikšne intenzitete, da to pomeni storitev prekrška, v obravnavanem primeru ocena hrupa sicer temelji tudi na njegovi intenzivnosti, ob tem pa predvsem na oceni, ali gre za hrup, ki ga je glede na njegovo intenzivnost, frekventnost in trajanje v določenem bivalnem oziroma življenjskem okolju mogoče pričakovati in ga zaradi tega tolerirati (utemeljena je namreč ocena pritožnikov v pritožbi, da zakonodajalec z določbo drugega odstavka 8. člena ZJRM-1 ne vzpostavlja oziroma zahteva popolne tišine).
Samopomoč je izjema od pravila o posestnem varstvu, zato jo je treba interpretirati restriktivno, vendar v okviru izkazanih okoliščin, v katerih je obstajala nevarnost, ki opredeljujejo, ali je bil časovni razkorak med posegom v posest in izvršitvijo samopomoči dopusten in hkrati nujen ob izkazani neposredni nevarnosti. Izkazani morajo biti vsi elementi iz 31. člena SPZ, ki jih je treba ugotoviti in oceniti glede na okoliščine konkretnega primera, saj se je treba izogniti pretiranim pravnim absurdom, saj vicioznemu posestniku ni mogoče v vseh pogledih dati tako kvalitetno posestno varstvo kot poštenemu posestniku stvari, posebej ob upoštevanju narave navedenega instituta, ki je zgolj začasne narave, da se uredijo posestna stanja. V tem okviru je treba upoštevati tudi splošno pravno načelo, da nobena stranka ne sme zlorabljati pravic za nedopustna ravnanja.
odločitev o delu tožbenega zahtevka – predlog za izdajo dopolnilne sodbe – pritožba zoper (zavrnilni) del sodbe, ki ni zajet v izreku – pravnomočnost izreka – pravni interes za pritožbo
V primeru, ko stranka ne predlaga izdaje dopolnilne sodbe, pač pa vloži pritožbo zoper zavrnilni del sodbe, čeprav slednji ni zajet v izreku izpodbijane sodbe, stranka nima pravnega interesa za tako pritožbo, saj s slednjo dejansko izpodbija obrazložitev sodbe in ne izrek.
poenostavljena prisilna poravnava – predlog za začetek stečajnega postopka – ugovorni postopek proti vodenju postopka prisilne poravnave – pritožbeni razlogi
V postopku poenostavljene prisilne poravnave ni ugovornega postopka proti vodenju postopka prisilne poravnave, temveč lahko upniki proti dolžniku neposredno vložijo predlog za začetek stečajnega postopka. Navedeno pomeni, da upnik s pritožbo ne more izpodbijati sklepa o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave z razlogi, ki po svoji vsebini pomenijo razloge za ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave.
Razlogi, iz katerih bi bilo mogoče izpodbijati sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave, se lahko nanašajo (zgolj) na procesne ovire za vodenje tega postopka oziroma da predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave niso predložene listine iz 1., 3. in 5. točke 2. odstavka 141. člena ZFPPIPP ali izjava dolžnika, sestavljena v obliki notarskega zapisa, da poročilo iz 1. točke 2. odstavka 141. člena tega zakona resnično in pošteno prikazuje njegov finančni položaj in poslovanje.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0081020
ZIZ člen 40, 44, 168, 239, 263. OZ člen 323, 323/1. ZZK-1 člen 150. SPZ člen 108, 108/2. ZPP člen 7, 212, 226, 226/1, 226/3.
predhodna odredba - zemljiškoknjižno dovolilo - potrebnost zemljiškoknjižnega dovolila - izviren način pridobitve stvarne pravice - novacija - pridobivanje dokaznih listin s strani sodišča
Zemljiškoknjižno dovolilo kot razpolagalni pravni posel je potrebno pri derivativnem načinu pridobitve stvarne pravice, torej na podlagi pravnega posla. V konkretnem primeru gre za izviren način pridobitve (pogojne) stvarne pravice, to je s pomočjo sodne odločbe. Zato se ne zahteva, da bi imela sodna odločba takšne sestavine, kot zemljiškoknjižno dovolilo.
Pri novaciji gre za spremembo pogodbe med istima strankama
zaznamba spora - določitev deleža na skupnem premoženju
Z zaznambo spora se varuje vrstni red pridobitve stvarnih pravic (v konkretnem primeru pridobitve stvarne pravice po pravilih o skupnem premoženju), ter upnik na podlagi 57. člena ZZZDR pridobi posebno legitimacijo za tak zahtevek ter je zato v skladu z namenom zakona treba razlagati določbe 79. člena ZZK-1, ko se presoja v konkretni situaciji, ali predlagateljica uveljavlja ugotovitev obstoja svoje stvarne pravice ter je stališče prvostopenjskega sodišča, da ne uveljavlja obstoja svoje pravice, preozko.