V III. kategorijo invalidnosti se po 3. alinei drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1 razvrsti zavarovanec, če z ali brez predhodne poklicne rehabilitacije ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravlja določeno delo vsaj s polovico polnega delovnega časa. Takšnega zdravstvenega stanja pri tožnici ne ugotavlja v izvidih nobeden od specialistov in tega tudi invalidska komisija II. stopnje, ob upoštevanju celotnega zdravstvenega stanja tožnice, ni ugotovila. Zato tožbeni zahtevek na razvrstitev tožnice v III. kategorijo invalidnosti, s priznanjem do dela s skrajšanim delovnim časom, ni utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081934
OZ člen 147, 186, 186/3. ZPP člen 13, 339, 339/2, 339/2-8. ZVPSBNO člen 21.
sojenje brez nepotrebnega odlašanja - odločanje v razumnem roku - vzročna zveza - načelo kontradiktornosti pri izvajanju dokazov - odgovornost delodajalca za delavce - protipravnost ravnanja- predhodno vprašanje upravne narave
Ali pravna oseba izpolnjuje pogoje po pravilniku o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati za pridobitev dovoljenja za izdelavo zdravil po Zakonu o zdravilih in medicinskih pripomočkih, je predhodno vprašanje, ki je lahko predmet samostojnega obravnavanja le v upravnem postopku. Gre torej za predhodno vprašanje upravno pravne narave, povezane z upravnim dovoljenjem in sodišče je pri odločanju na to pravno odločbo vezano.
Predolgo odločanje upravnega organa ni v vzročni zvezi z nastalo škodo tožeče stranke. Tožeča stranka je vedela in je tudi pisala vloge na ministrstvo v tej smeri, da potrebuje dovoljenje za svojo dejavnost in da to dovoljenje izda upravni organ. V vsem tem času ni odpravila odločilne pomanjkljivosti, in sicer ni zaposlovala odgovornih oseb, kar je zahteval pravilnik v zvezi z zakonom. To je zahteval že prvi Pravilnik in Ur. l. RS 94/00. Zato ni pomembno, da je tožena stranka za krajši čas izdala začasno dovoljenje oziroma pogojno dovolila delo. Tožeča stranka pomanjkljivosti ni odpravila in za pritožbeno sodišče je sedaj odločilna dokončna odločba upravnega organa.
S tem, ko je toženec zaprl ventil na grelcu v pritličju hiše, s čimer je bil prekinjen dotok tople vode v kuhinjo in kopalnico tožnika, ni ravnal samovoljno in protipravno, ob dejstvu, da lahko postane puščanje vode kadar koli močnejše in privede do znatnejše poplave.
predmet dedovanja - solastniški deleži - predhodno dedovanje po drugem zapustniku - dedni dogovor - omejitev dedovanja
Predmet dedovanja sta samo solastniška deleža zapustnice na predmetni nepremičnini, ne pa tudi solastniški delež pritožnice, ki ga je slednja na tej nepremičnini predhodno podedovala po svojem pokojnem očetu.
zahteva po postavitvi novega izvedenca - sklicevanje na navedbe v pripravljalnih vlogah v pritožbi - stroški postopka - uspeh v pravdi - izvedensko mnenje, pridobljeno pred pravdo
Pritožba ne izpostavlja nobene konkretne pripombe na izvedensko mnenje. Zgolj sklicuje se na pripombe, podane v pripravljalnih vlogah, in navaja, da gre za del pritožbenih navedb. Takšno sklicevanje pa ni dopustno, saj je pritožba samostojna vloga (to je vloga, ki je namenjena samostojni fazi pravdnega postopka), ki mora vsebovati tudi specificirane (konkretno opredeljene) razloge, za katere stranka želi, da jih pritožbeno sodišče obravnava.
Posebno upoštevanje uspeha po temelju in po višini pride v poštev le v primerih, ko nastanejo relevantni in posebni pravdni stroški pri obravnavanju tako enega kot drugega segmenta zahtevka.
V situaciji, ko je na pripombe tožnice (obrazloženo) odgovoril sodni izvedenec, sodišče prve stopnje pa je izvedenskemu mnenju v celoti sledilo in ga v razlogih sodbe v bistvenem tudi povzelo, se do posameznih pripomb tožnice na izvedensko mnenje ni bilo dolžno posebej opredeljevati.
Izvedensko mnenje, ki ga stranka pridobi pred pravdo, ni dokazna listina, temveč ima lahko le naravo njenih navedb.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082994
OZ člen 165, 168, 168/2, 174, 174/1, 179. ZPP člen 72, 216, 286a.
povračilo škode - nepremoženjska škoda - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - degenerativne spremembe - deljena vzročnost - premoženjska škoda - tuja nega in pomoč - prosti preudarek - stroški v zvezi z zdravljenjem - potni stroški - valorizacija - zamudne obresti - zapadlost odškodninske obveznosti
Odškodnina za stroške nege in pomoči, kadar jo oškodovancu nudijo družinski člani, ki za to niso posebej strokovno usposobljeni, se odmerja ob upoštevanju urne postavke za nekvalificirano malo delo.
Sodišče v ponujenem dokaznem gradivu ni dolžno samo iskati, kdaj je tožnik plačal posamezne račune, ampak bi tožnik moral za vsak posamezen izdatek jasno in opredeljeno navajati, na katero zdravstveno storitev ali zdravstveni pripomoček se nanaša, predvsem pa, kdaj je tožnik opravil plačilo. Šele to bi sodišču omogočilo prisojo zamudnih obresti v skladu s pravilom, da oškodovancu za gmotno škodo, ko gre za čisto denarno terjatev, pripadajo zamudne obresti že od njenega nastanka, v tožnikovem primeru torej od plačila vsakega posameznega računa dalje.
denarna kazen priči - nepristop na glavno obravnavo
Sodišče je imelo razlog za izrek denarne kazni priči, saj je bila na glavno obravnavo pravilno vabljena, nanjo pa ni pristopila, niti izostanka ni opravičila, dopis Odvetniške družbe pa, razen tega, da je priča v tujini, ne navaja konkretnejših razlogov, zakaj ni mogel pritožnik svoje odsotnosti opravičiti že prej in ne zadnji dan pred narokom.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0022460
KZ-1 člen 209, 209/1, 217, 217/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 383, 383/1, 383/1-1, 392, 392/1.
bistvena kršitev določb postopka - nerazumljivost izreka - izvršitveno ravnanje - razlogi o odločilnih dejstvih - pomoč pri kaznivem dejanju - opis dejanja - opis pomoči - kaznivo dejanje prikrivanja - elementi kaznivega dejanja
Enako kot lahko glavni storilec kaznivo dejanje stori na različne načine, mu lahko pomočnik pri tem različno pomaga. Bistveno je, da je znana/opisana vsebina pomoči, in da je bila ta dana pred ali med storitvijo glavnega storilca.
URS člen 15, 15/3, 33. ZFPPIPP člen 48, 299, 299/1, 299/5, 341.
izločitvena pravica – prodaja premoženja – soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe – uveljavljanje izločitvene pravice po pravnomočnosti sklepa o prodaji – prepozna prijava izločitvene pravice – načela stečajnega postopka – pravica do zasebne lastnine – načelo hitrosti stečajnega postopka
Sodna praksa je že zavzela stališče, da je določila 3. odstavka 330. člena ZFPPIPP v zvezi z določili 299. člena ZFPPIPP potrebno razlagati tako, da se kot pravočasna prijava, ki pomeni oviro za prodajo premoženja, šteje prijava izločitvene pravice pred začetkom prodaje (natančneje pred pravnomočnostjo sklepa o prodaji), saj izločitvena pravica preneha šele s prodajo premoženja. Prijava izločitvene pravice po poteku trimesečnega roka ne pomeni, da le-ta preneha, pač pa preneha le ovira za prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožnik prijavil izločitveno pravico po preteku 3 mesecev od objave oklica o začetku stečaja in šele po tem, ko je upraviteljica razpisala javno dražbo za prodajo nepremičnin in je bil sklep o prodaji že pravnomočen. Njegova prijava je zato prepozna.
nepremoženjska škoda – odmera odškodnine – dolgotrajno zdravljenje – poškodbe na različnih delih telesa – trajne omejitve – trajne posledice poškodb – neprisotnost postkomocijskega sindroma
Da bi bila posledica poškodbe tudi postkomicijski sindrom, izvedenka ni ugotovila; tudi tožnica o posledicah na psihičnem področju ni izpovedovala. Razen tega postkomocijski sindrom izzveni in ni stanje, ki bi trajno zaznamovalo počutje in sposobnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0076312
OZ člen 635, 635/1, 1050. ZVPot člen 37c, 38.
odprava napak v vodovodnem sistemu – sodni izvedenec – obstoj napake – pogodba o poravnavi – pravočasnost tožbe
Zapisnik predstavlja pogodbo pravdnih strank o poravnavi (1050. člen OZ). Toženka se je zavezala v določenem roku odpraviti napako na vodovodnem sistemu („zamazanost“ vodovodnih cevi) in očistiti cevi v sklopu odprave pomanjkljivosti, tožnica pa se je zavezala, da bo po odpravi pomanjkljivosti plačala toženki preostali znesek pogodbene vrednosti del. Toženka je tako priznala obstoj napake in se jo zavezala odpraviti. Ta pogodba o poravnavi ima zato naravo novega dogovora med pravdnima strankama, zato za uveljavljanje zahtevkov za izpolnitev obveznosti iz tega dogovora rok iz 1. odstavka 635. člena OZ ni aktualen oziroma upošteven (točneje za to zadevo: rok iz 37.c člena v zvezi z 38. členom ZVPot, glede na naravo pogodbenega razmerja med pravdnima strankama).
OZ člen 54, 54/3, 55, 55/2, 55/3, 59, 419, 419/1, 420.
cesija – večkratni odstop – obvestitev dolžnika – ugovor ničnosti pogodbe – dogovorjena oblika – namen doseči nekaj drugega – sankcija, če pogodba nima potrebne oblike – pogoj
V primeru, če je cesija nična, lahko dolžnik proti prevzemniku uveljavlja ugovor, da ni dolžan izpolniti obveznosti njemu kot prevzemniku terjatve.
Če pogodba nima dogovorjene oblike, so sankcije različne v primeru, če sta se pogodbeni stranki dogovorili, da je pogoj za veljavnost pogodbe posebna oblika (2. odstavek 55. člena OZ) od primera, če sta se pogodbeni stranki dogovorili za posebno obliko samo zato, da bi si zagotovili dokaz o sklenitvi oziroma o vsebini pogodbe ali dosegli kaj drugega (3. odstavek 54. člena OZ). V prvem primeru je pogodba nična, v drugem primeru pa je pogodba sklenjena, ko je doseženo soglasje o njeni vsebini, za pogodbeni stranki pa hkrati nastane obveznost, da dasta pogodbi dogovorjeno obliko.
regres za letni dopust - odpust dolga - odpoved pravici
Zapisa v dogovoru, da so z izplačilom odpravnine in povračilom namesto odpovednega roka poravnane vse terjatve iz naslova delovnega razmerja in da stranki nimata druga proti drugi nobenih zahtevkov več, ni mogoče tolmačiti kot odpust dolga.
Tožena stranka ni dokazala, da bi tožniku v spornem obdobju v gotovini izplačala regres za letni dopust. Zato je tožnikov zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Pravica do regresa za letni dopust je zakonsko zagotovljena pravica iz delovnega razmerja, ki se ji delavec ne more odpovedati, vsaj ne do višine zakonskega minimuma oziroma minimuma po kolektivni pogodbi.
USTAVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VSL0066181
URS člen 22, 23. ZIZ člen 17, 17/1, 17/2-1, 21, 21/1. ZUS-1 člen 1, 102, 102/3.
izvršilni naslov - upravna odločba - sodba upravnega sodišča - primernost izvršilnega naslova za izvršbo
S sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije dolžniku ni naložena izpolnitev obveznosti, zato se sodba na podlagi 3. odstavka 102. člena ZUS-1 ne more izvrševati. Če dolžnik po odpravi odločbe o zadevi še ni ponovno odločil, mora upnik postopati v skladu s predpisi in tako doseči izdajo ustrezne upravne ali sodne odločbe.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0081020
ZIZ člen 40, 44, 168, 239, 263. OZ člen 323, 323/1. ZZK-1 člen 150. SPZ člen 108, 108/2. ZPP člen 7, 212, 226, 226/1, 226/3.
predhodna odredba - zemljiškoknjižno dovolilo - potrebnost zemljiškoknjižnega dovolila - izviren način pridobitve stvarne pravice - novacija - pridobivanje dokaznih listin s strani sodišča
Zemljiškoknjižno dovolilo kot razpolagalni pravni posel je potrebno pri derivativnem načinu pridobitve stvarne pravice, torej na podlagi pravnega posla. V konkretnem primeru gre za izviren način pridobitve (pogojne) stvarne pravice, to je s pomočjo sodne odločbe. Zato se ne zahteva, da bi imela sodna odločba takšne sestavine, kot zemljiškoknjižno dovolilo.
Pri novaciji gre za spremembo pogodbe med istima strankama
ZFPPIPP člen 382, 398, 399, 399-1, 400, 400/1, 400/2.
postopek osebnega stečaja – predlog za odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – kaznivo dejanje goljufije – kazniva dejanja zoper gospodarstvo – pravni interes za začetek postopka osebnega stečaja
Če dolžnik vloži predlog za odpust obveznosti v skladu s 398. členom ZFPPIPP, mora sodišče zahtevati podatke za stečajnega dolžnika iz kazenske evidence. Če sodišče na podlagi prejetih podatkov ugotovi, da obstajajo ovire za odpust, predlog za odpust zavrne.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da iz kazenske evidence izhaja, da pri pritožniku obstaja ovira za odpust obveznosti iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP, saj je bil s sodbo Višjega sodišče v Celju (II Kp 13456/09) pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje poslovne goljufije. To kaznivo dejanje, ki še ni izbrisano, spada med kazniva dejanja zoper gospodarstvo, gre torej za delikt, ki glede na 1. točko 399. člena ZFPPIPP pomeni oviro za odpust dolžnikovih obveznosti. Zato so pravilni zaključki sodišča prve stopnje, da ni mogoče utemeljevati pravnega interesa za začetek postopka osebnega stečaja z dolžnikovim odpustom obveznosti. Dejstvo, da bo dolžnik kasneje predlagal izbris, ne vpliva na obstoj pravnega interesa, saj mora tega sodišče ugotavljati glede na trenutno stanje in okoliščine. Dolžnik bo lahko izkazal pravni interes in predlagal začetek postopka osebnega stečaja, ko bodo prenehale ovire za odpust, določene v 399. členu ZFPPIPP.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL0073493
ZFPPIPP člen 14, 231. ZPP člen 190, 214, 214/2, 337, 337/1. ZM člen 78, 78/2.
postopek osebnega stečaja – aktivna legitimacija za predlaganje začetka postopka osebnega stečaja – verjetnost izkazane terjatve – terjatev iz naslova menice – bianco menica – zastaranje terjatve – domneva insolventnosti potrošnika – neprerekana dejstva – nedovoljene pritožbene novote – prenos terjatve med pravdnim postopkom
S tem, ko je toženec podpisal bianco menico tudi v svojem imenu kot izdajatelj in jo izročil tožeči stranki (ter ob dani menični izjavi - pooblastilu za izpolnitev in vnovčenje menice, katero je dolžnik podpisal tudi v svojem imenu), je v lastnem imenu izrazil voljo, da bo z osebno menično odgovarjal, s čimer je prevzel menično obveznost. Pravica do izpolnitve bianco menice je samostojna in ne zastara (če upnikova terjatev iz temeljnega razmerja ni zastarala, česar pa dolžnik v tej zadevi niti ne zatrjuje).
plačilo sodne takse – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – materialnopravni rok – nepodaljšljivi rok
Rok za plačilo sodne takse je po svoji naravi materialno-praven (in ne procesen rok), obveznost stranke opraviti takšno plačilo pa je materialno-pravna (obveznost). Gre za nepodaljšljiv (oz. prekluziven) zakonski rok, glede katerega vrnitve v prejšnje stanje ni mogoče zahtevati.
odločitev o delu tožbenega zahtevka – predlog za izdajo dopolnilne sodbe – pritožba zoper (zavrnilni) del sodbe, ki ni zajet v izreku – pravnomočnost izreka – pravni interes za pritožbo
V primeru, ko stranka ne predlaga izdaje dopolnilne sodbe, pač pa vloži pritožbo zoper zavrnilni del sodbe, čeprav slednji ni zajet v izreku izpodbijane sodbe, stranka nima pravnega interesa za tako pritožbo, saj s slednjo dejansko izpodbija obrazložitev sodbe in ne izrek.